Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Kozma Ahačič
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Zgodovinski podatki v slovarju sodobne slovenščine
Prispevek kritično opisuje možne vire za zgodovinske podatke v spletni različici slovarja
sodobne slovenščine. To so baza Jezikovni viri starejše slovenščine, Korpus knjižnih del 16.
stoletja, digitalizirani slovar Maksa Pleteršnika iz let 1894–1895, Besedje slovenskega
knjižnega jezika 16. stoletja in Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
Summary
The paper has sought to critically describe the potential sources for historical data in the web-
based dictionary of contemporary Slovene language, i.e. Jezikovni viri starejše slovenščine,
Korpus knjižnih del 16. stoletja, the digitalised Slovene-German dictionary of Maks Pleteršnik
(1894–1895), Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja and Slovar slovenskega
knjižnega jezika 16. stoletja.
Ključne besede: zgodovinski slovar, 16. stoletje, Maks Pleteršnik
Keywords: historical dictionary, 16th century, Maks Pleteršnik
Slovenščina še nima zgodovinskega slovarja, kakor ga lahko najdemo pri večini drugih
evropskih narodov (prim. npr. Grimmov slovar za nemščino [http://dwb.uni-trier.de/], ki je
nastajal celo stoletje). Izdelava takšnega slovarja je namreč glede na izdelavo slovarjev
sodobnega jezika specifična zaradi neenotnosti in s tem težje obvladljivosti korpusa (Bennett
et al. 2013). To prinaša pred sestavljavca koncepta slovarja v digitalnem okolju, ki omogoča
večjo povezljivost različnih virov, precejšen izziv, saj se težko ravna po rešitvah v spletnih
slovarjih nekaterih drugih jezikov. V prispevku bomo zato opozorili na nekaj virov, iz katerih
bi v spletni različici slovarja vendarle lahko črpali nekatere podatke. Ob tem si bomo ogledali
tudi njihove prednosti in slabosti.
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
1
Jezikovni viri starejše slovenščine
Korpus, ki je nastal v okviru projekta Jezikovni viri starejše slovenščine (http://nl.ijs.si/imp/,
Erjavec 2012, Erjavec in Jelovšek 2013), prinaša tudi podatke s približki pomenov nekaterih
besed in njihovimi pojavitvami. Vendar ta korpus za rabo v slovarju še ni primeren, saj za
obdobje do 19. stoletja ni relevanten, z njim pridobljeni podatki pa bi uporabnika bolj zavajali
kot informirali tako glede pomena kakor tudi glede pojavitev in pisnih različic posameznih
besed. Temeljni problem korpusa je zaenkrat v njegovi neuravnoteženosti glede števila
besedil iz 16., 17. in 18. stoletja v primerjavi s številom besedil iz 19. stoletja. Za 16. stoletje
vsebuje namreč le vzorčno število strani iz Biblije Jurija Dalmatina (1584), za 17. stoletje
vzorčno število strani iz dela Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega (1695), iz 2.
polovice 18. stoletja pa vsebuje le 14 del (od skupaj 658 del). Del iz 1. polovice 18. stoletja ne
vsebuje. V prihodnje bi bilo tako treba ta korpus dopolniti z gradivom iz 16., 17. in 18.
stoletja ter ga za 19. stoletje še nekoliko zvrstno uravnotežiti. Treba bo premisliti tudi, kaj
storiti s homonimi, ki izkazujejo različne slovnične značilnosti (npr. glagolski vid). Če
omenimo le značilno dilemo:
glagol pasti je obdelan v treh razdelkih kot dvovidski, nedovršni in dovršni, čeprav ob ločevanju
dovršnih in nedovršnih glagolov kategorija dvovidskosti ni potrebna; poleg tega so pod razdelek dovršni
napačno uvrščeni tudi nedovršni primeri.
Drugi izziv za prihodnje delo je Besedišče, ki je nastalo v okviru tega projekta. Za bodočo
slovarsko (oziroma slovaropisno) rabo ga bo treba konceptualno še precej dopolniti. Osnovni
princip izdelave Besedišča je bil namreč naslednji: na podlagi ročno označenega korpusa so
bile določene besede, ki imajo različen zapis kot današnje in/ali ki so danes »zastarele«: tem
je pripisana tudi »sodobna ustreznica ali razlaga«. Tak koncept nam žal ne omogoča sledenja
pomenskim premikom pri besedah, ki jih rabimo še danes, pri »zastarelih« besedah pa nam ne
daje informacije, ki bi bila primerna za vdelavo v slovar. Pomenski približki so namreč
napaberkovani iz najrazličnejših virov (SSKJ, Pleteršnik, Latinsko-slovenski slovar itd.) in
sežejo različno globoko v pomen.
Za slovaropisca bi bila nasprotno uporabna baza, ki bi opremila pojavitve posameznih besed
po natančno določenih pomenskih kriterijih. Sinonimni približki bi morali imeti vsaj oznako
številke pomena v priročniku, s pomočjo katerega so bili narejeni. Zaenkrat bi se bilo najbolje
omejiti samo na SSKJ, Pleteršnika ter na lastno analizo preostalih besed. Označiti bi bilo treba
vse besede, ne samo tistih, ki jih je izdelovalec Besedišča ocenil za zastarele.
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Tudi kvaliteta opisov je zaenkrat še nezadostna in najverjetneje izhaja iz pomanjkljivega
koncepta ali iz tega, da so besedje označevali manj izkušeni, neizkušeni ali podizobraženi
izvajalci. Tako naletimo na vrsto nedoslednosti. Naj navedem le nekaj tipičnih primerov iz
paberkovalnega pregleda prvih gesel črke B:
bagor ima sinonimno ustreznico 'škrlat', bagur pa 'purpur', čeprav imata besedi isti pomen;
balena ima po latinsko-slovenskem slovarju sinonimno ustreznico 'kit', čeprav je iz primerjave z
Luthrovo predlogo in z drugimi pojavitvami razvidno, da je bil pomen še nedoločen, torej 'velika
morska riba';
barantišče je bilo na podlagi konteksta označeno kot 'borza', čeprav je iz konteksta razvidno, da se
pomen 'borza' lahko nanaša zgolj na besedno zvezo dnarno barantišče: »Za nas sicer, ki ne hodimo v
dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja /.../«;
pri samostalniku bart ni jasen kriterij za razmejitev med moškim in ženskim spolom;
pri pridevniku bel stoji razlaga pojavitve ('najbolj bel'), namesto da bi bila razložena iztočnica ('bel');
pri glagolu beliti ne stoji sinonimna ustreznica, ampak razlaga iz SSKJ: 'dodajati jedem maščobo';
istovrstni iztočnici belja in beloba sta razloženi različno: 'belilo' in '(svinčena) bel', čeprav gre za povsem vzporedne primere, npr.: »drobno semletega mešajo s svinčeno beljo« – »iz Celovca je v
razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla«; pri obeh primerih gre seveda za terminološko
besedno zvezo, ki označuje 'iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo'; poleg tega beseda
bel v razlagi '(svinčena) bel' ni sodobna ustreznica;
iztočnici besedovati je dodan sinonimni približek 'govoriti', čeprav sta jasno izkazana tudi pomena
'zagovarjati, zastopati (koga)' [»Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram, avocasser,
beſédvati, bois seau, mérnik, to je, franzoski mernik /.../« ter 'besedičiti' [»Naše čutila in občutki sploh
so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje
lahkomišljena gospa«];
pod iztočnico blagodaren sta uvrščeni dve različni besedi blagodarjen (s pomenom 'blagoslovljen') in
blagodaren (s pomenoma 'radodaren' in 'blagodejen'); za vse naštete pomene so izpričani primeri, kljub
temu pa so vsi primeri uvrščeni pod pomen 'blagoslovljen'.
Omenjeni korpus ima tako velik potencial, ki pa je zaenkrat še neizkoriščen.
2
Korpus knjižnih del 16. stoletja
Na dolgi rok bo predstavljal dobro dopolnitev temu korpusu korpus vseh slovenskih knjižnih
besedil 16. stoletja, ki ga pripravljamo na Inštitutu za slovenski jezik in ki bo, ko bo končan,
takoj in v polni meri odprto dostopen.
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
V korpusu bodo na voljo v obliki xml prepisana naslednja besedila (po kronološkem vrstnem
redu):
Trubar, Primož, 1550: Catechiſmus. Schwäbisch Hall.
Trubar, Primož, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechiſmus. Schwäbisch Hall.
Trubar, Primož, 1555: ABECEDARIVM. Tübingen.
Trubar, Primož, 1555: CATECHISMVS. Tübingen.
Trubar, Primož, 1555: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA. Tübingen.
Trubar, Primož, 1555: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou. Tübingen.
Trubar, Primož, 1557: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
Trubar, Primož, 1557: TA SLOVENSKI KOLENDAR. Tübingen.
Trubar, Primož, 1558: EN REGISHTER. Tübingen.
Trubar, Primož, 1560: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
Trubar, Primož, 1561: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY. Tübingen.
Trubar, Primož, 1562: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE. Tübingen.
ENE DVHOVNE PEISNI, Tübingen, 1563.
Trubar, Primož, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen.
Trubar, Primož, 1566: Ta Celi Pſalter Dauidou. Tübingen.
Trubar, Primož, 1566: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA. Tübingen.
Krelj, Sebastijan, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg.
Trubar, Primož, 1567: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.
Trubar, Primož, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen.
Trubar, Primož, 1567: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE. Tübingen.
Trubar, Primož, 1567: ENI PSALMI, TA CELI CATEhiſmus. Tübingen.
Krelj, Sebastijan, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
Trubar, Primož, 1574: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.
Trubar, Primož, 1575: Try Duhouske peiſsni. Tübingen.
Trubar, Primož, 1575: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen.
Dalmatin, Jurij, 1575: JESVS SIRAH. Ljubljana.
Dalmatin, Jurij, 1576: PASSION. Ljubljana.
Trubar, Primož, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL. Tübingen.
Juričič, Jurij, 1578: POSTILLA. Ljubljana.
Dalmatin, Jurij, 1578: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL. Ljubljana.
Tulščak, Janž, 1579: Kerſzhanske LEIPE MOLITVE. Ljubljana.
Trubar, Primož, 1579: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI. Tübingen.
Dalmatin, Jurij, 1579: TA CELI CATEHISMVS. Ljubljana.
Dalmatin, Jurij, 1580: PERVE BVQVE MOSESSOVE. Ljubljana.
Dalmatin, Jurij, 1580: SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana.
Dalmatin, Jurij, 1580: CATEHISMVS. Ljubljana.
Trubar, Primož, 1581–82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen.
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Dalmatin, Jurij, 1584: BIBLIA. Wittenberg.
Dalmatin, Jurij, 1584: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Wittenberg.
Dalmatin, Jurij, 1584: KARSZANSKE LEPE MOLITVE. Wittenberg.
Dalmatin, Jurij, 1585: AGENDA. Wittenberg.
Dalmatin, Jurij, 1585: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS. Wittenberg.
Trost, Matija, 1588: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA. Tübingen.
Trubar, Primož, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen.
Trubar, Felicijan, 1595: LEPE KARSZHANSKE MOLITVE. Tübingen.
Trubar, Felicijan, 1595: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Tübingen.
Znojilšek, Janž, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra. Tübingen.
Kdaj bo korpus dokončan, je predvsem finančno vprašanje, saj delo poteka glede na to, koliko
ga uspe financirati inštitut iz lastnih prihrankov ali (zadnji dve leti) s pomočjo Službe za
slovenski jezik.
Prepisi so izdelani na podlagi skenov, ki jih pošljemo v podjetje CyberData India, tam jih
prepišejo po metodi t. i. double keying (dvojnega prepisa): dva prepisovalca prepišeta enako
besedilo, tretji pa uskladi mesta, kjer je prepis različen. Nato morajo ta prepis pregledati še
slovenski pregledovalci, težja mesta pa rešujemo sproti v sodelovanji s strokovnjaki za
slovenski jezik 16. stoletja. Gre za metodo, ki pri digitalizaciji starejših besedil daje trenutno
najboljše rezultate (prim. Bartz et al. 2004: 8–15).
Primer navodil:
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Primer prepisa:
SVETIGA PAVLA LYST, PISSAN HTIM GALAtariem, skratkimi ſaſtopnimi Islagami.
TA I. CAP.
A. Praui de ie on en Ioger, nekar Iogrou Shular oli Mlaishi. Inu de ie od ſamiga Boga Ieſuſa, zhudnu
htimu Iogerſtuu Poklyzan, Act. 9. Inu de on ſam letiga lyſtu ne pishe, temuzh tudi drugi Pridigary shnim. Steim
on hozhe per tih Galataryh ſebi inu ſuimu Vuku Vero ſturiti, de nega Vuku taku dobru, koker tih Iogrou imaio
Verouati. Natu nim proßi Gnado inu Myr, tu ie, odpuſzhane uſeh Grehou inu eno pokoino ueſſelo ueiſt pruti
Bogu. Per tim praui ſakai ie Bug puſtil ſuiga Synu Martrati, kai ie nom ſteim Criſtus dobil inu oprauil. B. Sazhne
periatliuu ſuariti te Galatarie, kir ſo ſe puſtili od prauiga Euangeliskiga Nauuka na en drugi ſepelati. Natu oſtru
ſubper te falsh Vuzhenike gouori, nih Vuk panuie inu Sludiu isdaie. Potle praui, de en Pridigar shnega Pridigo,
Bogu nekar uſem ludem ima dopaſti, shno Boshyo zhaſt, nekar ſui nuz terditi. C. Praui, koku ie is fariſeiske
Iudouske Vere na kerszhansko preobernen, Inu ſakai ſe ima nega Euangeliu Verouati, Satu kir ga ie od ſamiga
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Ieſuſa, nekar od ludi pryel, Obtu ta nega Euangeli ie ta praui, risnizhni inu Boshy Vuk.
PAulus en Apoſtol (nekar od ludi, ne A Pres Poklizane nema oben Pridigati. Praui Pridigary ner vezh
le od Ieſuſeuiga Oprauila Pridiguio. j.Cor.j. Eph.j. j.Pet.j.skuſi zhloueka, temuzh skuſi Ieſuſa Criſtuſa, inu
Boga Ozheta, kir ga ie gori obudil od tih mertuih) Inu vſi Bratie kir ſo smeno, Tim Cerquom vti Galacij? Gnado
vom inu Myr od Buga Ozheta, inu od nashiga Goſpudi Ieſuſa Criſtuſa, kir ie ſam ſebe dal ſa nashe Grehe,
de bi
Prepis v tej fazi še nima oznak po standardu TEI, ampak ima iz finančnih razlogov krajše
oznake, narejen pa je tako, da je zlahka in takoj pretvorljiv v prepis z oznakami TEI. Podoben
korpus bo treba narediti tudi za 17. in 18. stoletje.
Korpus bo v povezavi z nastajajočim Slovarjem slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
predstavljal tudi izziv za poskus vzpostavitve avtomatskega označevanja starejših slovenskih
besedil s pomočjo t. i. oblikoslovnih zaglavij (gl. spodaj).
3
Pleteršnikov slovar
Slovar Maksa Pleteršnika iz let 1894–1895, ki je na voljo tudi v digitalizirani obliki (prim.
Furlan 2006), ima poleg drugega žal še vedno tudi vlogo edinega celovitega in zanesljivega
slovarskega pomagala za slovenski jezik do vključno 19. stoletja. Prevedki posameznih
iztočnic v nemščino dajejo dokaj objektiven in zanesljiv prikaz okvirnih pomenov.
4
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (Merše et al. 2011) vsebuje seznam vseh
iztočnic in kazalk za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Iztočnice so besednovrstno
opremljene, podana pa je tudi informacija o pojavitvah posamezne besede v posameznih
knjigah slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Baza je dostopna v knjižni in elektronski
obliki.
5
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja je obsežen slovarski projekt, za katerega
posamezna pripravljalna dela in konceptualni razmisleki segajo v leto 1973, koncept pa je bil
predstavljen leta 2001 (Merše in Novak 2001). Leta 2011 je na podlagi urejenega gradiva
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
izšlo zgoraj omenjeno Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, nato so stekla
pripravljalna dela za redakcijo, z letom 2013 pa tudi redna redakcija.
Slovar bo izhajal vzporedno v odprti elektronski verziji ter v knjižni obliki, ki jo narekujejo
predvsem potrebe tujih raziskovalcev. Prvi zvezek bo obsegal okrog 2.000 iztočnic in okrog
1.000 kazalk in vodilk, kar bo zajemalo 3.036 enot iz Besedja slovenskega knjižnega jezika
16. stoletja – torej desetino celote. Zvezek ne bo obsegal lastnih imen, pač pa občna od A do
D. Elektronska/spletna različica bo nastajala vzporedno s knjižnim slovarjem, a bo vsebovala
tudi gesla iz drugih črk, ki jih bodo uporabniki najpogosteje iskali.
Slovar bo predstavljal trdno podlago za splošni zgodovinski slovar slovenskega jezika, ki bo
lahko zajel slovensko besedje od prvih zapisov do konca 19. stoletja. Odločitev, da se pri tem
omeji na 16. stoletje, se kaže kot pravilna, saj bi večji obseg gradiva pomenil manjše možnosti
za natančno obdelavo korpusa, s tem pa bi spregledali praviloma ravno tisto, kar je z
zgodovinskega vidika pri posamezni besedi najzanimivejše in najbolj specifično.
S Slovarjem slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja bomo tako dobili trdni temelj, ki bo
predstavljal dobro izhodišče za celovit zgodovinski opis posamezne besede, hkrati pa bo
omogočal tudi pripravo ustreznih orodij za obdelavo starejših slovenskih besedil, ki jih je
zaenkrat še zelo težko avtomatizirano označevati.
Slovar sledi konceptu, ki predvideva dve vrsti uporabnikov: a) splošne uporabnike, ki jih bo
zanimal pomen nekaterih starih besed; b) raziskovalce in specialiste, ki bodo iskali predvsem
kompleksnejše informacije; poleg tega je treba računati tudi na c) tuje uporabnike z omejenim
znanjem slovenščine, ki bodo slovar uporabljali za pridobivanje različnih primerjalnih
podatkov.
Označevanje besedil iz zgoraj omenjenega Korpusa knjižnih del 16. stoletja bodo omogočala
predvsem oblikoslovna zaglavja, saj bodo v njih popisane vse možne variante posameznih
glasov. Poleg tega ob delu na slovarju s tem namenom nastajajo tudi različne študije
oblikoslovja 16. stoletja.
Slovar je zasnovan elektronsko in omogoča več različnih tipov prikaza, ki se še dodelujejo.
Osnova za delo na slovarju je program iLex, ki slovarske podatke shranjuje v obliki baze xml.
Slovar ne bo imel podiztočnic, pač pa samo glavne iztočnice. Ker je slovar vezan na jasno
definiran korpus, je takšna odločitev povsem praktična, saj nekatere besede, ki bi morale biti
sicer prikazane kot podiztočnice, ne bi imele glavne iztočnice, ker ne obstaja.
Pomenski opisi besed so strukturirani na tak način, da bo manj zahtevnim uporabnikom
zadostovala samo razlaga ali sinonimni približek, zahtevnejši uporabniki pa bodo lahko našli
tako rekoč vse, kar potrebujejo – vsekakor pa več, kot jim nudi npr. SSKJ.
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Povsod, kjer je možno, so pomeni opremljeni s sinonimnimi približki; to bo omogočalo
povezovanje več elektronskih virov ter tudi lažjo izdelavo celovitega zgodovinskega slovarja
v prihodnje.
6
Sklep
Pri obstoječem stanju torej vidimo možnost, da bi v portal, ki bo nastal v okviru novega
slovarja sodobne slovenščine ali ob njem, vključevali naslednje povezave z obstoječimi
podatki:
Prvo povezavo bi predstavljalo povezovanje z bazo Pleteršnikovega slovarja iz let 1894–
1895, ki je pripravljena v elektronski obliki. Za 19. stoletje bi lahko to bazo povezali z
neopremljenimi zadetki iz baze, ki je nastala v okviru projekta Jezikovni viri starejše
slovenščine, ki bi bila ustrezno skrčena na 19. stoletje. Uporabnik bi tako lahko spremljal
razmeroma zanesljive Pleteršnikove podatke, na podlagi katerih bi lahko po potrebi pogledal
tudi rabo in zapise posameznih besed ter njihovih oblik v realnem gradivu. Ti podatki ne bi
bili interpretirani in to bi uporabnika že samo po sebi opozarjalo na njihovo naravo.
Drugo povezavo bi lahko predstavljal podatek o tem, ali se posamezna beseda na izrazni ravni
že pojavlja v 16. stoletju in v katerih delih v 16. stoletju se pojavlja, to pa bi lahko naredili na
podlagi baze, dobljene z delom Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Takšna
informacija ne bi vsebovala podatka o pomenskem razvoju posamezne besede. Obe povezavi
bi seveda zajeli le del besedja, vsebovanega v slovarju sodobne slovenščine, bili pa bi
notranje zanesljivi. Po avtomatski vzpostavitvi povezav predvidevamo približno eno človek-
leto dela s pregledovanjem, ki bi ga moral opraviti ustrezno izobražen leksikograf, ker tu ne
gre za rutinsko delo.
Tretja možnost za spletno obliko slovarja je povezovanje z nastajajočim Slovarjem
slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki bi ga lahko kot delo v nastajanju po potrebi črko
za črko elektronsko objavljali in povezovali z ustreznimi iztočnicami slovarja sodobne
slovenščine.
Literatura
BAHR, Joachim,1984: Eine Jahrhundertleistung historischer Lexikographie: Das Deutsche
Wörterbuch, begründet von Jacob und Wilhelm Grimm. Besch, Werner (ur.):
Sprachgeschichte. Ein Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer
Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014
Erforschung, 1. Halbband. Berlin, New York. (Handbücher zur Sprach- und
Kommunikationswissenschaft, 2). 492–501.
BARTZ, Hans-Werner, BURCH, Thomas, CHRISTMANN, Ruth, GÄRTNER, Kurt,
HILDENBRANDT, Vera, SCHARES, Thomas, WEGGE, Klaudia, 2004: Abschlußbericht.
Das Deutsche Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm auf CD-ROM und im Internet.
Gefördert durch die DFG im Rahmen des Programms „Retrospektive Digitalisierung von
Bibliotheksbeständen“ von November 1998 bis Oktober 2003. Trier: DFG.
BENNETT, Paul et al. (ur.), 2013: New methods in historical corpora. (Korpuslinguistik und
interdisziplinäre Perspektiven auf Sprache = Corpuslinguistics and interdisciplinary
perspectives on language, 3). Tübingen: Narr Verlag.
ERJAVEC, Tomaž, 2012. Jezikoslovni viri starejše slovenščine = Historical Slovenian
language resources. Vodopivec, Ines et al. (ur.): Ljubljana v BiTiH - BiTi v Ljubljani:
prispevki iz prvega ljubljanskega kongresa digitalizacije kulturne dediščine = Papers from
the first Slovenian congress for digitisation of cultural heritage: tematska številka. (Knjižnica,
56, 3). 205–221.
ERJAVEC, Tomaž, JELOVŠEK, Alenka, 2013. A corpus-based diachronic analysis of
Slovene clitics. Bennett, Paul et al. (ur.). New methods in historical corpora,
(Korpuslinguistik und interdisziplinäre Perspektiven auf Sprache = Corpuslinguistics and
interdisciplinary perspectives on language, 3). Tübingen: Narr Verlag. 117–126.
FURLAN, Metka, 2006. K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja. Furlan, Metka (ur.),
Pleteršnik, Maks. Slovensko-nemški slovar. (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC
SAZU. I–XV.
MERŠE, Majda, 2004. Pomen in vrednotenje slovarjev kot temeljnih slovenističnih del v
sodobni družbi. Luthar, Oto (ur.), et al. Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC
SAZU. 122–131.
MERŠE, Majda, NOVAK, France, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16.
stoletja: Poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
MERŠE, Majda, AHAČIČ, Kozma, LEGAN RAVNIKAR, Andreja, NARAT, Jožica,
NOVAK, France, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba
ZRC, ZRC SAZU.