PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE fJTATELJE PROLETAREC (fllnftilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Miiln« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU Atmt. Dk. • IMI, •! tka . Um Act «f CM*r«M al Mardi PM* WfW« M CbtMM. IS- x u n. CHICAGO 23, ILL » 20. SEP fEMBA (September 20), 1944. »>uhii»h*| W*®aly at 2801 8. Lawndale Ave. m LETO—eOL. XXXIX. ŽIDJE NA POLJSKEM so bili pod naciji prefaajani. mučeni in ubijani celo bolj kakor v Nemčiji. Sploh so jih naciji pošiljali is vseh krajev največ na Poljsko, da jih tam ufonobe. Gornje je slika is Varšave, kjer so natrpavali Žide v vosove poulične, ki so bili samo sanje, r snakom Davidove svetde. J. L. Lev/is imel na konvenciji le malo opozicije KONVENCIJA UMW SPREJELA RESOLUCIJO PROTI ROOSEVELTU, KONVENCIJA UAW PA GA IND0RSIRALA V ČETRTI TERMIN. VODSTVO OBEH OSTANE "PO STAREM" Prerokovanega odpora ali opozicije proti J. L. Lewisu na konvenciji unije premogarjev v Cincinnatlju ni bilo. Dogodilo se jc sicer na nji nekoliko poskusov nasprotovanja, ki pa jih je Levvis s svojimi pristaši zlahka zadušil; in pa nekaj opozi-cionalnih delegatov je bilo pretepenih. Napad na Roosevelta V svojem poročilu o stanju dobe, "ker bi le tratili čas". Nato je odredil, da naj vsi tisti, ki so za resolucijo, vstanejo. Okrog 1,500 izmed 2.800 delegatov je vstalo. Ko je Levvis oznanil, da naj vstanejo tisti, ki so proti resoluciji, se jih je odzvalo samo 400. Okrog 900 delegatov je bilo torej "nevtralnih". Dewcy ni indorsiran Dasi resolucija napada Roose- premogar- vclta za sovražnika UMW in njenih bojih je Lewis jev in Deweyja 7a prijatelja — kar je bilo pričakovati, zelo njihne unijet ni v nji ničesar, prijemal Roosevelta in vso nje- ^ čcmcr bi moRel kdo trditi govo administracijo. Posebno da ga je konvencija indorsirala. na račun predsednika so mu šle Priporočan je torej le indi- besede iz ust, s kakršnimi zna Levvis ostro rezati vsakega, ki se ga loti. Precej delegatov je protestiralo proti Lewi.su zaradi njegovega žaljivega govorjenja o našem vrhovnem komandantu, in tudi znani "buuu" je odmeval po dvorani. A ko je bilo treba glasovati o resoluciji, v kateri se napada Roosevelta in hvali Deweyja, pa se je izkazalo, da ima Levvis popolno kontrolo nad to konvencijo, kakor nad prejšnjimi. Strah pred zamerami ali kaj? Ko je bila resolucija čitana, je spet odmeval "buuu" in nad 20 delegatov sc je oglasilo za besedo proti nji. Par delegatov jo je dobilo in udrihalo po resoluciji in hvalili Roosevelta, drugim pa je Levvis dejal, da je ne rektno. Avtonomisti izgubili Precej se je v tisku oglašal bivši predsednik illinoiskega di-strikta UMW Ray Edmundson z zahtevo za avtonomijo distrik-tov. To je, da si bi svoje odbornike sami volili na distriktnih konvencijah. Vseh distriktov je 31. V 21. imenuje Lewis vse uradnike. V 10. si jih volijo. Edmundson, ki je bil včasi Levvisov "henčman" in predsednik imenovanega distrikta 'Nadaljevanje na 5. strani.) Ko zahtevamo, da inarodi sami odločajo o obliki vlad, kaj mislimo s tem? Gornja je važno vprašanje. Tisti, ki ga nam poudarjajo s stališča, da nimamo pravica umešvati se v notranje zadeve drugih ljudstev in jim pomagati pri izbiranju bodoče oblike njihnih vlad, pozabljajo,, da to delajo zato, ker žele, da ostane yse tako, kakor je bilo. Da ljudstvo ostane ekontfrisko zasužnjeno, ker če nima gospodarske svofcftde, mu tudi politična, ki ostane v tem slučaju zgcftj na papirju, kaj prida ne hasne. Kadar nam naši kritiki pihajo v Jšesa, da naj se ne brigamo za narod v starem kraju, češ, dovolite mu, da si po svoji volji izbere sistem, v kakršnem hoče živeti, mislijo, da govore demokrotično Namreč, le tisti mislijo tako, ki so ZAVEDENI A glavni promoterji tega gesla pa prav dobro \tedo, da le če ne bo pomoči demokratičnim elementom od zunaj, bodo "penižani in razžaljeni" ostali tudi v bodoče na dnu. V Italiji obljubljamo ljudstvu pravico da si bo lahko samo odločilo obliko svoje vlade Mi se naj torej v italijanske notranje zadeve ni£ ne umeša-vamo A med tem čitamo, da je zavezniška vrhovna oblast vzela pod svoje propagandisti&o in s tem seveda pod finančno okrilje pet glavnih italijanskih dnevnikov, in pa mnogo revij ter tednikov. Tisti listi—bodisi socialistična komunistični in drugi, ki niso deležni podpore od AMG, s subvenci-rammi listi NE MOREJO TEKMOVATI, In subv3n-cirani listr ustvarjajo avno mnenje v Italiji tako, kot je všeč KAPITALIŽMU in VATIKANU Kadar se bo šlo za bodočo obliko Jugoslavije, se bo frazarilo, ket se sedaj, da se naj narod tam sam izreče, kaj hoče, a med tem bodo že dolgo prej delovali med njim interesi cerkva, pa Anglije, kapitalizma, in vsi drugi, to se pravi, privilegirani sloji — vsi, ki imajo denar, časopisje, radio poftaje, sodnike, orožnike, ječe »n moč Naloga in dolžnost jugoslovanskih socialistov v Ameriki je, da pomagajo v Jugoslaviji ONIM, KI HOČEJO RES DEMOKRATIČNO, FEDERATIVNO, SOCIALISTIČNO UREJENO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO. Ameriike izgube do tedaj Aliza 400f000 mož na vseh bojiščih Is podatkov zveznega vojnega departmenta z dne 14. sept. je razvidno, da znašajo izgube naše oborožene sile na vseh bojiščih do omenjenega dne 389,-125 mož. ■ V kopni armadi je bilo izmed teh 62,357 ubitih, 172,042 ranjenih, 48,181 ujetih in 45,036 pogrešanih. V mornarici pa je bilo v isti dobi 24,450 ubitih, 23,064 ranjenih in 9,929 pogrešanih, 4,496 pa je ujetih. To so izgube armade in bojne mornarice. A je ie precej drugih. Trgovska mornarica n. pr. beleži, da, je izgubilo v njeni službi življenje 722 pomorščakov, 4,521 je pogrešanih in 560 je ujetih. To so velike izgube, toda v primerjanju z izgubami Rusov, pa tudi Angležev, Poljakov Itd., • site, pa niso tako visoke. Rusi sami kirk Festung Europa predrta na vseh koncih in krajih rr PO 6. JUNIJU ZA NACIJE SAMI ČRNI DNEVI. — PORAZI NEMCEV NA ZAPADNI FRONTI. — PREMIRJE Z RUMUNIJO, BOLGARIJO IN FINSKO. — KONEC BLIZU Od kar so zavezniki ustanovili "drugo fronto", kakršno je : želel že dolgo prej Stalin, je na-cijska "festung Europa" predrta že z vseh strani. Tri dežele osvobojene V dobrih treh mesecih je bila osvobojena skoro vsa Francija, o kateri je Hitler trdil, da si bodo zavezniki ob nji polomili zobe, čc bodo skušali udreti vanjo, in jih pozval, češ, le posku-ako hočete še en "Dun- n. pr. so izgubili v tej vojni po cenitvah zavezniških statisti-kov samo na bojiščih šest in pol milijona mož, še veliko več pa civilnega prebivalstva. Ko bo vojne konec, bodo te Baharija se mu ni uresničila Njegove utrjevalne naprave na zapadu so šle po vodi. Izgubil je Belgijo in od nje ima samo še njenega kralja. Belgijcem je vseeno, če ga kdaj vrne ali ne. izgube samo še statistika, a ne Večinrma žele, da jim bi ga za sa družine, ki so izgubile svojce, vladarja nihče ne usiljeval. Povsod uspehi A po vojni pa bo treba narodom n. delo, d. prepelje tretjo Tudj Njzozemski „ katerj svetovno vojno, « katero fr no-, ^ fjn?r pravjl da y njQ 7avezni. kupičenih ie mnogo vzrokov Po 9. sestanku med Churchillom in Roose-veltom Zveza slovenskih župnij se oglasila pri zvezni vladi z apelom proti partizanom Zvečer 11. sept. je odpotova- niki", la na poset k uradnikom state more' departmenta deputacija slovenskih župnij, da zahteva pravice za Slovenijo, a glavni njen namen pa je bil ameriške vladne kroge prepričati, da partizani v Sloveniji niso drugega kakor teror, in pa da osvobodilno gibanje pod vodstvom Sansa med ameriškimi Slovenci ni večinsko, ampak skrajno manjšinsko gibanje. Deputacija je zgrešila svoj namen, ker ameriška vlada, konaervativna kot je, in čeprav je v državnem departmentu vpliv katoliške dobrohoteče organizacije CWC zelo močan, vendar tam narod govori in se bori proti Hitlerju, dočim se zveza slovenskih župnij po zaigrani svoji taktiki bavi samo s ki "plenijo, požigajo in po "lepi slovenski de-l^o biloga dela ni mogel odzvati Saj takšen je bil njegov odgovor na povabilo. Pomen sestanka Razgovor v Quebecu se je vršil v zgodovinskih dneh, ko se je boj prenesel že na nemška tla. Od kar so bile zaključene Napoleonove vojske, se kaj takega Nemcem še ni pripetilo. V pretežni polovici devetnajstega in dvajsetega stoletja so se Nemci vedno pretepali na drugi ne na svoji zemlji. Danes oa padajo bombe na njihova mesta. To povzroča marsikateremu nemškemu Miheljnu, kateri je verjel kajzerju in potem Hitlerju, precej razočaranja. Kot pravijo, se je prpcejšnja večina razgovorov v Quebecu tikala Nemčije in največ pa Ja-oonske. Upati je tudi, da pride vprašanje Indije na površje, katere neodvisnost je silno važna tudi za Zed. države, kot tudi vprašanje Hong-Konga, Malaje ter Za-padne Indije. Za uspešen poraz Japonske se ta vprašanja morajo rešiti. Indija, s svojim ogromnim prebivalstvom, ne more ostati v položaju kot je danes. Slabi vojaški uspehi na indijski meji ter v burmskih džunglah kažejo vse to v najboljši luči. Pri južnih sosedih Da nismo ravno preveč priljubljeni pri naših sosedih, in to še posebno ne doli na skrajnem jugu, ni danes več nobena tajnost. Tudi demokracija, za katero se saj kot pravijo, danes bori ves svet, ni preveč priljubljena v gotovih deželah Južne Amerike. V Braziliji je diktator Vargas pometal zadnje ostanke liberalne opozicije z resignacijo ministra za zunanje zadeve Os-waldo Aranha in porinil svojo deželo skoro v isto pozicijo kot je danes Argentina. O Argentini smo v tej koloni že večkrat govorili. To je danes tista idealna dežela, v katero se bo preselil po svojem razsulu v Evropi nemški, italijanski in španski fašizem. Kdor ne verjame, naj prečita knjigo "Argentine Diary", katero je spisal Ray Josephs. V Argentini so na krmilu generali in armada z oficirski kliko, katera je napojena z nacizmom. Armada je trenirana v nemškem duhu in ima am-| bicije. katere bodo imele slabe i posledice. Seve. s tem ni reče-| no, da je že vsa opozicija zatrta. V Argentini je močna podzemska opozicija, katera dnevno narašča. Ali največja zapreka v Argentini je vojna prospe-riteta. In v takih časih je bo i samo za ideal, kot je n. pr. svoboda — precej težak. V Braziliji je nekaj sličnega. Stroga cenzura je zadnje čase ustavila pet revij in časopisov, kateri so bili naklonjeni liberalizmu. To so Diretrizes, liberalni politični dnevnik; Illustracao Brasileira, liberalni mesečnik; Renovacao, dijaška publikacija; Nossa Senhora Menina, liberalni katoliški list, in pa Mundo Medico, dnevnik za zboljšanje zdravstvene higijene med maso. Iz univerz je diktatura po-medla liberalno misleče profesorje ter nastavila reakcionar-je. Isto tako na drugih važnih dr/.avnih pozicijah. In kot v Argentini, je tudi v Braziliji armada na krmilu. Pri nas Boj, o katerem smo že govorili in kateri se bo odločil v novembru, je v polnem razmahu, Naš krnel ima v svoji Tribuni dnevno na prvi strani uvodne članke s strahovitimi ilustracijami, kaj se bo zgodilo v tej deželi, če zmaga v novembru s komunisti na čelu Roosevelt. Da bi bila to komunistična zmaga, je po krnelovem modrovanju gotova stvar. Da Jim gre v resnici za nohte, kaže potek njih kampanje. Sprva so samo na-migavali, češ, predsednik Roosevelt ne izgleda ravno preveč zdrav. Ko to ni prineslo uspeha, so ponovno namignili o neki nevarni operaciji, katera je baje potrebna. Nato so omenili, da ima predsednik nevarno želodčno bolezen, katero bo težko preživel itd. Sedaj je to ponehalo. Ali privlekli so staro garantirano mazilo, katero vedno vleče, pa naj bodo še taki časi; to je preizkušena "žavba", s katero je zmagal Hitler v Nemčiji — komunizem. Koliko jim bo to pomagalo, bo razvidno v novembru. Sedaj, ko je zborovanje SANSa zaključeno, bo potrebno tisto delo, o katerem sem že tolikokrat omenil, in to je zbiranje obleke in obuval. Upam, da je ta zbor napravil potrebne korake, da se s tem takoj začne Balkan bo osvobojen mogoče še ta mesec in čas hiti. Iz Mehike se je oglasil moj prijatelj Jože List, predsednik Jugoslavia Libre. V svojem pismu mi je omenil, da se z delom za Jugoslavijo tam nadaljuje in da jim gre mehiška vlada pri tem zelo na roko. Omenil mi je tudi, da je bil dr. Teodor Fodor, kateri je bil kot begunec v Mehiki — boril se je namreč v republikanski armadi v Španiji— povabljen od ministra Kosano-viča v London, da tam sodeluje v njegovem ministrstvu notranjih del, zdravja itd. Dr. Fodor ie izmed aktivnejših od naših Jugoslovanov v Mehiki, kjer ga bodo tam zelo pogrešali. Jože mi je tudi omenil, da v bližnji bodočnosti napiše več člankov za naš list, kar bo naše čitatelje gotovo zanimalo. Dvestoteri Ko čitam dopise in pripombe naših prijateljev, .kateri so darovali radevoljno ne da se jih bi sililo • kakšnimi pismi vsoto, katera ni ravno majhna, vem, da bo uspeh stoodstoten. Iz vseh krajev Zed. držav, kamor zahaja naš list, je bil odziv naravnost zadovoljiv. Proletarec je I lahko ponosen na svoje čitatelje, kateri se v resnici zavedajo ne samo svojih dolžnosti, ampak kateri vedo. da delavski listi morajo izhajati samo z delavsko pomočjo. Sodrugi, sodruži-ce in vsi prijatelji lista: Proletarec je hvaležen za vašo naklonjenost in pomoč. Zagotavlja vse svoje čitatelje, da bo v kritičnih časih, kateri bodo sledili vojni, stal zyesto na straži, kot je stal vsa dolga leta svojega obstoja. Vaša naklonjenost mu ie še bolj utrdila vero, da je končna zmaga samo v socializmu! Naprej, sodrugi, do zmage! O ruskem relif u več prihodnjič. SEJA KLUfcA ST. 1 JSZ Chicago. — Ta petek 22. septembra bo v SDC redna seja kluba št. 1 JSZ. Udeležite se je. Najiji bo poročano o izidu našega piknika minulo nedeljo in o raznih drugih aktivnostih Med drugim o sklepu dramskega odseka. — P. O. Ako vam Ja prodno, obnovit« Jo čimprej. Tole mi ne gre v glavo? Cemu zveza slovenakih župnij še celo adnj apelira pri ameriški vladi U> za zadušitev partizanskega "komunističnega" terorja v Sloveniji, molči pa ko grob o nacijskih in prejšnjih Mussolinijevth grozodestvih, to mi nikakor ne gre v glavo? FRANCE BEVK: HM; PIIEU sim O Neverjetno je, da so moje misli uhajale h gospe Neverjetno, da zakonski ljudje, ki se smrtno sovražijo, rode otroke. In vendar je vsegospodujoča mati ironija tudi to lepo uredila. V sobi podstrešne sobe, v to-,,,, , , ploti postelje, me je bičala kri. Ob ognjišču je sedela gospa Spomnil sem se stiskljaja roke, Fani.jia koncu mize je slonel i)gleda maske črnega domina Ženska, ki nama je -ln% \3eEed: -Zakaj ne pridete?" Od tu pa so šle misli daleč na- prag. Neznano je šlo skozi mene in se premikalo skozi možgane... (Nadaljevanje.) Gospo Fani sem srečal na ulici. Bila je s črnolaso žensko, ki je imela oči kot oglje. Pogledala me je z dolgim pogledom, korak ji je zastal. Jaz sem se ji j njen mož. hotel ogniti, bilo je prepozno. | odprla, je bila črnolaska s ceste. Nisem je hotel pozdraviti, a sem Ko sem jo zagledali sem obstal, jo pozdravil vseeno. naredila je vtis name. Ko sva bila trideset korakov Nisem je poznal, ne vedel, od-, steni je šel moj pogled in se iz drug od drugega, sem se ozrl. kod je prišla. Na mizi sem za- prehajal zopet navzgor. Na vseh Tudi ona je gledala za menoj, gledal par mojih knjig; vse, kar sem imel, sem pustil pri gospe, ona mi jih ni vrnila. Da bi se ne izdal, sem izpre- 2ensko, ki je bila z njo, je imela smeh v licih. Zagomazelo mi je po životu, vsa kri mi je planila v obraz. Sel sem dalje in se nisem več ozrl. Mojo hojo pa je spremljala slika, kakor sem jo videl, pol obrnjeno za mano, ki me zre po strani. Videl sem podobno kretnjo v preteklih večerih, ko sem srečaval v dolgo benečan-sko ruto zavito žensko, ki je gledala za menoj. Ali zasleduje moje stopinje? Njene oči niso več izbuljene, na vratu ni lis, sem pomislil. TV V predpustu me je Tončka docela zapustila; begoma je prihajala, bežno je odhajala le za par minut. V samoto sobe me je zazeblo, gola ženska na steni je dobila ob plapolajoči sveči žive gibe. ' Dvignil sem se. Kakor £ijan sem taval po stopnicah in potrkal na Ivanovo okno. "Glej, glej," je dejal on in ni vstal od klavirja. "Ti si?" Nato je molčal. Pol premražen sem stal poleg njega in čakal, da bi nehal. Ni nehal. "To je Wag-ner", je dejal med igranjem. "Sedi!" Sedel sem, klobuk sem držal v rokah, kakar da ga nimam kam položiti in strmel v glasbo, ki je nisem mogel umeti... Sredi godbe je Ivan prekinil in pogledal vame: "Kaj se ti zdi?" Skomizgnil sem z rameni. "Prav imaš. Jaz sem tvojih misK Ali greš v maske?" "Ne vem." "Klovna in črni domino imam. Jaz domino, ti klovna. Se je zgodaj, obiščiva družine." Oblekla sva se in stopila na ulico. Po tratoarju so plesale predpustne maske in pihale v pozeble roke. Mene je objela razposajena radost. Pomešala sva se v pisane gruče in divjala z glasnim krikom po trgu ... V toplih kuhinjah sva se razgrela ob smehu gospodiČen. Bili so sami meni neznani obrazi, ustnice so ugibale najino ime, niso me ugenile. Ko sva bredla iz ulice v ulico, se je Ivan ustavil: "In ti, ali ne greš nikamor?" "Ne vem," sem dejal. "Ali nimaš nikjer nikogar?" In ko sem pomisli, je šlo po mojem životu nekaj mrzlici podobnega. Peljal sem ga s seboj, občutil pa sem, da me je ta hip minila razposajenost. Potrkala sva na vrata gospe Fani. Tuj ženski glas se je oglasil, odprli so nama, Ivan je uganjal burke, jaz sem ostal kakor pribit. Kaj me je zopet zaneslo sem0 Cemu sem prestopil ta i i ■■■ za j. Gorel sem. Od prsi do bokov ženske na gubah se je ustavljal in jo je oživljal s fantazijo, ki ni hotela ugasniti Nekoč sem obrnil podobo, ko govoril z visokim glasom tudi sem stopil v izbo. Ko sem legel jaz. Oči gospe Fani so se vpičile j v posteljo, sem videl, da je na vame, da sem se zdrznil. Meha- drugi strani s črnim ogljem ski-nično sem potegnil Ivana za ro-lcirana smrt. Ali je slučajno na-kav in mu pošepnil: "Pojdiva!" j stala pod umetnikovo roko, ali AMERIŠKA ZASTAVA sedaj vihra mnogokje v Evropi. Gornje Jc Klika, ko so naši vojaki po smagi nad naciji dvignili ivcidnati prapor nad utrdbami St. Malo. Gospa pa se je dvignila in kb1 Je nalašč narejena. Košče- wrv ■•D* 1 1 • 1 • a z Ivanom ob naglem odho-j na lobanja se je smehljala z lač- j VaZDOSU ITimOrSke SC ZaVCtlaJO (lrUgl celo bolj kakor se jo Slovenci kriknil od bolečine. Pri vratih je pošepetala: "Poznam mi vas: du in smešnimi pokloni podaja- • nim nasmehom, la roke, jo je stisnila, da bi bil1 Sunkoma sem se dvignil s postelje in obrnil podobo. Ljubše mi je bilo življenje kakor smrt. Podoba pa je oživela. Videl sem gibe rok in nog, čutil, kakor da plezajo ljubezni vajene ženske po moji polti. Oblekel sem se in pogledal na uro. Bilo je zgodaj. Stopil sem na ulico in obstal pred hišo, ki je imela zadaj verando. Potrkal sem na vrata v prvem nad-stopju. Gospa Fani je bila sama do-! ma. Ta večer me ni videla oblečenega v klovna. Trepetala je. Moje navzočnosti ni mogla prenesti brez razburjenja. Tudi jaz Ne vem, kdaj sem stopil na cesto. Divjala sva po ozkih, temnih ulicah in pol v omotici sva potrkala pri Tončki. Pol glave je pogledalo skozi vrata, nato so nama odprli. Tončke ni bilo. Kakor mora je leglo name to spoznanje. Umolknil sem, tudi Ivan je obstal in skomizgnil z rameni, kot da nimava česa tu iskati. Z me- -noj je šla težka misel; "Kod hodi Tončka?" Ljubosumje me je morilo. sem trepetal. Dasi sem stal v "Smej se, bajazzo! me je pQZi ponosnega zmagovalca za udaril Ivan po rami. "Smej se, j vratit bi ^ bil najraj$| če ti poka srce! »»» Zrla sva se. kakor da se mo- Kaxor da je spoznal mojo no-, ra v teh pogledih odločiti naji-tranjost. Nato se je spusitl z vi- no razmerje za naprej. Počasi sokim glasom v krohot, ki je od->je prešla najina okamenelost v Pod naslovom "Naše krvi ne; v bivši Avstriji. Te so z njihovo bodo več tujci spreminjali v podporo v krvavem naskoku na zlato" je priobčil Kmečki glas" demokratični delavski Dunaj (vestnik osvobodilne fronte slo- za rle, demokrae.jo .n vsposta- venskega narod«, aprila to ,eto v.le .Ul.janskemu fas.zmu na- značilen član,-k. ki je ZOJSA klonjen. znan, reakc,ona™. Su- i i . »..J; snikov klerikalni režim. Podob- razposlal v objavo tudi našemu klerikalno tisku v Ameriki. Glasi se. p^ukTl« grofovsko politiko Eden najvažnejših sklepov na Madžarskem. Spletkarili in ki jih je sprejel AVOJ na svo-, uvažali fašizem v Humunijo, ta-jem drugem zasedanju, je za ko da so skoraj popolnoma ob-nas Slovence sklep o priključit- kolili bivšo Jugoslavijo. Pri nas vi Primorske k naši federativni so podpirali fašizmu prijazne, in demokratični Jugoslaviji, protiljudske klike, vtihotaplja- skih vojnih ujetnikov, med ka-Malokdo se pri tem zaveda vse H svoj fašizem preko raznih terimi je tudi nekaj primorskih dalekosežnosti tega sklepa in ne klerikalnih agentov, Zebotov, Slovencev. Ti fantje so bili gost-pomisli. da gre za tisti košček Erlihov in drugih stražarjev tu- je slovenske naselbine v Collin-: zemlje, kateremu so grabežljivi di v slovensko politično življe- woodu. Vsi so se izrazili, da bi nje. Istočasno pa so vežbali Pa- radi šli boriti se za svojo domo-veličeve ustaše po Italiji in Ma- vino bodisi v ameriški ali pa v džarskem v Janka-Pusti in tako Titovi armadi. morem o tej priredbi nič posebnega poročati, ker smo se morali posloviti pred pričetkom programa. To je nama bilo zelo žal. Tam so bili družina Strojan Iz Herminie (no. 2), Anton Zornik fri veliko drugih. Anton Zornik ne zamudi onbene priredbe. Je videti zmerom vesel. On pravi, "dajmo živeti, dokler smo živi!" Tam sem videla tudi Prosve-tinega dopisnika iz Herminija Mr. Finka. Od mesta Latrobe, v katerem stanujem pa do lierminija, je samo 20 milj. Vendar pa sem morala iti na Sygan, ca smo se spoznali z njimi. liko poagitirati za Proletarca, naleti na čudovite izgovore. Kar čudno se mu zdi, zakaj tako. Saj vendar ta list piše edino v ljudski blagor, a nekateri pa si ga predstavljajo kot kakšno pošast, ki preži po njihovem življenju in duši.—Mary E. Fradel. DAJMO STAREMU KRAJU VSO MOGOČO POMOČ Čleveland, O. — Tu imamo lovski klub — St. Clair Riffle Hunting Club — ki pa se ne zanima samo za zajce in drugo divjačino, ampak tudi za stvari, ki so v prid ljudstva. Na svoji zadnji seji n. pr. je sklenil prispevati $25 za nakup ambulance v pomoč partizanov, za katero so se zavzele Progresivne Slovenke. Svoj namen so dosegle. Dne 10. sept. pa smo imeli oiknik, od katerga čisti dobiček je določen SANSu in pomožni akciji (JPO-SS). To je, vsakemu pol. meval do zvezd Ko sva se vračala, sta naju v ozki ulici obdali dve v črni domino oblečeni maski. Ivan je razposajeno zbežal, mlajša maska pa je mene prijela za roko podobno kakor gospa Fani pri vratih in dejala z neizpremenje-nim glasom: "Pri Tončki si bil." Mrzel pot me je oblil po hrbtu. To je ona. Jedva sem se zavedel kakor od udarca, dejal sem: "Ne!" "Bili ste!" je siknila. Pa sem videl, da njen glas ni več strahoten, glas ukazujočega, ampak glas ženske. "Ni je bilo doma," sem odgovoril. Nato je molčala. Skušal sem ji odtegniti roko, zopet jo je ujela. Skozi črno masko sem videl njene oči, ki so gorele kakor dva oglja. "Čemu ne pridete?" je dejala. "Saj nisem sama, če se bojite ..." Takrat sta prihitela Ivan in druga maska v divjem begu nazaj. Ivan me je prijel za roko in me potegnil za seboj. Bil sem mu hvaležen, vendar sem bil z mislijo pri črnem do-minu, ki so mu gorele oči... Ko sem se slekel, sem skoraj omahnil na stol. Komur je za ohranitav Proletarca, se bo odzval klicu za prispevanje v sklad i dvestoterih V tiskarni so nam tisk znatno podražili^ poštnina jc višja, in cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim je naročnina na Proletarca ista ka* kor je bila. V nadomestitev teh višjih izdatkov in za kritje rednega primanjkljaja je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PRO-LETARCU V PODPORO. 1 Vsak izmed njih se obveže prispevati najmanj $5 v ta namen. Ako se ie niste, odzovite se tudi vi za pristop med DVESTOTERE. besedo. Za mizo je sedela črnolaska in šivala. Sele to pot sem jo pogledal j docela. Dvoje črnih oči me je gledalo zvedavo, temna polt njenega obraza in njenih rok je bila lepa. Gospa Fani je obrnila pozornost drugam, da bi se iznebila zadrege. Pokazala je na gospodično, zvit nasmeh je sprožil njene ustnice, ki so se razširile: "Ne poznata se. Moja prija-teliica Lojza..." Priklonil sem se. Lojza mi je podala roko in sramežljivo za-klopila goste obrvi. "To je gospod, o katerem sem vam že pripovedovala," je dejala gospa in mi ponudila stol. "Naš dijak. Kmalu bo samostojen." Zadnji poudarek me je zbolel. Lojza me je pogledala še enkrat pozorneje. Videl sem njene raz-kave roke, od dela razdejane. To srečanje je vznemirilo moje telo še bolj. Polt te ženske je imela tako močan vonj, da je vplival na živce in na možgane. In vendar me je pomiril in nasitil. Ko se je gospa skrivaj dotaknila moje roke in mi šepnila: "Cemu niste prišli malo pozneje?", sem se je otresel: "Ne!" Potem dolgo več nisem prišel. Dalje prihodnjič.) VABILO NA SEJO Chicago, III. — Redna mesečna seja podružnice št. 2 SANSa se vrši prihodnjo soboto 23. septembra ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih, Fleiner's Hali, 1638 N. Halsted st. Ta seja bo posebno važna, ker se je treba pogovoriti o naši prihodnji priredbi, poleg tega pa bo podano zanimivo poročilo od San-sove konvencije, poročila slovenskih voditeljev iz stare domovine, zahvale istih za delo Sansu, apeli za nujno pomoč, gmotne podpore našim ljudem v stari domovini itd. Seja bo torej važna in zanimiva v vseh ozirih. Apeliramo na vas vse, člane in nečlane, da se je udeležite. Ce vam le mogoče, pridite enkrat med nas za dobro narodno delo. Po seji bomo pa, kot običajno, imeli malo domače zabave. Za odbor podružnice štev. 2 SANS, John Turk, tajnik tujci pripisovali vse večjo važnost kakor mi Slovenci sami. Ni bil Hitler prvi Nemec, ki ga je vlekla želja k Jadranskemu morju. Ze zdavnaj pred njim je nekdanja politika cesarske Nemčije v zvezi z avstrijsko politiko gradila tako imenovani "most k Jadranu'' in proglašala tujerodni nemški živelj, živeč na slovenskih tleh, za pilote tega mostu. Se dalj je žla njihova tedanja nakana. Da bi za večne čase zavarovali in utrdili nem-štvu pot do morja, so že v cesarski Nemčiji izdelali načrte, kako bi preselili vse Slovence kam drugam, kjer ne bi bili več na poti njihovim imperialističnim (osvojevalnimi načrtom Nemški in avstrijski imperializem je hotel doseči nadvlado na Jadranskem morju in potem preko morja izpodriniti s svojo trgovino trgovino drugih držav v deželah Bližnjega vzhoda. Ta politika je v prvi svetovni vojni povzročila, da se je imperialistična Italija, tekmovalka stare Avstrije, priključila protinem-škemu taboru in se zvezala s Francijo, Anglijo in Ameriko. S podporo teh velesil je postala zmagovalka in dobila kot nagrado za sodelovanje v vojni — naše slovensko Primorje. Kakor je prej iztegoval nemški imperializem preko naših krajev svoje kremplje po tujih deželah, po gospodarski in politični nadvladi v enem delu Sredozemlja in mu je pri tem služilo naše Primorje kot odskočna deska, tako je potem pričela Italija na isti slovenski parceli graditi tla svojim imperialističnim načrtom. To pot samo s to razliko, da v obratni smeri — proti ♦ Podunavju in Balkanu. Prav tako in še veliko bolj kakor nekoč Avstrija je pričela sedaj Italija raznarodovati Slovence, jih preganjati, izseljevati in gospodarsko uničevati. Zanje je pomenilo slovensko Primorje neposredno zaledje tržaške luke, katero si je hotela zavarovati s širokim pasom poita- pripravljali čisto vojaški napad na našo državno samostojnost. Ko se je kasneje razbohotil nemški fašizem, je zato, ker je bil močnejši, odrival italijanske JOHN GORSHEK PIŠE Springfield, 111. — Dokazi so že vidni in neovrgljivi, da podivjanost nemških krvoločnikov gre proti koncu in vse izgleda, da bo nemška ošabnost začasno zatonila, a morda za zmerom. Ko je Hitler udri v Avstrijo in jo prilepil k Nemčiji, je marsikateri videl v njemu junaka in odrešenika vseh narodov. Seveda, tako misel je moral imeti edino le človek z možgansko boleznijo. Se večjo slavo so pa priznali in peli Hitlerju ob času mnogi nevedneži. Ko sta Hitler in Stalin podpisala nenepadal-Ko človek "takole skuša neko- | no prijateljsko zvezo, so nekateri smatrali Hitlerja v resnici za popolnega delavskega odrešenika. Bilo je neko nedeljo ne dolgo po tistem, ko se je Hitler polastil Avstrije. Sel sem v Slovenski narodni dom zaradi priprav k prireditvi, ki se je vršila dotično nedeljo. Ko stopim notri in grem mimo neke večje družbe, me pokliče rojak, član SNPJ, češ, da bi rad govoril z menoj, ako imam čas. Pritrdil sem mu, da lahko, ako ima kaj nujnega. Vpraša, dali sem čital, da je Avstrija prišla pod Nemčijo? Da, znano mi je, ker sem to čital v časopisih. Z velikim ponosom mi je pripovedoval, da ima brata v Avstriji. Dokler Avstrija še ni bila pod Hitlerjem, je bil brat brez dela. Tako i ko pa jo je Hitler prevzel, je brat delo dobil s plačo 50 mark na teden. Ponosno je ugotovil, da bom videl tudi tukaj neka i takega. Neko juih je spremenil v svoje najzve- Ako nas znamenja ne varajo, stejše gestapovce. Italijanskr-bo nacijska zver v par mesecih imperializem je propadel, nem- premagana. Tedaj bo naša rojaki okupator pa kljub šestim j stna domovina zopet ,svobodno ofenzivam, ki jih je podvzel v zadihala. Zamislimo se v položaj naših _ bratov in sester v domovini. Tistih, ki se borijo v osvobodilni Vračanje zamejnih vlad fronti, in tistih, ki so razgpani na vse strani v Nemčiji, v Itali- Belgijska vlada je bila men- ji, Poljski in po raznih drugih da Prva» ki se ie vrnila v osv°-krajih, ne bodo svobodni, do- bojeno domovino. Francoska je kler bo nad njimi nacijska oku-lšla v Francijo sicer nekaj prej, pacijska oblast. Ko bodo oteti, se bodo vračali domov lačni in raztrgani. Mnogi bodo tudi z boleznimi povrhu. Marsikdo izmed njih bo fi- Mornarica strenirala žično za zmerom uničen. In kaj na oblastjo izkazalo* "za dobro ( usodi " Če to stori, bo pomenilo stvar". Pohvalil se je tudi, da pogubo za rumunske uši. Nam-je bila Srbija na Balkanu "v reč za take, ki so na dveh no- gah. Potem se bo ljudstvo la-j hko tudi drugih očistilo. borbi proti boljševizmu dominantna sila". V resnici je bila to njena največja zmota In če, Rusjja je bila z Bolgarijo sa-Nedič pravočasno ne pobegne. mo kakih ^ dni v vojni. In je bo v pesteh osvobodilne fronte i zmagala v nji brez invazije. Ves uvidel, da njegovo sodelovanjej čas prej namreč od kar traja z naciji ni bilo tako uspešno kot j vojna, pa je bila Moskva z Bol-si je to upal trditi še celo objgarij0 v "diplomatičnem prija-smrtni postelji propadajočega | teljstvu", Zed. države in Angli-hitlerizma. ja pa v vojni. A sovjetski diplo- Stavkc so v vojnem času ne-' varna stvar. Upravičene ali ne, vsak stavkaj' je obdolžen, da s svojim odporom ogroža življenja naših vojakov, ki se bore križem sveta. Ena takih stavk se je vršila v tovarni kompanije Graphite Bronze v Clevelandu. Vodila jo je nekaka neodvisna unija. Okrog 2000 delavcev je bilo prizadetih. Tam mimo je peljal pisca te kolone in njegovo ženo dne 5. septembra Frank Oglar. Že ob 7. zjutraj je bilo pred vhodi v tovarno, ki je precej daleč od ceste, ena tretjina elevelandske policije, bele in črne. Bila je na konjih, v avtih, na motorciklih in peš. Cle-velandski listi so župana Lauscheta zelo pohvalili, ker je v protekcijo onih, ki bi hoteli delati, tako odločno nastopil. Pa se vzlic veliki policijski zaščiti niso vrnili, pač pa šele, ko je mati v Bolgariji so bili staremu bolgarskemu režimu nevarnejši, kakor pa vojna med njim in Anglijo ter USA, ki je bila zgolj na papirju. Jože Grdina je napisal v Ameriški domovini precej poročila o minulem Sansovem zboru in med drugim napravil par laskavih omemb o Franku Zaitzu. Neki anonimni rojak, ki pač ne bo nikdar sposoben za bojevni-3 ka z vedrim čelom, mu pravi v pismu: ••Prosim, da prebereš A. fc. t dne 12. t vk., v kateri ti daje Jote Grdina častho pritnanje ... Mogoče ga bos dobil tudi It Vatikana aH celo odlikovanje. Sa) to sil neki k ličarji v Washington. da vas, priporočijo. Kadar boš še kje imel govor, pa le udri po rdečih ... Mogoče te bo Grdina proglasil ta svetnika. Pa ne bodi hud, če se bo malo manj nabralo v "milijonski sklad" ---- . PRISTOPAj+E K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO sna, ki ga je imel v Prosveti. Od naobratno trdi, da so katoličani na Sansovem . zboru urednika Proletarca s svojih glasovnic povsem opustili, dočim so na-prednjaki glasovali tudi za katoličane in psevdonaprednjake. Anonimna pisma urednikom in pa vsem, ki kaj delajo v javnosti, so stara stvar. V Proletarcu nismo nobenega omenili že mnogo let. Ampak včasi je dobro pokazati, da so na svetu ljudje, ki se smatrajo za razumne in bojevite, a so v resnici zavratneži in pa v sovraštvu z resnico. "A. D." z dne 8. sept. vzklika na uredniški strani, da sta imela na Sansovem zboru glavno besedo socialist Kristan in komunist Adamič, na regalijah pa so imeli delegati "rdečo zvezdo, znak ruskih komunistov". Torej je bil to pravzaprav "komunistični", ne pa slovenski narodni zbor. "A. D." je v članku po-jamrala.."da je bilo opaziti med delegacijo tudi osebe, ki se nekaj silijo med katoličane, in ki so celo sprejeli urade ..." Izmed katoličanov, ali bolše, faranov, je bil na konvenciji Sansa tudi en župnik. Pravijo, da so nanj zvečer 2. sept. in naslednji dan napravili tolikšen pritisk, da ga ni bilo več na sejo. Tudi po maši ne. ki jo je baje imel v cerkvi sv. Vida. Kako se je z gospodi, ki nasprotujejo SANSu, pomenila ga. Novakova, urednica Zarje, je za enkrat znano nji in njim, a iz "A. D." in par drugih listov je razvidno, da ji zamerijo, ker je sprejela mandat. Srbija se ne bo podala nadvladi Hrvatov in Slovencev. Rajše bo samostojna. To je tendenca, ki jo vodi v ameriškem tisku Fotičeva propagandna mašina. Čemu se naj tako junaški narod poda katoliškim Hrvatom, ki so se izkazali v tej vojni za izdajalce in razbojnike, dočim Srbi krvave za svobodo, vprašujejo v Srbobranu in v drugih listih, ki delujejo za program velesrbstva. Stvar imajo dobro namazano in izgleda, da iim tudi^ denarja ne manjka. ni pristan. Take krmarje-vodnike pa teše samo iivo življenje, iivlje-njc v divji borbi t elementom, pa naj bo to te morski orkan ali ideologija. Cartijska ugodja, bresdel-nost, celodnevna ilobudranja in modrovanja po kavarnah In gostil nah, borbe ta provltlje in nagrade, fabriciraaje intrig in podval, vara-nje samega sebe in svoje okolice, to pač niso lastnosti, ki bi mogle ustvarjati velike moie." Resnične besede, in bilo bi dobro, če si jih bi tisti, ki gledajo na delavce le skozi okno, ali vpijejo nanje s pločnikov, zapomnili. Kadar vidiš, da kdo dela dobro, si reci po svetopisemskem izreku, "pojdi, in tudi ti tako stori!" Važnost SANSa se sele pričenja F. A. Vider. 2. podpredsednikj odstopili nekaj svojih deležev SANSA delavnemu ljudstvu v eni ali Prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je vršila v Clevelandu, je bila uspešno zaključena 3. sept., toda delo za dosego namenov, za katere je bilo to gibanje pod-vzeto, še ni dokončano. Ker se je položaj v Jugoslaviji od leta 1942, ko se je vršil Slovenski kongres, znatnor spremenil in ker je med tem časom . drugi deželi, tisti slabo pozna človeško sebičnost. Ce je bil Slovenski ameriški narodni svet kdaj potreben, je baš sedaj in stoji pred težko nalogo. čim bolj se bližamo — kakor nekateri prerokujejo .— končni zmagi nad fašizmom. SANS bo brez dvoma lahko se potem mnogi začeli zanimati še za druge liste. Tudi za take, ki so jim jih v cerkvi prepovedovali in s tem vzbujali zanimanje zanje. Na Proletarca sem se naročil od ranjkega zlatarja (ali "ple-harja", kot smo jim rekli) Josipa Marinčiča. S svojo zlato, pozlačeno, srebrno in plehnato robo je potoval tudi po sosednih državah. Marsikdo se ga še spominja. Ko je Rev. Jos. Lavrich zvedel — takrat je župnikoval v nevvburski fari — da sem naročnik teh "grešnih cajteng", je prišel v hišo, kjer sem stanoval, da me posvari in spreobrne. Komur je za dušo, naj nikar ne či-ta Proletarca ali Glasa sv6bode, je poudarjal. Tudi gospodarja in gospodinjo, pri katerima sem stanoval, je nekoliko okregal, češ, da ni nič lepo, ker imajo takega brezboinika v hiši. K sreči pa sem do takrat nekaj "boardarjev" že toliko "po-hujšal" s temi časopisi, da so z mano držali. Gospodinji so naravnost povedali, da če meni odpove stanovanje in hrano, gredo tudi oni "od hiše". Gospodinja in njen mož pa sta bila ne samo verna, ampak tudi material ista Sklenila sta, da naj ostanemo neglede kakšne časopise beremo. Ker je vse po božji volji, je menda tudi to, da berem Proletarca že 34 let. To je list, ki se je od drugih vedno razlikoval zaradi svojih izrazito socialističnih načel. * Močno pa se mi zdi, da je Proletarec veliko boljši in bolj zanimiv posebno skozi zadnji dve ali tri leta. To slišim tudi od mnogih drugih, bodisi od takih, ki so naročniki že leta in leta, in od novejših. V Proletarcu so se čitateljem mnogo koristil rojakom onkmj morja, če mu bodo dali tukaj-1 priljubili posebno urednikovi pn{l Mlnlr! t i oi n L /\( i /s a. »v_____. » •», Ail.l. C II. A.___12 Šnji rojaki tisto oporo, kot jo ljudstvo tam samo spregovori- potrebuje v teh resnih časih, li s svojo osvobodilno armado, Italija, če tudi je bila sovra-pod vodstvom maršala Tita, ka- fcnica zaveznikov in že dvakrat tera je brezprimemo zaslovela v eni generaciji izdala svoje za-po vsem svetu, je po nekod veznike. ima še vedno mnogo mnenje, da je sedaj v interesu vpliva v ti deželi in imela ga bo tamošnjega ljudstva bolj važna §e več. ako je reenica, da bo po gmotna podpora kot pa politi- ti vojni vloženega v italijanske čna akcija Toda tako mnenje je industrije ter bančna podjetja napačno. Če se bi ga razširilo 50'? angleškega in ameriškega med rojaki, bi lahko zelo škodilo tej ustanovi. Saj do sedaj kapitala. S tem si je lahko predstavljati trnjevo pot, ki čaka vendar še nismo slišali o kak-. Tita in ljudstva Jugoslavije, šnih garancijah meja bodoče Jugoslavije in tudi zagotovila ne o svobodni izbiri forme vlade v smislu, kot si to mi zamišljamo. Ako imajo kaj podlage vesti, da se v Vatikanu kujejo načrti glede bodočnosti Slovenije in mogoče tudi Hrvatske, ne v smislu kot jih na primer zastopa SANS, potem bo ta organizacija imela še mnogo posla, prej ko izvojujemo krvavečemu jugoslovanskemu ljudstvu tiste pravice, katere si je v svojem herojskem odporu proti fašizmu brez dvoma zaslužil. Po mnenju rev. Kebeta, slovenski župniki niso imeli časa priti na konvencijo SANSa, dasi je ista trajala le dva dni, čas pa imajo iti v VVashington. Da niso šli tja s prošnjo za podporo „ . maršalu Titu, ali orožja za osvo- Brez njega se v propagandi ne, ^^ arma to je gotovo. Sli pa NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdrniana driava (isron Ckicaga) in Kanado »6 00 na lato; $3.00 mm pol lo«a; $1 50 an iotrt lata; sa Chicago In Cicaro $7.50 mm colo lato) $3.75 ca pol lota} sa Inosomttvo $• 00, Naslov za list in tajništvo je: 26.17 So. Lawndale Avenue Chicago 23, Illinois m narjem ne bo uspela. Je preveč šovinistična in pozablja, da ima tudi Srbija močnega, "odličnega" kvizlinga, ne samo Hrvatska in Slovenija. "The American Serb", pa "Srbobran" in ljudje, ki pišejo vanju, bi storili dobro le, če prenehajo s Šovinizmom in se izrečejo za demokracijo v resnici, ker le na ta način bo imel v novi svetovni tvorbi pogoje za bodočnost srbski narod in z njim vred hrvatski in slovenski ter bolgarski z njimi. Prenapeti Šovinizem, spojen z imperialističnimi, diktatorskimi nagoni, je poguba za narod, ki ga neguje, in okužljiv za druge, ki se morajo gibati ob njemu. "Bazovica", ki i*haja v Kairu, nič ne ve o "grozodejstvih" partizanov, kakršna obeša na veliki zvon p. Ambrožič in mu pri tem bogve čemu pomaga Rado Staut. Če so kje poučeni, kaj se dogaja v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji, so prav gotovo pri "Bazovici". V članku z naslovom "Dobro srečo" Čestita "Bazovica" fcubašiču in dr, Ma-rušiču na njunem imenovanju v novo vlado ln potem razlaga Marušičevo delo. K temu pravi: so brez dvoma radi varstva cerkvenih. ne pa ljudskih interesov v Jugoslaviji. Da bo jugoslovansko ljudstvo po ti vojni zahtevalo bolj pošteno vlado na svojih tleh kot jo Je imelo pred začetkom iste, o tem ne more biti nobenega dvoma, ker pisma, katera sedaj prihajajo iz naših krajev, to potrjujejo. Zahtevalo bo tudi več pravic, več svobode, boljšo ekonomsko stabilizacijo itd. če bo hotelo dobiti več kruha, bo moralo imeti tudi več zemlje. Toda v čigavih rokah Je bilo pred to vojno še mnogo rodovitne zemlje v Jugoslaviji? Ali ni bila v posesti onih, ki jo niso nikdar obdelovali, p«* pa od prejemali dohodke, od katerih so Udobno živeli? Tito, ali kdor koli, če bo hotel ugoditi ljudskim zahtevam, oziroma izboljšati njihovo gospodarsko stanje, bo moral vzeti tam, kjer je, ln dati onim, ki nimajo ln ki so, ter še prelivajo svojo srčno kri za boljšo bodočnost Jugoslovan skega ljudstva. Kdor je tak optimist, da računa na dobrosrčnost ljudi, ki so brezskrbno živeli do teh dob ln da bodo sedaj prostovoljno prej ko si bo izvojevalo svojo pravo neodvisnost. Treba bo glasu in sicer močnega, v obrambo našemu junaškemu narodu Jugoslavije od vseh onih, ki ljubijo pravico in so za odpravo razredne sužnosti. Bratje in sestre? Naša naloga je krepko stati ob strani SANSa in mu dati vso moralno, še boli pa finančno podporo, da bo odgovornim funkcionarjem mogoče vršiti delo za dosego ciljev ih teženj našega naroda onkraj morja čimbolj uspešno toliko časa. dokler ne doseže svojo neodvisnost v okvirju meja združenih južnih Slovanov. JANKOVIC o PROLETARCU Cleveland, O. — Proletarec je za delavstvo najboljši list, ker Je urejevan fca obrambo ljudskih koristi. Vse priznanje ured-1 niku. Naročen sem na precej listov, med temi na Proletarca že od leta 1910. Kajne, že prilično dolgo dobo. Tudi takrat, ko sem bil zares "večni popotnik" in romal po širni deželi, sem bil Že naročen na ta list, pa na Glas Svobode In več drugih časopisov. Ljudem, pri katerih sem imel sobo v najemu, sem naročal: "Če me ni doma, le oddajte vse te časopise vsem takim, ki se zanimajo. Naj jih berejo!" Tudi kadar sem bil doma, sem priporočal rftjakom: "Na, tu imate časopise, čitajte jih!" Nekateri so to storili, drugi so se muzali. Posebno, ksdar sem stanoval, ali pa priporočal te liste cerkvenim ljudem. Ne, so preradikalni, in pa zoper vero. To so slišali v cerkvi. Nočejo pohujianja, torej proč s takimi listi! Laglje pa mi je bilo prodreti takrat v Clevelandu z Enakopravnostjo, na katero sem naročen od začetka. NI bila proglašena za brez verski, pač pa za narodni Časopis, ki je dnevno priobčal razne lokalne vesti. Tako se jim Je f*Hljubtla. pa so Komentarji". Čitajo Jih tudi nenaročniki, ker prizadeti po-skrbe, da list že kje dobe. Ugajajo tudi uredniški članki in pa gradivo sotrudnikov. N. pT.% Joško Oven s svojimi "Razgovori", John Chamazar z ' Drobižem", pa Anton Shular iz Kansasa, "Big Toni' iz Cali-fornije in zadnje čase pa Katka Zupančič s svojimi privlači*) pisanimi "Iveri*. So tako domači in pristno zasoljeni, pa simpatični za čitati, da se jih ne moreš ogniti. 2elimo, da vsi ti še naprej pišejo v Proletarca, in pa drugi dopisovalci, med. njimi Jože Dum, Frank Česen, Milan Med-vešek, "Big Tony", Tomšič itd. Meni in enako veliki večini drugih naročnikov se dopadejo smernice Proletarca. Posebno z ozirom, ker piše simpatično za našo osvobodilno fronto v Sloveniji in ker nastopa tako odločno proti njenim sovražnikom. Grdo, ali bolje, nesramno je od Vsakega slovenskega časopisa, ako piše proti osvobodilni akciji, o kateri sedaj lahko vsakdo ve, da se bojuje na življenje in smrt proti okupatorjem. Tudi naša zaveznica Rusija je irredna priznanja. Naš narod tam ji zaupa. Proletarec piše o nji z razumevanjem in simpatično, kar Je pošteno in pravično. Da či ta tel j i z vsebino Proletarca soglašajo, so dokaz pri* spevki dvestoterih. Med dvesto-tere pristopam tudi jaz in moja žena Cilka, vsak s petačo. Kajti list se tudi nji dopade in v agi-taciji zanj rada j>omaga. Dalje sta pristopila k dvesto-terim John Ušeničnik in Leo Simončič, vsak z vsou> $5 To sta storila, ker jima Proletarec dopade. In želita, da njegovi so-trudniki vztrajajo in da se jim jih se več drugih pridruži. Anton Jankovich. NACE SE JE OGLASIL! Piney Fork, O. — Mislil sem, da bi ostal sedaj na starost zmerom doma; v tako poznih letih si menda vsakdo misli, da je najboljše dremati na zapečku, kot se pa motoviliti v zlobah, ki rajajo zunaj. Dne 3. sept. pa me je le "prijelo", da sem šel v bližnjo gostilno na čašo piva. Pa sem dobil druščino. Oprijela se me je in dregala, ali dražila, kakor se vzame, češ, komunizem je "gud", socializem pa "no gud". Nato se je sukal pomenek, ali pa prepir, ali kar bi že naj bilo, o razpuščeni kom interni, ker pač iti bila več tako revolucio nama kakor je bila. Torej čemu je bi bik) še treba? In ameriška komunistična stranka, mar ni sedaj prav tako "kapitalistična" kakor je demokratska stranka, za katero komunisti agitirajo bolj kakor pa njeni lastni člani? Pa me "izziva" eden izmed Hrvatov, češ, "na, tu, Nace. je dajm, ki sem ga pobral na tleh Kar ti ga spravi" Odgovoril sem, da naj dodajo Še toliko, da bo dolar, ki ga pošljem Proletarcu. Kar bi manjkalo, bi jaz dodal. Frank Robnik, ki Je bil le poslušalec v debati, ali prepiru, ali pa smo se prerekali "kar tako", je dal 50c, z naročilom, da naj o tej "debati" poročam v Proletarca. Sicer bi človek debatiral, če bi imel pred sabo osebo, ki plačuje članarino kaki stranki, ampak prerekati se z brezbrižneži pa nima pomena. — Pozdrav vsem v Centru. Nace Žlemberger. KONFERENCA PROSVET-NE MATICE IN JSZ Moon Run, Pa. — To nedeljo, 24. sept., se bo vršila v dvorani društva št. 138 SNPJ, Strabane, Pa., konferenca Prosvetne matice in JSZ. O nji je bilo na kratko poročano v prejšnji številki, vabila pa so bila vsem pridruženim organizacijam pravočasno poslana. Zanašamo se, da bodo zastopnike vse poslale. Te konference se udeleži, ako ne bo kakega posebnega zadržka, tudi Frank Zaitz, urednik Proletarca in odbornik v mnogih organizacijah, ki bo navzočim na vprašanja na razpolago s pojasnili. Torej 24, sept. v dvorani društva Postojnske jame v Strabane, Pa. Le Populaire v novem uradu Glasilo francoske socialistične stranke Le Populaire. ki je bilo med okupacijo zatrto, je dobilo po svoji obnovi nov urad s prevzemom tistega, ki ga jc* prej imel dnevnik Le Matin Med okupacijo je Le Matin, ki Je bil nekoč svetovno znan, pisal za nacije, po osvoboditvi pa je prenehal. PRVA SLOVENSKA PRALNICA ParkView Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL ! Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčfeno j; TELEFONI. CANAL 7171—7173 ........................................... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSK0 TISKARNO ADRIA PRINTING C0. Tel. MOHAWK «707 183R N. HALfcTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA l»Rl NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL Zbiranje materiala za slovenski arhiv Dr. Boris Furlan je poslal SANSu iz Londona pismo, ki ga je prejel iz Slovenije — od drja. Joža Zemljaka, načelnika odseka za informacije in propagando pri predsedstvu Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta.. To je baje prvi uradni dopi£, ki je prišel iz osvobojenega dela Slovenije. Glasi se: Odsek za informacije in propagando pri predsedstvu SNOS, 7. aprila 1944. Univerzitetnemu profesorju dr. Borisu Furlanu! Odsek za informacije pri predsedstvu SNOS vas prosi, da bi zbirali, odnosno organizirali zbiranje v anglo-ameriškem svetu vseh člankov, časopisov, knjig, letakov, slik itd., ki se tičejo narodno osvobodilne borbe slovenskega naroda, ter ta material, kolikor je aktualno zanimiv in uporabljiv, tudi pošiljali v Slovenijo. Ostale stvari pa hranite, da se po osvoboditvi prenesejo v domovino. V ostalem se vam odsek za informacije in propagando zahvaljuje za vaše delo v Angliji ter upa, da bomo kmalu lahko z vami navezali tesnejše stike. Smrt fašizmu — svoboda narodu! . Načelnik odseka: < Pečat) Dr. Joža Zemljak. Bosediio pečata: Predsedstvo Slovenskega narodno-osvobodil-nega sveta — odsek za informacije in propagando. Simbol na pečatu: Obris Triglava, nad njim pa peterokraka partizanska zvezda. Dr. Furlan je v svojem pismu priporočal ustanoyitev posebnega odseka v okviru SANSa, ki bi organiziral zbiranje vsega tega materiala in ga začasno hranil v Ameriki. V poštev bi prišle vse tiskane stvari, tudi programi in letaki, izdani ob priliki shodov, zborovanj, veselic itd., letniki slovenskih in jugoslovanskih časopisov, angleških časopisov, magazinov in revij. Dr. Furlan nadalje priporoča, če bi se ta akcija razširila tudi na nabiranje znanstvenih in leposlovnih knjig. Knjižnice v Sloveniji so večinoma uničene. SANSov novi izvršni odbor je na svoji prvi seji 4. septembra razpravljal o obeh pismih in zaključil storiti vse v svoji moči, da se ugodi prošnji in priporočilu. V posebni odsek za zbiranje slovenskega in angleškega materijala v Ameriki o borbi slovenskega naroda so bili izvoljeni: prvi podpredsednik Janko N. Rogelj, zapisnikar Jacob Zupan in odbornik Frank Zaitz. Ex-officio člana tega odseka sta tudi predsednik Kristan in tajnik Kuhel. Naše ameriške rojake prosimo, da kooperirajo s tem odborom ter takoj pričnejo zbirati v svoji okolici ves primeren material, za katerega prosi odsek za informacije in propagando SNOSa. Obdržavane so bile že številne veselice, shodi, zabave in druge prireditve. Ob takih prilikah so morda bili rabljeni letaki, pamf leti, sporedni pro- grami, vstopnice ild. Ce jih še imate ali če jih ima odbor ali kateri drugi rojak, zberite jih in jih odpošljite na SANSov urad. To velja tudi za članke in spise v lokalnih ameriških časopisih in revijah. Zbirajte vse, če so tudi dopisi nasprotni osvobodilnemu gibanju ali njegovemu vodstvu. Vse to bo služilo za zgodovinske podatke o najvažnejši točki zgodovine slovenskega naroda. Slovenski narod je že sedaj radoveden, kako smo mu slovenski Ameri-kanci pomagali v njegovi veličastni borbi do zmage. Radoveden je ti)di. kdo mu ni pomagal ali celo z vsemi silami nasprotoval. Tudi to bo zapisano v zgodovini. Pošiljka iz starega kraja SANS je prejel iz starega kraja pred nekaj dnevi zaboj raznega gradiva, ki sc tiska na osvobojenem delu Slovenije. Vsebuje številke raznih časopisov, brošur, letakov, razglasov in člankov, tiskanih, mimeografi-ranih in tipkanih. Ob priložnosti se bo priredila razstava vsega tega in sigurni smo. da bo vzbudila veliko začudenja, presenečenja in navdušenja. Razne informativne članke in spise bo? mo dali objaviti v naših listih. Pazite na nje. Razodete bodo razne zadeve in novice, ki vas bodo ginile do solz v občudovanju ogromne borbe, ki jo vodi ta mali, izdani, a nepremagani narod. In razsrdile in zgražale vas bodo novice o raznih izdaji-cah, nekdaj uglednih prvakih slovenskega kulturnega, političnega in verskega življenja, ki pa danes služijo krvniku Slovencev in vsega slovanstva •— Hitlerju — in zapeljujejo nedolžne fante in može, da prisegajo zvestobo do groba — firar-ju nemškega raj ha, SS-ovcem in proti zaveznikom. Na eni strani si vije cvet naroda lavo-riko večne slave, na drugi strani pa brezvestni hitlerjanski hlapčoni onečašcajo slovensko ime in slovensko čast. Razno Takoj po konvenciji SANSa so bili poslani čeki za dnevnice vsem delegatom, članom izvršnega in širšega odbora pa tudi za vozne stroške. Nekateri delegati so odklonili položiti račun in so darovali vsoto SANSu. Imena teh bomo objavili drugi teden. V imenu Izvršnega odbora jim izrekam globoko zahvalo. Nekateri delegati pa sploh računa niso položili. Te prosimo, da to storijo čim preje. Ce kateri izmed upravičencev ni prejel čeka, naj nas nemudoma obvesti. e V petek 22. sept. se vrši v Pittsburghu letna seja Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev. Ta odbor je bil organiziran na podlagi resolucije, ki jo je sprejel slovenski narodni kongres, in na iniciativne korake, ki jih je podvzel SAN-sov izvršni odbor. SANS je podprl Združeni odbor tekom enega leta v znesku deset tisoč dolarjev. Nikdo ne more zanikati, da ni ta odbor pod predsedni-štvom Louisa Adamiča dosegel velikega uspeha, ki se sedaj ir-calK v prijateljskih odnošajih, ki jih imajo zavezniške sile z Narodno osvobodilno vojsko%Ju-goslavije pod vodstvom maršala Tita. Do teh prijateljskih od-nošajev je v veliki meri prispeval tudi SANS in Združeni odbor. Na seji 4. sept. je izvršni odbor izvolil sledeče zastopnike za Združeni odbor: Louis Adamič, Etbin Kristan, Janko N. Rogelj, Fred A. Vider, Mirko G. Kuhel, Albina Novak in Frank Zaitz. Ker se sestra Novak ne bo mogla udeležiti prve seje, jo bo nadomestoval brat Vincent Cainkar. Omenjeni bodo tudi Sansovi delegati na drugem zborovanju Vseslovenskega kongresa, ki se vrši v Pittsburghu 23. in 24. septembra. Razni časnikarski poročevalci, ki so se udeležili SANSove konvencije, so podali zelo ugodno sliko o poteku tega zborovanja. SANS jim je hvaležen za ugodno reportažo, kakor tudi za moralno pomoč, ki so jo njihovi listi do sedaj nudili SANSu. 2elimo, da se tudi naši rojaki zavedajo podpore SANSu naklonjenih listov in jih podpirajo. e Do predsedniških volitev je le še nekoliko tednov. Dolžnost vsakega državljana je, da na volilni dan voli za eno ali drugo pfelitično stranko in njene kandidate. Slovenski Amerikanci imamo tudi svojo dolžnost kot državljani. Da jo izvajamo, se moramo registrirati. Kdor še ni registriran, a ima pravico voliti, se naj registrira pri svojem volilnem odboru takoj, dokler je še čas. Slovenski Amerikanci moramo podpreti one kandidate. ki so naklonjeni Zedinjeni Sloveniji in federativni Jugoslaviji. Mirko G. Kuhel, tajnik. iTUNG Etmoto" RtoRTA NA VSEH :oncih In krajih (Nadaljevanje s 1. strani.) tranjih zaveznikov, ki jih je imela med ljudstvom, hitro opravila. Pritisnili so na vlado prizna svoje zablode, zato še danes lije slovenska kri. Kako neki morejo mirno legati ^večer v postelj ln jih ne peče vest, da še niso rekli nobene besede sVo-jim ljudem, katere so speljali na napačno pot, naj prelomijo s Hitlerjem in končajo svoj krvavi in brezupni posel v njegovi službi? Ali pa ni za vse to žej v So*U* z Angleži in Američani prekasno, saj so rupnikovci pod komando gestapovskih oficirjev? In zakaj bi Hitler danes izpustil švabobrance iz svojih krempljev? Boljših gestapov-cev, kakor so mu jih nabrali slovenski izdajalci, bi mu ne mogla roditi niti Prusija. SANS. IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA umj ^ M i PROL 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. SEDAJ JE POZABLJENO IN ODPUŠČENO... (Iz "Kmečkega Glasa", apr. 1944.) Pozabljena so Hitlerjeva vsa grozodejstva od Poljske do besnenja po Sloveniji. Kdo od današnjih "pobožnih" Hitlerjevih slug se danes še spomni, da je Hitler na Poljskem pobil na tisoče duhovnikov in zasmehlji-vo prezirajoč vsako človečnost dopustil, da je njegova vojska onečaščala celo mlade redovnice po vojaških javnih hišah. Kdo se še zmeni zato, da je bila na Poljskem zatrta vsaka sled verskega življenja? Pozabljena so vsa izgnanstva duhovnikov z Gorenjske in Štajerske, pozabljena je celo zaplemba cerkvenega imetja v teh krajih. Komu je še mar zasramovanje, ki so ga morali preživeti duhovniki na Štajerskem, ko so v zasmeh mestni drhali morali pometati mestne ulice, čistiti stranišča v taboriščih in se v zabavo gesta-povcev loviti slepe miši kakor mali otroci ali pa smrkovskim nemškim policajem poljubovati škornje. v En sam tak primer mučenja in javnega zasramovanja naj nam očita ta "pobožni" in "po-zabljivi" zbor, ki očita Osvobodilni fronti toliko grozodejstev. Ga ni! Res pa je, da so partizani obračunali z nekaterimi duhovniki, ker so bili fašistični ovaduhi. Kdo je spremenil mišljenje tistih duhovnikov, ki so pred tremi leti po nemških zaporih upirali oči v Rusijo in rdečo armado in se prav zavedali, da edino ta sila lahko še reši slovenski narod pred iztrebljenjem? Tudi nekateri od teh danes mašujejo švabobrancem, domačim gestapovcem in pozabljajo na borce za slovensko svobodo, • • Veliko zla je zakrivilo čudno stališče g. škofa Rožmana. On je dovoljeval slovenskim duhovnikom, da so služili kot kurati (ali bolj pravilno povedano, kot oficirji) v beli gardi, duhovnikom pa,-ki so šli v partizane, Je prepovedal opravljati obrede. S tem pohujšanjem je dal beli gardi kredit, da so se potem lahko gardisti proglašali za voj* ičake Kristusove, partizane pa psoval kot vojsko brezbožnikov. Tako naj bi tisti, ki so verni, lažje spoznali, komu naj sledijo. Ta način borbe zoper Osvobodilno fronto je sejal smrt med slovenski narod in je po dveh letih svoje zapeljance pripeljal V gestapo, v službo hitlerjevske-ga, ljudožerskega poganstva. In ker še nihče od teh krivcev ne F. ALESH POJASNJUJE C hicago, 111. — Ker je urednik "Proletarca" v Komentarjih o zadnji konvenciji Sansa omenil moje ime, sem se odločil či-tateljem tega lista podati bolj popolno sliko za časa nominacij ter kakšne namene sem imel s predlaganjem Josephine Erjavec v eksekutivo SANSa. Od vsega začetka sem se zanimal za to organizacijo in imel bojazen, da dobijo nad njo kontrolo na-zadnjaki ter jo bodo izkoriščali v reakcionarne namene. Urednik "Proletarca" ne bo tega zanikal, kakor tudi ne. da sem bil na prvem zboru edini zastopnik, kateri je imel pogum glasovati proti tajniški kandidaturi patra Kazimirja Zakrajška. Ko je na zborovanju skupnih odborov SANSa dne 8. januarja to vred za prek in jen je zveze z Nemčijo. To so v Sofiji storili, ob enem pa izjavili, da bo Bolgarija nevtralna. Moskva je odvrnila, da bi taka nevtralnost služila Nemčiji, pa je Bolgariji napovedala vojno. Trajala je pet dni. Bolgarijo so okupirale sovjetske čete brez odpora in nova vlada V Sofiji se predstavlja za prijateljsko zaveznikom. Finska v pogajanjih sa mir Nemčija je ob zaveznico tudi na peveru. Vloga Finske se Je spremenila toliko, da se sedaj njene čete spopadajo z Nemci, finski premier Antii Hackzell pa je Šel v Moskvo na mirovna poganja, s katerimi pa se je začasno prenehalo, ker je Hackzell v Moskvi težko obolel. Vendar pa kar se finske vojne z Rusijo tiče, je bila končana že precej časa nazaj. Finci so na nasvet Švedske in svojih prijateljev v Ameriki in v Angliji z njo prenehali, toda šele ko so njeni glavarji pod pritiskom svojega ljudstva uvideli, da bi bilo nadaljevanje z vojno samomor za Finsko. Nova finska vlada upa, da ji leto rev Vital Vodušek v ime- Rusija da,a prcteŽ,kih P°: gojev, in ko so se vršila pred letom prva pogajai\ja za pre- "je'bil! T^ amVrtfld s£ m,rje' res niso bi,i ostri nu katoliške grupe zastopnikov predložil resolucijo, katere smi- venci ne obsojamo tistih Slovencev v okupiranem ozemlju, ako se niso okupatorjem zoper-stavili, se mi je zdela precej sumljiva, zato sem priporočal, da se črta iz nje gotove stavke, a dosegel sem le to, ker večina ni razumela zakaj se gre. da je Adamič dodal resoluciji komentar. ki pa ni dosti pomenil. Kaj me je privedlo do tega, da sem Erjavčevo predlagal v Rumunija ostala v vojni " Tudi Rumunija je kapitulirala in mirovne pogoje z Rusijo in ostalimi zavezniki že podpisala, toda je ostala v vojni, s to razliko, da se sedaj bori z Nemci in Madžari. Mirovni pogoji, ki jih je sklenila, določajo med drugim: Rusiji plača $300 000,000 vojne odškodnine. Zaveznikom se vrne vso imo- da nič drugega kot to, da se o* hrani organizacijo. Prislandova in Novakova sta odklonile no- eksekutivo SANSa naj omenim, vino, ki so jo imeli v Rumuniji Ta določba je sicer za Rumunijo slaba, ker gre se za njena oljna polja in druge prirodne minacijo in je izgledalo, da v zaklade, ki jih je posedoval ali eksekutivi ne bo zastopana naj- pa kontroliral največ angleški večja organizacija ameriških in pa francoski privatni kapital. Slovenk in bo s tem dobil pater Da-li ji bodo v bodoče dali Ambrožič močno orožje za svo- kaj več koncesij, da bo tudi Ru-je razdiralne namene. munija imela kaj koristi od svo- Nerazumljivo mi pa je. ker jih bogastev, je vprašanje bo-urednik v svojih Komentarjih dočega razvoja, ni nič kritiziral nominacijski Rusija dobi nazaj Besarabijo odbor. V tem odboru so bili Vincent Cainkar, Mirko Kuhel ln Janko Rogelj. Ta odbor je določil člane za širši odbor. Izbacil je iz tega odbora člane John Tr-čelja, Franka Alesha in Mary | 1940* Madžarski Jurco ter druge aktivne člane SANSa. pustil pa je v njemu Josephine Erjavec. Frank Alesh. in Bukovino in meja med njima bo ista kot je bila ustanovljena 1. 1940. Rumunija dobi nazaj Transilvanijo, ki jo je Hitler dal leta za GLAS IZ VIRDNA Virden, III. — Ker mi je naročnina na Proletarca potekla, jo obnovim ob tej priliki, kakor zmerom. Jaz tega lista ne zapustim. Zato se pridružujem z določeno vsoto tudi 200-terim. To je dobro zamišljena ideja, a morala bi biti trajna, ne samo takole kampanja skozi nekaj tednov in potem pa zopet vse tiho. Kdor zna Proletarca čitati, mu mora res priznati, da piše delavstvu v pouk in v korist. Samo preudariti ga je treba, pa človek spozna, da imamo časopis, ki zares zasluži, da smo ponosni nanj. —- Frank Ilersich. NAS PIKNIK KVARILO SLABO VREME Chicago. — Zadnjo nedeljo, ko se Je pri Keglu v Willow Sprlngsu vršil piknik kluba št. 1 JSZ in Proletarca, je bilo vse dopoldne oblačno in čemerno, pa tudi rosilo je, a zgodaj popoldne, ravno ko se je veliko ljudi pripravljalo na piknik, p* so se pričeli nalivi. A v Willow Springsu je bilo dežja prav malo, popoldne se Je zjasnilo in na pikniku je postalo prav živahno. Vzlic vremenskim neprili-kam je bila udeležba precejšnja. Vsem, ki so pomagali v točilnici ln kuhinji, in udeležencem, izreka odbor kluba iskreno zahvalo. Cene v Angliji Cene življenjskih potrebščin so v Angliji od 1. 1939 narasle nad trideset odstotkov. Pogoji "zadovoljivi Rumunijo Civilna uprava ostane v rokah Rumuncev. Zavezniki se ne bodo umešavali v njene notranje zadeve. Lucretiu Patascanu, ki je v Moskvi vodil pogajanja v imenu rumunske vlade, je dejal, da je mirovna pogodba najboljša, kakršno si Rumunci v teh okolščinah sploh morejo nadejati. O vprašanju monarhije in kralja Mihaela je dejal, da bo o njemu odločilo rumunsko ljudstvo po vojni. Tak je potek vojne dosedaj. Nemčija je ob vse svoje zaveznike, njeni kvizlingi so brez moči, in ostane na njeni strani samo še Japonska, ki pa še sebi ne bo mogla pomagati. Dnevi tretjega rajha so šteti. • vo o krivicah, ki jih trpe ljudstva in narodi — mnogo narodov, ne samo slovenski in se bore, da se bi otresli suženjstva. V borbah za rešitev izpod izkoriščanja in za strmoglavlje-nje razreda pijavk je dosedaj uspela samo ena dežela. Iznebl-la se je carizma in njegove cerkve, Rasputina, plemstva in bogatašev. A v drugih deželah pa je upore še vselej zadušila reakcija s pomočjo rimske cerkve in svetovnega kapitala. tV Zdi se mi, da kar je nesvobod-nih narodov, imajo vsak saj po enega Rasputina, idejno rečeno, ki jim hočejo preprečiti pot v svobodno življenje. Tudi naš hrabri slovenski narod v domovini ga ima. Ko so ameriški Slovenci ustanovili SANS za v pomoč osvoboditvi slovenskemu narodu, se je dobil p. Ambrožič, tedaj uslu-žben v takratni jugoslovanski informacijski pisarni, ki je skušal vse to gibanje pod svojo separatno firmo diskreditirati za "komunistično" in protinarod-no. Komu v korist, to je menda znano tudi tistim, ki pomagajo p. A. * Bivši italijanski fašisti v Rimu si danes lahko kupijo za $5 potrdilo, da so bili ves čas Mus-solinijeve diktature pristni de-mokratje. Kaj me "koklja brcne", če sem pričakoval, da se bo kdaj na črnem trgu prodajalo taka izkazila. Kaj šele bo? * Mussolini je pred par leti napovedoval, da pride čas, ko bo njegova armada marširala po ameriški zemlji. Glej no pajaca, pa je res uganil! Danes je na tisoče njegovih vojakov (sedaj ujetnikov), ki pomagajo ameriškim farmarjem obirati r«zne sadeže in na jugu posebno pi-nace. John Chamazar. NA PRODAJ dvonadstropna zidana hiša s 5. in 6. sobami. Gretje z vročo vodo Zalasite se ali pokličite na 1954 So. Homan Avenue Tel. Rockwell 8250 NEKAJ DROBIŽA Chicago, III. — Harold J. Laško prediktira, da tisti dan, ko bo podpisano svetovno vojno premirje, se bo prava svetovna borba šele pričela. Vojaki, ki se bodo vrnili s krvavih bojnih poljan, podjarmljeni narodi, ki so leta trpeli pod okupatorji in krvaveli v borbi s tirani — vsi ti vedo, kaj zahtevajo. Oni hočejo svobodno, demokratično človeško družbo. Skrbeli bodo, da jim izpolnitev njihovih pravic ne bo mogel preprečiti noben Andrew Mellon ali Duke of Bedford, ali korporacije kot so Du Pont, Imperial Chemical in razni drugi karteli. Ne smemo pozabiti, da bo mnogo izmed onih, ki danes pomagajo k poraženju nacijev in Japonskega imperializma jutri spet na drugi strani plota. * Včasih namesto da bi mirno zaspal pa mi silijo misli v gla- J. L. LEVVIS IMEL NA KONVENCIJI LE MALO OPOZICIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) po njegovi volji, je nazval Le-wisa za "orodje operatorjev". Poverilni odbor Edmundsonu na konvenciji ni hotel priznati delegatskih pravic, češ, da je bil nepravilno izvoljen. Lokal Št. 764 v Illinoisu, ki je Edmundso-na izvolil, in katerega član je tudi J. L. Levvis, je protestiral, kajpada brez uspeha. Edmundsona so Levvisovi pristaši obtožili raznih prestopkov, in pa da sploh ni majnar, kar pomeni, da bo izključen. Še ena "burna" konvencija Dasi se je pri glasovanju o omenjeni politični resoluciji proti Rooseveltu in za Deweyja pokazalo, da je bilo na konvenciji kakih 1300 delegatov, ki niso hoteli glasovati zanjo, je bila ta opozicija silno slabo organizirana. Posebno se je to pokazalo v njenem boju za avtonomijo distriktov. Izmed 2800 delegatov jih je samo 200 glasovalo za avtonomijo. Lewis Je v 45 minut dolgem govoru diskre-ditiral vse njene vodilne zagovornike, posebno Edmundsona, ki se ni mogel braniti. Mnenje vnanjih poznavalcev konvencij UMW je, da' je bila ta konvencija manj burna kot se je pričakovalo. V UMW voli odbor članstvo, a konvencija vpliva, kdo naj bo izvoljen. Oziroma Lewis vpliva. Veliko bolj burno konvencijo pa je imela unija avtnih delavcev, ki se je vršila v Grand Ra-pidsu. To je največja delavska unija v Ameriki. Pravi, da ima nad milijon članov. V nji se vrše od vsega začetka ostri frakcijski boji. Veliko boja na sedanji je bilo proti zaobljubi, da se unije v vojnem času stavk ne bodo posluževale. Konvencija je na apel njenega predsednika Thomasa še sprejela to obvezo, toda pogojno, da se jo da članstvu na referendum. Več o uniji avtnih delavcev in njeni konvenciji bo v prihodnji številki. Število vladnih delavcev se veča Dočim pri velikih privatnih družbah delavce že odpuščajo, pa je število civilnih uslužbencev zvezne vlade naraslo od maja do 31. julija za 96,046 Vseh skupaj je bilo 31. julija 3,112,-965 RAD BI ZVEDEL za naslov rojaka LANGA (krstno ime mi je neznano), živi nekje na severni strani Chicaga. Ako kdo od rojakov ve za njegov naslov naj mi ga blagovoli naznaniti, če pa sam čita ta oglas, naj se oglasi pri meni. JOS. KOSHAK 1838 So. Halsted Street. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižic«, s poljudnimi navodil! kako posuti AMERIŠKI DR2AV-UAN. Poleg vprašanj, ki Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. C»M knjižici )• uao 50 c«ll«v • poštnino md. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL. Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore in boje! NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoia WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK t "PROS VETA" Stan« mm colo loto $€.00, pol loto $3 00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba sa novo društvo. Naslov za list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN mnd SURGEON 3724 West 26th btreet T»L Crowford tli S OFFICE HOURS: 1t30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to St30 P. M. (Escept Wed., Sat. and 8un.) Re«. 1211 So. Ridfowojr Aro. Tel. Crewford §440 If MO an«wor — Cftl Aottin 8700 fllllMMIMIIIMMMMM | BARETINCIC & SOI i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Stre«! JOHNSTOWN, PA. MUMMtMMMIlIMIHN A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1932. Pi>kl»k«d W««kly at 2301 S«. L*wp«UU At«. CHICAGO 23, ILL. September 2«. 1944*. VOL. XXXIX. The Workers' Struggle In Northern ltaly Farinacci's paper "Regtme Fascista." now published in Crcmona, vvrites in readily comprehensible indignation: "The masses remain hostile and absentee, trusting oniy in the enemy... Rebellion it be-coming more aggressive and more violent every day ... Turin vvorkers — those of the Fiat vvorkers in particuiar—... are continuaUy striking and they hasten to welcome the Allied bombers which come to attack Turin." And "Stampa." of Turin. writes in a similar strain: "Patriots are bccoming increasingly daring... Piedmont is the centre of erime, desertion and disorder . .. Signs of rebellion and outbreaks of resist-ance to military service are apparent everywhere. Some refuse on the urounds that they do not vvant to go to Germany for military training and other refuse to serve under Fascism . . . There are numerous desertions from among the Carabinieri." In the third vveek of June there vvere labor riots in Genoa. Milan and Florence, and General Silvio Parodi, Militarv Commandant of Genoa, vvas hanged by underground vvorkers. Military law was pro-claimed throughout the Region of Liguria. The strike in Genoa was led by the seamen and shipyard and metal vvorkers. The leader of the Genoa neo-Fascist Party, Carlo Emanuele Basile, appealed to the strikers at the San Giorgio shipyard and in the big Ansaldo, S.I.A.C., Ceramica Ligure, Vaccari, Ferriere Bruzzo and Piaggio factories. He admitted that his threats and promises had so far had no result, and closed vvith the vvords: "I vvarn you for your ovvn good and the good of your families." German authorities urged the deportation of the strikers to pressed labor in Germany. By the end of June the movement in Genoa had assumed the proportions of a general ^trike." Fascist and Industrial Magnates Some of the Italian industrial magnates vvho saw the end of the fascist regime approaching are novv dravving away from Mussolini. "Thc shortsightedness of these plutocrats is ineredible," vvrites the Rome cor-respondent of the ccntral organ of the German Nazi Party ((Voel-kiseher Beobachter). "They seem to have completely forgotten that it vvas fascism alone vvhich in 1922 helped the great industrialists to re-gain their property vvhen ... vvorkers occupied their factories and pro-claimed the latter to have been socialized."—From La Parola. MM-«— AMERICANS TALK IT OVER WITH RUSS1ANS Who vvere put to forced labor by Nazis. — American soldiers get valuable information lrom a pair of Russian vvorkers vvho escaped from the Germans. They had been captured by Nazis and forced to labor on heavy gun emplace-ment on the French Coast. // Inside Washington // f State Department approval of return to European thrones of kings and quecns and reigning families is viewed in some congressional quarters as dishcartcning, inasmuch as it apparently mca.is a/ return of the prevvar status in Europe, vvith ali of its inherent and dangerous Prior to World War I, Finland vvas to aH intents and purposes a vveakncsscs part of Czarist Russia, although enjoing a certain measure of autho- First to return to their ancestral seat *ill be the ducal family of nomy. During the Russian revolution, hovvever, Finland, vvith German Luxembourg, headed by Grand Duchess Charlotte and Prince Felix, Finland Quits the War l»elp, became independent—vvith a boundary that vvas vvithin cannon-&hot of Leningrad. Americans shovved considerable sympathy for Finland—vvhich had always made payments on its debt to us—vvhen that nation vvas invaded in 1939 by Russia. then the ostensible associate of Hitler. But the Russian claim of a Finnish menace did not appear so foolish a year or so later vvhen Finland, as an ally of Hitler, brought the Nazis almcst to the gates of Leningrad. During our vvar against Germany vve have refrained from de-claring vvar against Finland. hoping ali the time to persuade Finland to give up its alliance vvith Hitler. On Monday, Sept. 4, Finland quit the vvar. But it comes a little late—so late as to reaemble the band-vvagon rush that is a feature of our political convention battle«. For it comes at a time vvhen Germany is probably quite vvilling to withdraw her troops from Finland, as they can be more usefully employed el se vvhere; in fact, at a time vvhen Germany is withdrawing troops from other satellite and band-vvagon nations. IN THE WIND ! j From THE NATION Among the invitations in the morning's mail is a post card that reads in part as follovvs: "If you are a Native Born White, Protestant, Gentile, American Citizen of Good Character and believe in our principles, an opportunity to Join a secret organization that stands primarily for White . Supremacy avvaits you Our Organization stands for: Christianity. America First. White Supremacy. Uphold-ing Constitution of U.S.A. Racial Segregation. Racial Purity. Pure VVhite Womanhood. American Leadership of American Labor Unions. Closer Relationship Be-j tvveen American Capital and Ame-I rican Labor, Opposition to Com-munism. America for Americans. State Rights. Separation of Church and State. Freedom of Speech and Press. No Foreign Immigration, Ex-eept Pure White. Lavv and Order." It is at sueh times that one regrets not being of Good Character. John B Trevor, president of the American Coalition of Patrtotic Societies. who.se name appeared in a list of "leaders" recommended for America by a German propaganda agency in 1933, is novv cam-pa i gn ing against the admission,of anti-Nazi refugees to America. Senator Robert Rice Raynolds of North Carolina is helping him dit-tribute his literature. Radio station WQXR. Nevv York, having refused to accept any more singing commercials, has received a flood of thanks from its listeners. Some imperturbable Britons are busy vvith plans to preserve the re-lics of Roman and medieval times vvhich robot bombs have unearth-ed in London. Senator Walsh of Masachuaetts. wars. ner consort. vvho have spent the vvar pleasantly in an imposing mansion on embassy-lined Massachusetts ave. in Washington. With their six children, they fled Luxembourg at the time of the invasion The reigmng house of Luxembourg has lived vvell through tvvo «s*ed by a number of copstituents l At the end of the last. it greeted the Illinois troops ef the 33rd ! to state his vievvs on American Division cordially on their arrival to occupy the northern seetion of j participation in an international the country. Thc Grand Duchess of that day, elder sister of the present j organization to enforce peace. said. ruler, vvas reported to have been equally gracious to the Germans wh«n , "A nation vvhich does not pursue they entered the capital. | peace .. vvill find soon enough Luxembourg can offer no defense to invasion in any war. as its stahding army consists of but 250 men. There has been no peep from any official source about thc laugh-able "hero" pose of King Michael of Romania. vvhich vvas played up in a press association storv like an episode out of the Graustark novo!s The Kings mother, vvho reportedly controls his ev*ry move, is Helen, former Greek princess. vvho vvorked in close co-opertion vvith the Nazis in their envelopment of Romania, vvhich gave them much of the oil that enableu Hitler to vvage vvar and vast quantities of grain besides The impressivc recital of the Quecn Mothers dash out of the palače Will Soldiers Favor Unions? Some top-flight representatives of the nation s leading labor organizations recently visited the battle lines and learned, among other things, vvhat the men vvho are fighting this vvar think of labor unions fheir report on that subject is encouraging. Most soldiers think the unions are O. K. Hovvever, the verdiet of the veterans is not surprising. Most of them vvere vvorkers before they became soldiers and expect to be vvorkers vvhen thcy return. A large number, if not a majority, of the men vvho are novv in the vvar vvere in the unions before they joined the armed services. Hovvever — While the report of the unioA leaders is to be good. the very fact that it vvas made indieates that labor vvill become an issue cf major importance after the vvar is over and the boys come home. We use the vvord "issue" in this connection to indicate a division if opinion on the part of vvorkers. What vvill the veterans think of labor mions at the end of a year or tvvo? Will they continue to believe that their best interests can be served by unions? Or vvill some other element bid for and obtain the confidence of a large seetion of the vvorking class? Wc think the ansvver to the above important question vvill depend to a large extent upon vvhat is expected of unions and upon hovv vvell the unions measure up to expectations. If soldiers come back home vvith the clear understanding that a labor union is primarily an instrument for the general elevation of the vvorking class and a vveapon vvith vvhich to fight for better social condi-tions, then unions shoud be able to hold thc good vfoll of veterans. If, hovvever, veterans expect too much of unions in terms of per-sonal advantage, then the prestige of unions vvill vvane as unemploy-ment rises. What vve are remembering novv is that Germany had a strong union movement before the first World War. And that after the vvar, vvhen the unions failed to provide high llvlng standarda—beeause they could not—a demagogue vvas able to enlist many German vvorkers into a fascist organization. We believe the same thing could casily happen in America after this vvar. More than that, vve believe the unions vvill have the competition of povverful reactionaries, some of vvhom vvill have jobs to offer. for the good vvill of returned soldiers. Hovv vvill soldiers vvho have become vvorkers react to the competition that is almost certain around^them? It is a serious question. VVill they stand for a principle rather than for inimcdiate personal advantage, or vvill those vvith jobs go one way and those vvithout jobs go another? The fate of democracy itself may hinge upon hovv the future ans-vvers the abDve question. And hovv can they be ansvvered on the side of democracy unless the vvorkers of America understand that the Socialists of this nation and of the vvorld have a program that vvill make prosperity for ali vvorkers possible?—The Reading Labor Advocate. that it is involved in the wars of other nations" He enclosed a speech of his, delivered November 11, 1943, in vvhich he ezpresaed the belief that this is not our vvar. Even so, the Russian peace terms appear to be generous. We can endorse them, and urge that Finland be put on parole.—The Chicago' grounds, carrying a pcarl-handled pištol vvith vvhich to shoot any Nazi Daily Nevvs. ! soldier vvho might attempt to stop her. has been greeted vvith cynlcal _ j laughter among Balkan representatives here. Cthers preparing to go back, vvith full expectation of assuming the same povvers they had before Hitler came calling, are Queen Wil-iielmina of thc Netherlands. vvho once complained the vvar had dcprlved her of her favorite type of bath sponge. and King Leopold of Belgium, novv detained in Germany, vvho gave the order for the fighting Belgian Army to qujt, leaving the British flank high and dry and forcing the retrcat to Dunkerque. Once they are restored in their palaces and receive the checrs of their personal supporters. observers vvonder vvhat the peace conference vvill be able to do in insuring the Four Freedoms for ali of Europe.—Bascom N. Timmons in The Chicago Sun. Y0U BETTER DO SOMETHING, OR ELSE... "BACK TO N0RMALCY"... By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate What vvill life be like for the < What is novv being announced American people after the vvar is by the War Labor Board is that— over? » i' Anybody vvho vvants to vvill be People, big and little have been | PERMITTED to go into business— asking that question vvith aH con- under government regulation. ceivable variations. Those businesses that can find Despite the promises of poli- markets for their products vvill be cians, most Americans remain un-certain. Most of them feel insecure. The best ansvver thus far came regulated benevolently. Those that can't vvill be permitted to die. Big business vvill find its level and establish itself at the point Co-ops Prove Their Worth Up in VVaukegan, III., the three cooperative societies are celebrating their 33rd year of service to the community. To understand hovv important an economic role they play in the life of the community it is only necessary to knovv that they include among their patrons and members 30 per cent of the families in Waukegan, North Chicago, and the neighboring tovvns. These three co-ops societies oporate, among other things, ten food stores and meat markets, a bakcry and coffee shop, super-service station, a sausage plant, and a thc War Food Administration- landlords free to make their o-.vn ^^ recently. That may seem arrangemertts 1 likc a large numbe but the w F After thc vvar there vvill be an A. said that only 44 per cent of acute housing shortage. So, if Un- the plants with food tftciUUes arc :le Sam vv.pes ou ali rent controls, able to servc 60 p« ^t or morc profiteering landlords vvill have a of thcir workers Roman holiday. Then vve vvill; It added thai only 3D ^ knew what inflation really means. of employea of lanU pr(K,uclng What vvill happen to the vvork- war materiaU are obtaining mld ers under those circumstances/ 1 ghjft meals Perhaps Mr. Bovvles can ansvver. i vvhat vvill happen to the —— - - ■ And, profltocr, »rc given a frcc h.nd- fARM BENEFITS UP TO _ I SECOND HIGHEST MARK During the last fiscal year government benefit payments to far-mers aggregated 801,377,000, thc second highest amount diitributed in any fiscal year since the Nevv Deal farm program vvas launched in 1933. In annouriclng that figure, the Department of Agriculture said payments this fiscal year vvill to tal about $086,000,000, but added this is exclusive of pric« rollback subsidies paid on flour, meats. b" t ter and some other food prod-ucts, cost ing about 300 mitlions. PER CAPITA DEBT AT NEVV HIGH OF $1,510 If you're Interested, your share ln the national debt la now $1.810, compared to $412 on November 30, 1941, aceordlng to the Treasury ! Department. An increaae of $54 per caplta ln July brought the total debt to $208,573,594,42$, com- A fellovv, or cause any gladness to FORGET IT ANONYMOUS If you see a tali feilovv ahead of a crovvd, A leader of men marching fearless and proud, * And you knovv of a tale vvhosc mere telling aloud Would mean that his head must in anguish be bo vve J, It's a prettv good plan to forget it. If you knovv of a skeleton hidden away In a closet, and guarded and kept from the day In the dark; and vvhosc shovving, vvhose sudden display, VVould cause grief and sorrovv and lifelong dismay, It s a pretty good plan to forget it If you knovv of a thing that vvill darken the joy Of a man or a vvoman, a girl or a boy, That vvill vvipe out a smile, or the least way annoy pa red vvith the Japs attacked ickedlft ,819.926 vvhen rl Harbor. cloy, # It's a pretty good plan to forget It. DEATHS FROM FALLS IN 1943 VVERE 27,400 More than a fourth of the nation s 97,500 accidental deaths in 1943 wer* caused by falls, according to the National Safety Councll, There vvere 27,400 fatallties attrlbuted to this cause. The council reported an accidental death every 5Vfc minute* and an injury every three teconds