rtJitwe* IÍÜ V AR »* KASStU* \ V CtU8 prenehal skakati Prejšnji teden se je v restavraciji Plava laguna v Ljubljani v krogu skakalnih delavcev in tekmovalcev SSK Elektrotehna Ilirija ter prijateljev iz Mosteca od uspešnega aktivnega skakalnega športa poslovil Matjaž Debelak doma iz Braslovč. Bil je dobitnik naše prve bronaste medalje in skupaj s tovariši, Primožem Ulago, Miranom Tepežem in Matjažem Zupancem tudi druge (srebrne) ekipne kolajne v smučarskih skokih na ZOI pred tremi leti v Calgaryju. Dolgo je upal, da bodo prizadevanja zdravnikov pri zdravljenju poškodovanega kolena uspela, vendar se je izkazalo, da za zahtevne športne obremenitve sanacija ni zadostna. Na slovesu je Matjažu in zbranim spregovoril predsednik kluba Ferdo Lužar, ki mu je v imenu vseh zaželel veliko uspeha tudi na poslovni poti. ki jo je že zastavil v športni trgovini Čaplja v Fužinah. Ob slovesu so mu podarili oljno sliko akademskega slikarja Marjana Skumavca, sekretar ZTKO mesta Ljubljana Mitko Ribičič pa mu je izročil plaketo ljubljanske športne zveze. T.T. Qaut Celje - skladišče D-Per III 5/1991 U19910700,5 COBISS Leto XIII - številka 5 - maj 1991 Demokracija in odgovornost Slovenci se korak za korakom približujemo velikemu cilju, neodvisni in svobodni Sloveniji. Zelo radi poudarjamo, da doživljamo zgodovinske dogodke in odločitve. Zgodovinski so vsi dogodki in odločitve, pomembno pa je, da so pozitivni in pravilni. Neodvisnost in svoboda sta največji cilj vsega našega bitja in žitja. Šele ko ga bomo dosegli, bo postal samoume- 11 ’L/ ' Tratarju Minuli konec tedna je bila v Ljubljani letna skupščina Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Tudi za to zvezo je bilo minulo leto v znamenju splošnih družbenih sprememb. Konferenca je bila v Cankarjevem domu, za novega predsednika pa so izvolili Frančka Rudolfa in podelili odličja Svobod, kjer je srebrno prejel tudi Franc Tratar iz Migojnic. Priznanja je bil zelo vesel, o svojem kulturnem udejstvovanju pa je takole pripovedoval: »Moj oče je imel željo, da bi se naučil igrati kakšen instrument in tako sem se pri petnajstih letih začel učiti violine v Celju pri prof. Josipu Šeguli in v petih letih končal pri prof. Lei Drobež, nato pa pričel igrati v godalnem orkestru, ki je bil takrat v Grižah. To pa ni bilo dolgo in sem nato pristopil zabukov-ški godbi, kjer sem igral kril- Vam je poletna garderoba premajhna! Hujšajte pod kontrolo zdravnika! AKUPRESURA mag. sc. Franjo VELIKANJE, dr. med. ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC (4. nadstropje) Pokličite: 711-251, int. 51 niče. Nato sem nekaj časa igral pri preboldski godbi in leta 1940 sem moral k vojakom. Po letu 1945 sem zopet pričel igrati pri zabukovški godbi in to bas krilnice. Vse Iz vsebine: do leta 1960, ko sem v Celju končal seminar za kapelnika in prevzel godbo kot kapelnik vse do danes.« Kot pravi mu dela z godbeniki ni bilo nikoli žal. Bili so lepi in pa tudi težki trenutki z godbo. Najbolj se spominja nastopa, ko je igral na Ostrožnem in v Dolenjskih Toplicah predsedniku Titu. Za svoje več kot petdesetletno delo z li-bojsko godbo je Franc Tratar prejel že veliko odlikovanj in priznanj. To zadnje pa mu je najdražje. Francu Tratarju želimo še veliko let z dirigentsko palico ter, da bi bil zdrav. Tudi mi mu v imenu bralcev čestitamo k tako velikemu priznanju na kulturnem po- dročju. T.T. TRADICIJA TREH GENERACIJ Do 31. maja izkoristite veliko izbiro ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC birmanskih daril z 10% popustom V rožicah tudi drugače Reportažo o prireditvi v žalskem hotelu preberite na 24. strani. Avto šole na prepihu Neuspešnost kandidatov narašča. Neznanje ali kaj drugega? Stran 22 Griže - glasujte za svoj samoprispevek! 26. maja 1991 se bo v kraju prevesila tehtnica razvoja. Stran 8 ven, vsakdanji in ne bo več cilj, ampak sredstvo za doseganje drugih ciljev, ki jih z eno besedo radi označujemo kot Evropo. Zato moramo na poti do tega cilja paziti, da nas ne bi kakšni kratkoročni, sebični interesi raz-cepljali in ovirali, da nas naši brezbrižnost in apatičnost ne bi zapeljali, da bi prizadevanje za osamosvojitev gledali kot nekaj, kar se nas ne tiče. Mnogi pravijo, da je to politika, mi pa moramo rešiti gospodarstvo, brezposelnost, socialo, šolstvo itd.. Kdor ne ve, da je reševanje vseh teh problemov politika, ta ne ve dosti o politiki. Kdor ne ve, da je najpomembnejši ukrep za reševanje vseh problemov osamosvojitev, ta ne more rešiti nobenega problema, ta se ni ničesar naučil od zgodovine. Sedaj ni čas, da bi si očitali, česa kdo ni storil, ampak moramo storiti, če opazimo, da je treba kaj storiti. Demokracija je bila prav tako velik cilj, ki se je spremenil v sredstvo, ko smo ga dosegli. Šele demokratični odnosi so nas pripeljali do spoznanj pravih problemov. Sedaj je naša naloga, da jih rešujemo. Demokracija je nekaj podobnega kot polnoletnost. Da nam pravico odločati o sebi. Polnoletnost pa še ne pomeni vedno zrelosti in odgovornosti, ki sta zanjo potrebni. Zato zahteva tudi demokracija veliko odgovornosti in zrelosti. Mnogi jemljejo demokracijo kot možnost, da bodo počeli tisto, česar prej niso smeh in si zato tega tudi niso upali početi. Trenutno so v modi stavke in demonstracije. Prve so bile dolga desetletja prepovedane, druge pa dovoljene samo pod taktirko oblasti, kije že vnaprej predpisala parole in gesla. Stavke in demonstracije so prav gotovo oblika, s katero v demokratični družbi opozorimo na svoje probleme. Toda vprašanje je, ali v tem trenutku prispevajo k prizadevanjem za osamosvojitev. To pa je najvažnejša naloga, ki jo moramo v tem času opraviti. Da bomo tej nalogi kos, moramo biti čim bolj enotni in moramo ohraniti notranji mir v Sloveniji. Odgovorni in zreli ljudje se bodo v tem času odrekli vsemu, kar bi enotnost in mir ogrožalo. Milan Dobnik Koncert ob koncu šolskega leta 31. maja bodo pevski zbori osnovne šole Žalec prvič skupaj nastopili na koncertu, ki bo uvod v niz prireditev ob koncu šolskega leta. Na skupnem koncertu bodo nastopili otroški pevski zbor pod vodstvom Karmen Naraks in mlajši mladinski zbor ter mladinski pevski zbor, oba pod vodstvom Zdenke Markovič. Koncert, ki bo najverjetneje v žalskem kulturnem domu, bodo povezovali tudi recitatorji osnovne šole. Mladinski pevski zbor bo pred koncem šolskega leta nastopil še na zaključni prireditvi celjskega festivala. Pevci in pevke vseh treh zborov marljivo vadijo, tako da bodo povsem pripravljeni na zaključni koncert. Ngj vas še enkrat povabimo, v imenu pevcev in obeh zborovodkinj, da pridete na koncert. Posebno pa so vabljeni vsi starši in ljubitelji petja. Jasna Rode m -interier Šlandrov trg 9 Žalec Najbolj obiskana trgovina s pohištvom in stanovanjsko opremo. Zakaj? Najnižje cene in le oni nudijo kredit na 12 mesecev! Pravi naslov za nakup pohištva! Prvi rezultati popisa 1991 V popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev 1991 v občini Žalec je sodelovalo deset članov občinske popisne komisije, 26 občinskih inštruktorjev in 169 popisovalcev. Pri določenih konkretnih problemih so na pomoč priskočili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ti pa so tudi zagotovili prostore za inštruktaže in delo občinskih inštruktoijev. Popis je potekal dokaj normalno, brez velikih nerešljivih problemov. Razen nekaj izjem je bila tudi izbira popisovalcev zelo dobra, saj so bili ti v predvsem nezaposleni študentje, upokojenci in zaposleni delavci, ki so na čakanju. Zaradi zavrnitve sodelovanja 29 že imenovanih popisovalcev smo morali imenovati nove, ki so se prostovoljno priglasili za to delo, žal pa zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli obvestiti tistih, ki niso bili izbrani za popis. V času popisa smo imeli nekaj primerov, ko so občani v celoti zavrnili sodelovanje pri popisu, v nekaj primerih so dali podatke le za osebe, za stanovanje, gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo pa' ne. Bili so tudi primeri, ko so občani dali popoloma napačne podatke. Takšno ravnanje pa je bilo zelo nesmiselno, saj se pri obdelavi rezultatov v Ljubljani ne uporabljajo podatki posameznikov, temveč le seštevki podatkov po popisnih okoliših, naseljih, krajevnih skupnostih in občinah. Po končanem rednem popisu smo imeli še kontrolni popis v popisnem okolišu 061 v naselju Kasaze. V Sloveniji je bilo 50 takšnih kontrolnih popisov, ki so jih na zveznem zavodu v Beogradu izbrali naključno. Na njihovi osnovi pa bodo v Beogradu ugotovili kvaliteto popisa. Za primer naj povemo, da je bilo v naši občini na osnovi dokončnih podatkov popisa leta 1981 37.107 prebivalcev, 10.892 stanovanj, 11.188 gospodinjstev in 4.460 kmečkih gospodarstev. Prvi rezultati, ki jih objavljamo, so samo začasni in se ne morejo primerjati z zgoraj navedenimi iz leta 1981. Dokončni rezultati bodo znani, ko bo Zavod republike Slovenije za statistiko obdelal vse popisno gradivo. Na podlagi 159. člena statuta občine Žalec in 80. člena poslovnika Skupščine občine Žalec sklicujem 8. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC. Zasedanje bo v četrtek^O. maja 1991, ob 12. uri v prostorih Skupščine občine Žalec - skupščinska dvorana soba 4 - pritličje PREDLAGAM NASLEDNJI DNEVNI RED: 1. Ugotovitev prisotnosti delegatov 2. Potrditev osnutka zapisnika 5. skupne seje vseh zborov Skupščine občine Žalec in osnutka zapisnika 6. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec z dne 25. aprila 1991 3. Vprašanja in pobude delegatov 4. Predlog odloka o opazovanju in obveščanju v občini Žalec 5. Predlog reorganizacije VIO Žalec 6. Soglasje k statutarnim sklepom: - Centra za socialno delo Žalec - Občinske matične knjižnice Žalec - Doma upokojencev Polzela 7. Predloq sklepa o potrditvi ZR davkov in prispevkov za leto 1990 8. Poročilo o stanju požarnega varstva v občini Žalec za leto 1990 9. Premoženjskopravne zadeve 10. Volitve, imenovanja in razrešitve 11. Odgovori na delegatska vprašanja 12. Informacija z zasedanja zborov Skupščine Republike Slovenije PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik, prof., I. r. Tudi cenejše počitnice so prijetne in nepozabne TURISTIČNA AGENCIJA 63310 ŽALEC - Šlandrov trg 34 telefon: 063/713-186 Za poletje vam nudimo zanimive in ugodne programe - tudi na kredit. • POČITNICE NA JADRANU poleg hotelov, apartmajev in bungalovov vam nudimo tudi KAMP PRIKOLICE • POČITNICE V ŠPANIJI, TUNISU, TURČIJI, CIPRU - kreditno odplačevanje • USA & CANADA - AMERIKA NA DRUGAČEN NAČIN Z AVTODOMOM • eno in večdnevni izleti po domovini in tujini Ekskluzivna ponudba Jadranje po Jadranu in Sredozemlju - najem jadrnic tipa BAVARIA - izredna kvaliteta po ugodnih cenah VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! KRAJEVNA SKUPNOST OSEB STANO- VANJ GOSPO- DINJSTEV kmečkih GOSPOD. Andraž nad Polzelo 809 244 207 126 286 Braslovče 2470 803 728 Galicija 1465 464 375 192 Gomilsko 855 270 251 123 Gotovlje 1386 397 377 115 Griže 2594 906 869 267 Letuš 640 334 201 82 Liboje 1583 608 550 110 Petrovče 2791 953 958 222 Polzela 4100 1359 1275 226 Ponikva pri Žalcu 863 279 218 150 Prebold 3881 1320 1262 298 Šempeter v Sav. dol. 3050 1066 955 244 Šešče pri Preboldu 720 223 208 83 Tabor 1449 452 428 249 Trnava d557 165 166 91 Vinska gora 1513 452 419 226 Vransko 2479 775 740 360 Vrbje 617 207 200 41 Žalec 5866 2022 2006 153 Občina Žalec 39.688 13.299 12.393 3644 ^ z-aiivoijujtuiu vocm c» ni sli utviuijeui, pupisuvaicem, pred- stavnikom krajevnih skupnosti ter občanom in vsem, ki so kakorkoli pomagali uspešno izpeljati popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev 1991. Občinska popisna komisija I. FESTIVAL MLADIH LIBERALNIH DEMOKRATOV Šola na beraški palici Od 17. do 19. maja je bil v Ptuju 1. festival MLD, ki se ga je udeležilo 35 mladih liberalnih demokratov iz cele Slovenije. Festival je bil družabno in spoznavno, prav tako pa tudi delovno srečanje MLD. ki so bili ustanovljeni februarja letos. Udeleženci so se v Ptuju zbrali v petek, 17. maja. Na otvoritvi festivala je bil slavnostni govornik Jožef Školč, predsednik LDS. udeležence pa so pozdravili še: Roman Jakič, predsednik MLD. župan Ptuja, predsednik OO MLD Ptuj in predstavniki liberalnih demokratov s Hrvaške, iz Italije in Nizozemske, ki so bili gostje festivala, V soboto sta bili dve okrogli mizi: dopoldanska o šolstvu in šolski politiki, popoldanska pa o kulturi mladih. Mnogo polemik, kritičnih mnenj in vprašanj je bilo sliša- ti zlasti na okrogli mizi o šolstvu in šolski politiki, na kateri sta sodelovala tudi dr. Peter Vencelj, republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, in dr. SSrečko Zakrajšek, direktor Zavoda RS za šolstvo. V uvodni besedi sta oba gosta spregovorila o šolski politiki in njenih težavah, ki so zlasti finančne narave. Dr. Peter Vencelj je ponovil že slišani stavek, da je šola na beraški palici, in ugotovil, da od slovenske šole dobivamo preveč glede na vlaganje sredstev vanjo. Dr. Božo Zakrajšek pa je opozoril na 14 osamosvojitvenih zakonov, v katerih ni šola omenjena niti enkrat, kar v zadostni meri priča o odnosu naše družbe do šolstva. V nadaljevanju pogovora pa se ni bilo moč izogniti problematiki zaključnih izpitov. Na številna vprašanja je dr. Vencelj odgo- voril: »Nisem si premislil. Kot sekretar sem dolžen spoštovati ugotovitve Zavoda za šolstvo in Strokovnega sveta republiške vlade. V postopku sprejemanja zaključnih izpitov ni bilo ničesar narobe. Samemu sebi bi lagal, če bi ne verjel v koristnost zaključnih izpitov.« Dr. Zakrajšek pa je rekel: »Zaključni izpit je predmet posameznih šol, zato je eksternost, ki jo dijaki zahtevajo, neupravičena, neprimerna in za učence tudi slaba. Majhna je verjetnost, da ne bi učenec, ki je uspešno opravil štiri letnike, opravil tudi zaključnega izpita. Bistvena funkcija zaključnih izpitov je, da prepreči kampanjsko učenje in nesintetizi-ranje znanja.« Gosta sta potem opozorila še na zelo veliko število prijav na. univerzah in na to, da bosta obe univerzi povečali število mest, kar še vedno Prvič civilna komisija Mladi Savinjčani so pretekli teden opravili pomembno državljansko dolžnost. Nabor, kije prvič potekal pred civilno komisijo pod vodstvom rezervnega vojaškega starešine, je minil brez okrašenih vozov in tradicionalne harmonike. Bodoče slovenske branitelje domovine je najprej pozdravil predsednik občinske skupščine, predstavniki komisije pa so jih seznanili z obveznostmi in pravicami, ki jih določa zakon. Komisija je zabeležila tudi nekaj primerov ugovora vesti. Sicer pa je nabor potekal uspešno brez vsakršnih zapletov. jk ROMANA SALOBIR OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250 Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure vsak ponedeljek od 15. ure nasveti okulista velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev uvožene dioptrijske plastične leče fotostekla aparat za avtomatsko določanje vida (refraktometer) ne bo zadostovalo. Pri sprejemnih izpitih bi naj upoštevali predvsem ocene zaključnega izpita. Na okrogli mizi o šolstvu pa je tekla beseda tudi o maturi. Udeleženci so opozaijali. da bodo težave nastopile tudi takrat. če ne bo ustreznih katalogov znanj. Na popoldanski okrogli mizi je bil gost profesor Pedagoške fakultete Maribor Andrej Fi-štravec, ki je najprej pojasnil termin kultura mladih, ki po njegovem mnenju ne obstaja. Obstajajo razne subkulture in dominantna (nacionalna) kultura. Beseda je stekla še o mladinskih medijih, neofašističnem gibanju... Nedeljska okrogla miza je imela naslov Mirovna politika. Gostje so bili: Janez Soderž-nik, z ljubljanskega mestnega sekretariata za ljudsko obrambo, tudi član IO LDS. Metka Mencin, članica IO LDS in poslanka RS in Milan Aksentije-vič, poslanec RS. Ta okrogla miza je bila razdeljena na dva vsebinska sklopa: demilitarizacija Slovenije in aktualna »vojaška« dogajanja. Poslanca LDS sta razložila pojem demilitarizirane Slovenije in pri tem poudarila tri demilitarizi-ranosti: vojske, vojaške industrije in vojaške psihološke obremenitve, ki je pri ljudeh v veliki meri še prisotna. Gospod Aksentijevič se z demilitarizacijo ni strinjal, ker je potrebno »upoštevati tudi sedanje politično stanje«. Potem so se udeleženci okrogle mize pogovarjali o moratoriju na pošiljanje vojakov v JLA. o slovenski vojski, pa tudi o ogromnih sredstvih, ki jih porabljajo v vojaške namene. S to okroglo mizo se je zaključil tudi 1. festival MLD. Predsednik MLD, Roman Jakič je ob koncu rekel: »Z delom na prvem našem srečanju sem zelo zadovoljen. Mladi liberalni demokrati bomo tudi v prihodnje poskušali organizirati več takšnih srečanj - dve do tri na leto.« Petra Roter Savinjčan Časopis Savinjčan izdaja ČZP _ »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p.o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT & RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Delo, kdo bo tebe Proletariat je beseda, ki izvira iz latinske besede proletari-us. Danes nam beseda proletariat pomeni tisto skupino ljudi v družbi, ki predstavlja razred mezdnih delavcev, ki so prisiljeni svojo delovno silo prodajati na prostem trgu delovne sile, kjer jo kupujejo in plačajo kapitalisti, razred lastnikov. Seveda gre za razlago po marksistični teoriji, toliko opevani pri nas do pred dveh let in toliko popljuvani v zadnjem času. Vendar namen tega razmišljanja ni v iskanju argumentov za to ali ono ideologijo (in teorijo), ampak le razmislek vsem, ki dvigujemo glas za ali proti kakšnemu pojmu, ideologiji, besedi, privrženstvu in drugim ohlapnim tvorbam, pozabljamo pa na vsebino, ki jo nekateri pojmi predstavljajo. Tako je beseda PROLETARIAT v prejšnjem stoletju predstavljala gruče delavcev za tekočimi trakovi, tehnologija je bila tisočletja v mišljenju za današnjo in za delovni proces je bilo potrebno (v številkah gledano) ogromno žive delovne sile. Delavci so bili brezpravni, z nizkimi mezdami, zaposleni so bili otroci (10, 12-letni otročaji), ženske, nihče ni poznal porodniškega dopusta, letnega dopusta, regresa za to ali ono stvar, sociale in drugo. Zato je bila ta beseda takrat udarna, besna nad mizernim življenjem, polna obupa in jeze nad tako različno kvaliteto življenja. Pod pritiskom množic, s štrajki, z nastankom Sovjetske zveze in po zadnji vojni še drugih t.i. socialističnih dežel je v mednarodne odnose prišla nova kvaliteta. Lastniki in tovarnarji so ugotovili, da je potrebno dobiček pravičneje razdeljevati, izkoriščanje se je preneslo na mednarodni nivo. Mezde so nizke v nerazvitih deželah, medtem ko so v razvitem svetu, kjer imajo delavci več kot solidne prejemke, pregnali pojem delavskega gibanja. KDO BI SE ŠE »SUNIL«, če bi imel hišo, japonski ali še boljši avto, 3500,00 DEM plače, ženo doma in še ostalo. Danes torej v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in po drugih deželah razvite Evrope ni več proletarcev, v klasičnem pomenu besede. Kje pa so in kdo so? Proletarci so v vseh tovarnah nerazvitega sveta, v Južni Ameriki, na Kitajskem, v Afriki, v Albaniji in v Jugoslaviji. Ponekod, kjer še niso formalno razčistili s pojmom socializma, kjer gre samo za obliko političnega sistema, ko seje tako vladalo v imenu vseh delavcev, da se je le njim vladalo, je proletarec še vedno prva beseda vladajoče ideologije, drugje, tudi pri nas, je vroča beseda vržena v blato (in z njo tudi tisti, ki jih pojem dejansko predstavlja) in po časopisih razbrcana v milijone delov. In kaj lahko po vsem povedanem ugotovimo? Proletarec, delavec in delavka, je bila in bo ostala vroč pojem, vsi se ga bojijo in vsi s tem pojmom bašejo ljudi na ta ali oni način. Boji se ga lastnik, tovarnar v XIX. stoletju, boji se ga Josip Visarjonovič Stalin, boji se ga Helmut Kohl in bojijo se ga današnji oblastniki pri nas. V zahodnem časopisju le redko srečaš besedo PRO- LETAREC v časopisju, podobno se dogaja tudi pri nas. Pri nas je stvar postala celo ekstremna. Kot da so vsi pozabili, da delavci sploh obstajajo. Kako dolgo si sploh predstavljajo, da bo delavec še lahko zategoval svoj pas, saj ima že tako samo zrak v tem pasu. Že morda, da ima beseda proletarec negativno konotacijo, vendar za to ni kriv delavec, ki vsak dan hodi na svoj ,šiht’ (če ga ima, če ni ravno na čakanju), za tisto dostikrat nevredno plačo. Za koga, madona, ALI ZA HVALA LEPA? ALI ZA TA SOCIALIZEM ALI ZA ONO DEMOKRACIJO? Dajte, no. dajte! Delavec potrebuje takšno vlado, ki mu bo dala dostojno življenje, ki si ga bo pridelal s svojim delom, in ne NEGOTOVOST in MIZERIJO. ki mu ju dajejo danes. Še nikoli v zadnjih dvajsetih letih nismo imeli vlade, ki bi ji bilo tako malo mar delavca, kot je to sedanji. Od upanja na boljši jutri ne bo nobeden živel. Sedaj torej delavec, ki spreminja vsak politični eksperiment v realnost, ni vreden pozornosti. Najbrž gre tudi za prevročo temo, sem pa prepričan, da kakor se bodo bližale volitve, večkrat se bo pojavljala beseda delavec in nanj naslovljene peticije V VSAKODNEVNEM ČASOPISJU. Gregor Vovk Stanovanja na prepihu Novi slovenski zakon, ki bo urejal področje stanovanj, je že prišel na skupščinske klopi, vendar so ga poslanci vrnili v nadaljnjo obdelavo. Po ukinitvi Sisov in do sprejetja novega stanovanjskega zakona so občine zadolžene za to, da skrbijo za stanovanjski fond, skupaj s Stanovanjskimi skupnostmi. V občini Žalec se pripravljajo na registracijo podjetja, ki bi po novi zakonodaji skrbelo za stanovanja. O tem smo se pogovaijali z Zlatkom Prislanom z Občinske stanovanjske skupnosti. Nova zakonodaja prinaša precej sprememb in tako bodo lastniki stanovanj dobili osrednjo vlogo, vlogo upravljalca s stanovanji. Po osnutku zakona je možnih več organizacijskih rešitev. V Celju, kjer imajo veliko solidarnostnih in kadrovskih stanovanj, ki so sedaj v lasti občine, bodo ustanovili zavod, v Velenju so vzporedno ustanovili dve podjetji, saj imata Rudnik in Gorenje iz- Inšpekciji manjka učinkovitost Peter Marinšek je od začetka letošnjega leta žalski občinski inšpektor za urbanizem in izgradnjo. Leto pred njegovim nastopom dela je bilo to delovno mesto nezasedeno, zato je sedaj na mizi novega občinskega urbanističnega inšpektorja veliko papirjev in pred njim še dosti dela. Probleme na področju urbanizma in izgradnje Peter Marinšek deli v dolinske, saj se pomožni objekti, zgrajeni brez dovoljenj, množijo, poleg tega pa so oblikovno povsem neskladni. Drugo skupino problemov pa umešča na severno obrobje naše občine, kjer prebivalci občin Celje in Velenje kupujejo zemljo in seveda gradijo. Za področja Galicije, Studenc, Ponikve, Letuša in Popravek V prejšnji številki Savinjčana bi v sestavku Denarno nadomestilo in pomoč brezposelnim moralo biti pravilno zapisano: Iskalec zaposlitve lahko uveljavlja denarno pomoč v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila, lahko pa tudi po izteku pripravništva, ki je bilo uspešno opravljeno in je trajalo manj kot devet mesecev. Doba prejemanja denarne pomoči je lahko skupaj s prejemanjem denarnega nadomestila največ tri leta, za pripravnika z manj kot devetimi meseci dela pa le do enega leta. Pravici prenehata, če po preteku treh mesecev prejemanja denarnega nadomestila ali denarne pomoči iskalec odkloni vključitev v enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja, s katerim se zagotavlja ustrezno delo, če odkloni zaposlitev na delu z nižjo strokovno izobrazbo od njegove, če je neposredno pred nastopom brezposelnosti s svojim soglasjem delal na takem delovnem mestu, vendar največ za razliko dveh izobrazbenih stopenj, če odkloni napotitev na usposabljanje, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev, če se na zahtevo zavoda ne javlja in ko dopolni 65 let, ženska pa 60 let. Hramš pravi, da so povsem urbanistično neurejena, in to že dlje časa. Za sleherni poseg, za ograje, prekope, škarpe, je potrebno imeti dovoljenje. Manjših posegov v okolje je izredno veliko in zelo težko je celovito nadzorovati to področje. V tem času, ko se pri nas na novo odpirajo trgovine, podjetja in še kaj, je mnogo lokalov brez urbanističnih dovoljenj. Novi podjetniki pa pogosto ob obrtnem dovoljenju dobijo še lokacijsko in gradbeno dovoljenje, kar je povsem neusklajeno. Peter Marinšek je opozoril, da mnogo neustreznih gradenj nastaja tudi zaradi nedorečenosti občinskega odloka o pomožnih objektih. Odlok je nedorečen predvsem pri tem, kaj je to čebelnjak, vkopana klet in še kaj. Mnogo je objektov, ki so uradno čebelnjaki, pa izgle-dajo kot lepe vikend hišice. Mnogo težav pa nastaja tudi pri gradnjah cest, saj so ceste pogosto brez dovoljenj, velikokrat pa niso urejena tudi lastniška razmeija. Nekaj orožij pa občinski urbanistični inšpektor le ima v rokah, vendar je po mnenju Petra Marinška celoten postopek prepočasen in denarne kazni smešno nizke. Urbanistični inšpekor lahko ustavi gradnjo, da si graditelj v tem času pridobi ustrezne dokumente. Urbanistični inšpektor lahko tudi izda odloč- Peter Marinšek bo za ustavitev gradnje, če objekt ni v skladu z gradnjo v okolici ali pa ni ustreznih dokumentov. Tretji, najostrejši ukrep pa je vezan na rušenje objekta. Po grobih ocenah bi za vsako posamezno rušenje potrebovali najmanj 50.000 dinarjev. Ravno pri zadnjem, najostrejšem ukrepu, pa se vloga urbanističnega inšpektorja konča in se začne vloga izvršnega sveta. Vsi postopki za pridobivanje dodatne dokumentacije, novih načrtov pa tudi denarne kazni so, po besedah Petra Marinška, neučinkoviti. Postopki so dolgotrajni, pa tudi samo en občinski urbanistični inšpektor ni dovolj glede na obseg dela. Zelo pomembno je, da bi vsako gradnjo podrobno nadzorovali že od samega začetka. Tako ne bi bilo potrebnih najstrožjih ukrepov. Rušenje črnih gradenj je pravzaprav politični problem. Tudi iz ekonomskega vidika je takšen poseg nesmotrn, vendar bi nekaj rušitev bilo zelo dober zgled drugim. Na urbanističnem področju ne bo nobenega reda, dokler tudi denarne kazni ne bodo ustrezale narejeni škodi. Tako pa, na primer, za gradnjo na vodnovarstvenem področju kršitelj plača le 3000 dinarjev kazni. Tako smešno nizke kazni ne bodo spametovale nikogar! Sedaj urejujejo in pripravljajo prostorske ureditvene pogoje za Letuš, Hramše, Galicijo, Studence in Ponikvo, ki bodo mnogim omogočili nadaljevanje gradnje. Na žalost pa omenjena ureditev že nekaj časa v predalu čaka na obravnavo. V letošnjem letu bodo morali pripraviti nove prostorske akte za celotno občino, saj drugače gradnje sploh ne bodo možne. Peter Marinšek, občinski inšpektor za urbanizem in izgradnjo, upa, da se bodo postopki na njegovem področju v prihodnje začeli odvijati hitreje in učinkoviteje. Jasna Rode redno velik stanovanjski fond. V žalski občini imamo 3000 stanovanj in 150 lastnikov. Zaradi velike razdrobljenosti lastnikov, občina je eden izmed največjih, bi bilo smiselno organizirati eno samo podjetje, ki bi upravljalo š stanovanji v občini. Predlog za eno občinsko podjetje, ki bo skrbelo za stanovanja, podpira tudi občina. V podjetju pa bi z delom nadaljevali sedanji uslužbenci Stanovanjske skupnosti, ki že sedaj bdijo nad stanovanji v občini. O tem so se predstavniki Stanovanjske skupnosti že pogovaijali z lastniki stanovanj, in sicer v februarju, ob tem pa so lastnike stanovanj tudi seznanjali z novostmi na področju zakonodaje. Z idejo o ustanovitvi enotnega podjetja niso bi li najboj navdušeni trije večji lastniki stanovanj (Tekstilna tovarna Prebold, Tovarna nogavic Polzela, Hmezad), saj vi dijo v svojem stanovanjskem fondu vezan kapital. Poleg tega pa organiziranju podjetja niso preveč naklonjeni zaradi lastnih presežkov delavcev, ki bi jih morda lahko zadolžili za stanovanja. Po novi zakonodaji se mora jo lastniki stanovanj organizirati in izpolnjevati določene pogoje (denarne dajatve, članstvo v stanovanjski zbornici kadri...). Tuje izkušnje pa kažejo, da je organizacija podjetij, ki skrbijo za stanovanja, neekonomična, če je število stanovanj manjše kot 300. Stano vapjski fond občine Žalec pa povsem zadošča za eno samo podjetje. Vse ostale rešitve bi bile predrage in povsem neekonomične. Podjetje, ki bo po novi zakonodaji skrbelo za stanovanja v občini Žalec, bi nekako na daljevalo delo sedanje Stano vanjske skupnosti. Izvajalo bi tekoče vzdrževanje, popravila, celotna mesečna stanarina pa bi se stekala v stanovanjski fond in se uporabljala povsem namensko. Organizacija enega podjetja na ravni občine bi omogočila, da stanovanjski fond ne bi propadel in da bi se obržal vsaj na sedanji ravni Jasna Rode Premalo denarja za ukrepe aktivne politike zaposlovanja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-poslenosti navaja, da se lahko iskalcu zaposlitve, ki je pridobil pravico do denarnega nadomestila, le-ta izplača v enkratnem znesku (kapitalizacija denarnega nadomestila). Pogoj je, da iskalec zaposlitve reši svojo zaposlitev za nedoločen čas tako, da vloži ta sredstva v materialno osnovo dela. Možno je tudi, da Zavod za zaposlovanje zagotovi iskalcu zaposlitve sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas tako, da zanj izplača denarno nadomestilo v enkratnem znesku. Zaradi omejenih sredsiev (okrnjen republiški proračun) pa je od 1. maja 1991 dalje začasno ustavljeno izplačevanje denarnih nadomestil v enkratnem znesku. Ta oblika sofinanciranja zaposlovanja se bo lahko zopet izvajala po izboljšanju finančnega stanja proračuna. 19. aprila 1991 je bil zaključen natečaj za tisoč novih delovnih mest, ki ga je razpisal Republiški zavod za zaposlovanje. Natečaj je nudil možnost pridobitve 60.000 dinarjev nepovratnih sredstev za novo delovno mesto, na katerem se je za nedoločen čas zaposlil iskalec zaposlitve, ki je bil najmanj tri mesece prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Na natečaj je bilo prijavljenih več kot dva tisoč novih delovnih mest. Za območje naše občine je bilo vloženih osemnajst prijav za 21 novih delovnih mest. Za tri nova delovna mesta kandidirajo iskalci zaposlitve, ki so se odločili za samostojno dejav- nost. Rezultati natečaja bodo znani v mesecu juniju. Po izteku roka za natečaj tisoč novih delovnih mest se je zelo povečalo zanimanje za nove ukrepe aktivne poli tike zaposlovanja. Pričakovanje in upanje, da se bodo v republiškem proračunu povečala sredstva za reševanje in omiljenje problemov s področja nezaposlenosti, je precejšnje. Tabela iskalcev zaposlitve na dan 30. april 1991 stopnja izobrazbe skupaj žen.brez p. I. II. III. IV. V. VI. VII. iskalci zaposlitve (IZ) 865 368 85 269 49 37 262 138 17 8 IZ - iščejo prvo zaposlitev 123 63 74 4 4 3 10 26 2 0 - stari do 26 let 444 198 80 91 17 20 146 82 7 1 IZ - teže zaposljivi 177 71 24 77 22 8 31 13 1 1 Legenda: I. in II. - osnovna šola, III. - triletna poklicna šola, IV. - triletna srednja šola, V - štiriletna srednja šola, VI. - višja šola, VII. - visoka šola Ob tednu Rdečega • V kriza O delovanju organizacij in aktivistov RK pišemo bolj redko. Tako gredo žal v pozabo mnoge akcije in uspehi, katere dosegajo občinski odbor in krajevne organizacije RK s številnimi požrtvovalnimi sodelavci. Vemo pa. da se ta humana organizacija pojavi s svojim klicem in oblikami pomoči ob raznih elementarnih in drugih nesrečah, njene naloge pa so v nudenju redne pomoči socialno ogroženim in različno prizadetim, v zdravstveni vzgoji in prosvetljevanju, v nudenju prve pomoči in organiziranju krvodajalstva idr. Letošnji teden RK je bil v času od 6. do 13. maja pod geslom Razsvetlite temo - svetovno gibanje za zaščito vojnih žrtev. Ni težko razumeti upravičenosti tega gesla, saj vsakodnevno spremljamo grozote, kijih doživlja nedolžno ljudstvo po svetu kot posledico nesmiselnih vojn in drugih konfliktov, povezanih z lakoto, trpljenjem, umiranjem. Vse bolj nas skrbijo razmere pri nas, ko se zaostrujejo odnosi med narodi in že padajo žrtve. Vsakdo naj stori vse za ohranitev miru doma in v svetu. Občinski odbor in krajevne organizacije RK pozivajo mlade in starejše občane, da se še številne-je vključujejo v vse oblike akcij in pomoči. Človek namreč nikoli ne ve, kdaj ge lahko doleti nesreča, da bo tudi sam potreben pomoči. Zato se odzivajmo v zbiralnih akcijah, pri krvodajalstvu, pri drugih akcijah pomoči. V občini smo npr. lansko leto zbrali približno 3.500kg uporabnih oblačil in nekaj obutve in pohištva. Po več letih nam je končno uspelo urediti vsaj zasilno skladišče v Vrbju, ki pa je premajhno in preveč oddaljeno. Čim prej moramo pridobiti večje skladišče v samem mestu Žalec. V akcijah zbiranja in nudenja pomoči prizadetim v lanskih poplavah so se aktivisti RK izjemno izkazali. Veliko dobljene pomoči v denarju in materialu je bilo razdeljene po najboljši pravičnosti in presoji. Vloženo je bilo ogromno skrbi in truda. Občinski odbor RK je za uspešno akcijo prejel posebno republiško priznanje, zahvala in priznanje pa gre tudi vsem požrtvovalnim delavcem v krajevnih skupnostih in krajevnih organizacijah RK. Številni naši občani pa so sodelovali s prispevki in delom pri odpravljanju posledic poplav tako v naši občini kot tudi v Celju in Mozirju. Pri zbiranju denarnih prispevkov v zadnjih letih nismo dovolj uspešni. V lanski akciji »Solidarnost v dejanjih« smo zbrali le 8.510 din, odzvali pa so se le v KO RK Andraž, Petrovče, Prebold in Šempeter ter še nekateri posamezni občani iz drugih krajev. Za učinkovitejše nudenje raznih pomoči ustanavljamo po KS postaje RK in nekaj jih je že zaživelo. Zdravstvena vzgoja je pomembno področje dela RK. Gre predvsem za preventivna predavanja učencem v šolah in staršem, za tečaje prve pomoči in nege bolnika na domu. V 20 tečajih prve pomoči je bilo zajetih lansko leto 468 kandidatov za voznike motornih vozil. Ves čas sodelujemo z dejavniki civilne zaščite. Pri preventivni zdravstveni vzgoji je pomemben propagandni material, katerega je žal vedno manj. Krvodajalstvo je stalna naloga organizacij RK, kajti v zdravstvu je kri potrebna vsak dan. Lansko leto je bilo v občini 14 akcij, katerih seje udeležilo 2174 krvodajalcev. Darovali smo celo 800 litrov krvi, vsem darovalcem pa izrekamo priznanje. Pri letošnjih akcijah pa že opažamo, da žal pri vseh vodstvih podjetij ni dovolj posluha in razumevanja za fe akcije, ne spoštujejo namreč zakonskega določila o prostem dnevu. Med krvodajalci so le redki vodilni delavci podjetij in ustanov. Nihče ne ve, čemu že jutri ne bo kri potrebna! Ob koncu še naj zapišem apel predsedstva občinskega odbora RK. da se ne bi še manjšala sredstva proračuna občine za te humane namene in da bi si tudi ta organizacija zaslužila boljše prostorske pogoje kot jih ima v Cankarjevi ulici v Žalcu, pa seveda bližnje in večje skladišče. Vsem učencem, ki ste bili sprejet med mlade člane Rdečega križa Slovenije in v članstvo RK iskreno čestitamo ter želimo uspešno sodelovanje v humanih akcijah! Janez Meglič LETNA KONFERENCA SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE Strah pred klerikalizmom neutemeljen V aprilu je opravila Slovenska demokratična zveza svojo letno konferenco. Zbrala se je približno tretjina članov. Gosta sta bila dr. Rajko Pirnat. predsednik stranke in minister za pravosodje ter gospod Franjo Žolnir, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov v Žalcu. Po poročilih, ki so običajna na takšnih zborih, je prevzel besedo gospod Pirnat in predstavil poglede na nekatere probleme, s katerimi se srečujemo. Nato se je razvila živahna debata, v kateri smo izoblikovali stališča in cilje za naše nadaljnje delo. Enotni smo si bili v tem. da je glavna naloga SDZ. kot doslej, boj za neodvisno in svobodno Slovenijo. Z veseljem smo ugotovili, da je to naš cilj že od nastanka stranke, ki so ga sedaj prevzele tudi druge stranke na Slovenskem. Za njegovo uresničevanje sta največ prispevala ravno ministra, člana naše stranke. Janez Janša in Igor Bavčar. Osamosvojitev in denacionalizacija z reprivati-zacijo sta tudi glavna in nujna pogoja za reševanje gospodarskih in vseh drugih problemov. Jasno nam je bilo. da bo zagotovitev teh pogo- jev zelo zahtevna in zapletena. Vsi smo bili mnenja, da moramo gospodarstvu zagotoviti čim boljše pogoje za delo in da bo to zahtevalo marsikatero odrekanje in zmanjševanje dosedanjih nerealnih pravic. Prepričati moramo ljudi, da bo možno dobrine deliti šele potem, ko bodo ustvarjene. Vemo, da bi bilo možno agonijo preteklosti še nekaj časa podaljševati in tako ustvarjati iluzije, da nam gre dobro. Vendar bi to še poslabšalo naša izhodišča za naprej. Dotaknili smo se tudi odnosov do drugih strank in ugotovili, da bi bili za našo stranko še vedno najprimer- nejši zavezniki SKD. SKS-LS in Liberalna stranka. Strah pred klerikalizmom, ki ga nekateri izpostavljajo, ni utemeljen. Naša stranka je odprta vsem verujočim in neverujočim. Poudarjala bo tradicionalne vrednote, ki so temelj dobrim medčloveškim odnosom. Se posebej smo poudarili delavnost in samoiniciativnost. Posameznik naj ne bo bitje, ki samo čaka, kaj mu bodo dali, ampak si naj skuša svojo eksistenco in pravice zagotoviti sam. Milan Dobnik ŠM1GLOVA ZIDANICA KLUB SOCIALISTOV Tradicija ostaja Prvomajska srečanja so bila tudi letos množična in kaže. da ljudje ne mislijo opustiti tega praznika, ki se je globoko zasidral v našo zavest. Zaradi vse težjega položaja delavstva in življenja nasploh, pa dobivajo ta srečanja zopet politično vsebino. Tudi na Smiglovi zidanici, kjer je bilo v preteklosti centralno srečanje delovnih ljudi in občanov, je zbranim spegovoril Srečko Čater, predstavnik sindikatov in neutrudni borec za delavske pravice. Med drugim je povedal: »Za nami so porodne težave rojevajoče se demokracije. ki je z dosedanjimi rezultati najbolj razočarala vse, ki smo se iz leta v leto borili za to, da bi lahko razmišljali s svojo glavo. Razočarala je vse, ki smo pričakovali uresničitev socialnih programov strank, ki smo jim omogočili prihod na oblast in jim dali mandat za reševanje nakopičenih težav. Položaj delavca je danes bistveno slabši, kot je bil pred rojstvom demokracije. S tem seveda ne mislim trditi, da je za to kriva demokracija, kajti le-ta je žal samo deklarirana, saj se je odločanje o usodi delavca samo preneslo iz CK v Poljče. O tem, ali ni morda partijsko enoumje zamenjalo Demosovo maloumje, se lahko odločite na osnovi rezultatov. Kažejo se v strahovitem padcu standarda, porastu nezaposlenosti, dnevni devalvaciji socialnih pravic, ceni dela. ki je pod ravnijo večine afriških držav, nerazumnem povečevanju državne uprave, vzdrževanju stotnij policijskih ovaduhov, oboroževanju preko dejanskih možnosti našega gospodarstva in še v čem. Mar si lahko kdor koli, ne glede na strankarsko pridnost, zamišlja, da bomo prišli v Evropo z nagim in bosim delavcem in lačnimi otroki, zavarovani s kordoni vojske in policijskih ovaduhov? Mi ne želimo v Evropo. Tja hodijo naši delavci že de- setletja. Mi želimo, da pride Evropa k nam in da postanemo njen del. saj imamo za to dovolj znanja in sposobnosti.« Govori s podobno vsebino so bili tudi po mnogih drugih krajih Slovenije, kar kaže na to. daje nezadovoljstvo ljudi vse večje. Sicer pa ob vseh težavah, ki nas tarejo, tudi dobra volja ni odveč, te pa ni manjkalo niti na Šmi-glovi zidanici niti drugje. D.Naraglav Vlado Rančigaj, predsednik Delavske stranke Slovenije, in Srečko Čater sta si imela marsikaj povedati. Za prvomajsko budnico pa so že v zgodnjih jutranjih urah poskrbeli godbeniki na pihala. Preboldski, ki so na sliki, so obredli dobršen kos doline na posebnem vozu. Povsod so jih krajani z veseljem pričakali. Ringa ringa raja... kaj pa jutri? Brezskrbnost, radost in veselje danes, Stranka demokratične prenove Žalec it vabi člane in simpatizerje na MAJSKO SREČANJE, ki bo 25. maja s pričetkom ob 11. uri pri Lovski koči na Gozdniku. Sodelujeta godba na pihala Zabukovlca in ansambel Slovenija. Organizatorji pripravljajo tudi bogat SREČELOV. Gre za Slovenijo, ne za strankarski prestiž Socialistična stranka Slovenije, območni odbor Žalec se je sestal na novoustanovljenem klubu socialistov in njihovih pristašev, in sicer 17. maja v Preboldu, kjer je bila udeležba zadovoljiva, posebej veseli pa so bili nekaterih novih članov. Večerje popestril gost Dušan Semolič, s katerim so se pogovarjali o aktualnih zadevah, tako v Sloveniji kot v jugoslovanskem prostoru. V živahni razpravi so ugotovili, da se Slovenci nismo najbolje pripravili na osamosvojitev. Vprašanja v razpravi so bila namenjena predvsem slovenski vladi, za katero menijo, da nima izdelanih niti gospodarskih niti socialnih programov. Posledice takšnega ravnanja bodo strašne, vprašanje pa je, kdo bo zanje odgovarjal. Pri tako pomembnih stvareh bi morali sodelovati z opozicijo, ki ima izkušnje in tudi strokovnjake, ter skupaj postaviti jasne temelje izhoda iz krize. Tudi pri spremembah v vladi bi bilo treba upoštevati, da ima opozicija dobre strokovnjake, ki bi lahko pomagali pri rezreševanju nastalih težav. Socialisti se sprašujejo, kdo bo odgovarjal bodočim generacijam, ki bodo ocenjevale situacijo, v kateri se bodo znašle, ne bodo pa spraševale, kdo jih je do takšnega stanja pripeljal. Vsi skupaj se moramo zavedati, da gre za Slovenijo, ne pa za strankarske interese in prestiž. Skratka, razprava v klubu je pokazala, da socialistom ni vseeno, kako se bo Slovenija rešila iz težav, zato si bodo po svojim močeh prizadevali, da bodo prispevali k njihovim razrešitvam. Zaradi svojih stališč pridobivajo vedno več pristašev, kar je pokazal tudi shod kluba v Preboldu, kjer so se z njihovimi ugotovitvami strinjali tudi ljudje, ki niso strankarsko opredeljeni. Predsednik stranke, Milan Zupanc je dejal, da bodo svoja stališča dosledno zagovarjali ter se zanje tudi zavzemali. Predsednik kluba socialistov, Valter Zupanc pa je dejal, da bo klub ostal še naprej oblika delovanja in shajanja socialistov, saj bodo le tako dokazali, da si prizadevajo iz nastalih težav in krize. V. Cerovšek Iskanje dokumentov po vojni razlaščenih Kdor je bil prizadet in se zdaj nadeja, da bodo krivice iz preteklosti popravljene, bržkone išče dokumente, s katerimi želi dokazovati svojo pravico. Četudi bo šlo pri denacionalizaciji ali repriva-tizaciji skoraj zagotovo za sistemsko ukrepanje in se bo tega posla morala lotiti kakšna državna agencija, je dobro imeti pripravljene dokumente. Nekateri jih imajo, mnogi jih iščejo. Izhodišče za iskanje podatkov o nepremičninah je zemljiška knjiga pri temeljnih sodiščih, ne glede na to, da so vpise sprememb pogosto opravili pomanjkljivo. Glede zemljišč si je mogoče pomagati tudi z gradivom pri občinskih geodetskih upravah. Pri zaplembah pridejo v poštev kazenski spisi rednih in vojaških sodišč, sodišča slovenske narodne časti in spisi zaplemb-nih komisij. Kazenske spise rednih sodišč iz tistega časa je mogoče najti pri temeljnih sodiščih. Žal so ohranjeni le delno. Leta 1948, po resoluciji Informbiroja, naj bi namreč velik del teh spisov odpeljali neznano kam. Gradivo vojaških sodišč mora biti v arhivih JLA. Dokumenti so delno ohranjeni v arhivskih fondih okrajnih (oziroma mestnih) ljudskih odborov v regionalnih arhivih. Izvršilni zaplembni spisi so pri temeljnih sodiščih. Gradivo komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je delno v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, arhivu Inštituta za novejšo zgodovino, tudi v Ljubljani, njenih podružnic pa v Arhivu Republike Slovenije in arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Na ostanke gradiva komisij za ugotavljanje vojnega dobička je mogoče naleteti v arhivskih fondih okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov: ti so v regionalnih arhivih. Gradivo federalne komisije za upravo narodne imovine je shranjeno v Arhivu Republike Slovenije, tam pa je tudi arhivski fond ministrstva za finance. Za agrarno reformo se dobi gradivo v arhivskih fondih ministrstev za kmetijstvo in finance (oboje je v Arhivu Slovenije). Pri prvi in drugi nacionalizaciji imamo opravek z gradivom zveznih (v arhivu Jugoslavije v Beogradu) in republiških ministrstev za rudarstvo, trgovino in preskrbo ter finance (v Arhivu Republike Slovenije). Kako je z gradivom komisij, ki so nacionalizacijo izvrševale, tudi še ni povsem jasno. Spisi tretje nacionalizacije so shranjeni v arhivskih fondih občinskih ljudskih odborov (deponirani so že v regionalnih arhivih). Gradivo o razlastitvah je treba iskati v arhivskih fondih organov, ki so bili za to pristojni (to gradivo je delno že v regionalnih arhivih); akti o razlastitvi, ki so jih morali predložiti v potrditev vladi LRS, pa so na policah Arhiva Republike Slovenije. IZVRŠNI ODBOR ZLKP - ŽALEC Zbornica zasebnega gospodarstva Člani skupščine Obrtnega združenja Žalec so na zadnji seji ocenili opravljeno delo v preteklem letu in ustanovili Zbornico zasebnega gospodarstva. Sprejeli pa so tudi program dela. »Ker smo se zavedali, da se moramo aktivno vključiti v družbena dogajanja. smo si prizadevali na volitvah pridobiti čim več poslanskih mest. V občini nam je to uspelo, manj pa v republiki. Pripravljalen zasnov so bili največkrat gluhi za naša stališča, zato smo morali kasneje gasiti težave. Ukinitev davka na izplačane osebne dohodke je samo eden od teh primerov. V preteklem letu se je število obrtnih delavnic povečalo na 800, največ novih pa je iz trgovske in avtoprevoz-niške dejavnosti. Močno pa še naprej stagnira proizvodna dejavnost. Poleg sistemskih razlogov, ki imajo svoje korenine v neurejenih gospodarskih in političnih razmerah, nestimulativnem davčnem sistemu, je krivda tudi v pomanjkanju lokacij za gradnjo poslovnih prostorov za proizvodno dejavnost. O obrtni coni v občini govorimo že nekaj let. pa se nič ne premakne. V prizadevanjih za enakopravnejši položaj drobnega gospodarstva smo bili precej uspešnejši, z doseženim pa še ne moremo biti zadovoljni. Posebno skrb smo v združenju namenjali pomoči članom s strokovnimi nasveti, premagovanju likvidnostnih težav in po nesreči v lanskih popla- vah,« je med drugim v poročilu dejal predsednik Vinko Vučajnk. Zaradi prodora zasebne iniciative in novih izzivov drobnega gospodarstva so se člani skupščine odločili za sodobnejšo obliko organiziranja, združenje pa so preimenovali v zbornico zasebnega gospodarstva. Stat,ut in programska usmeritev potrjujeta, da ne gre samo za spremembo imena, ampak predvsem vsebine. Kot samostojna poslovna organizacija bo skrbela za razvoj zasebnega gospodarstva, informacijskega sistema, za strokovne nasvete in zastopanje. Razvoj pa bo mogoč, če bodo v občini zagotovljeni zlasti prostorski pogoji, pri čemer so imeli v mislih predvsem obrtno cono. jk Višja turistična taksa Turistična zakonodaja, kar je imamo, je vseskozi zelo skromna. Turistična taksa se je doslej na primer, urejala z nekaj besedami v Zakonu o komunalnih taksah, njena delitev, uporabnost in namen so temeljili na nesankcioniranem družbenem dogovoru, za večino ostalih turističnih področij pa sploh nismo imeli in še vedno nimamo ustreznih predpisov. Nedavno sprejet zakon o turistični taksi je dobro zasnovan, saj postavi najprej potrebni definiciji. Prva je mogoče nepopolna, pove pa, daje turistična taksa denarni znesek, ki ga plačuje gost za vsak dan bivanja zunaj svojega stalnega bivališča. Kazalo bi dodati še, zakaj jo plačuje, kar pa je delno nadomeščeno v enem izmed naslednjih členov. Druga, o gostu, je natančnejša in povzeta po merilih, ki jih je že do- slej uporabljala slovenska statistika. Dolgotrajno razhajanje o delitvi takse med republiko in krajem je zakon primerno razrešil. Razdelil jo je v krajevno (prihodek kraja) in republiško (prihodek republike). Tudi predpisano razmerje je sprejemljivo: za republiško 2 točki, za krajevno, ki jo določa občina, pa v razponu od 3 do 11 točk, pri čemer je sedanja vrednost točke 1,5 dinarja, kar pomeni razmerje 80:20 v korist kraja. Izvršni svet republike bo vrednost točke po potrebi usklajeval in seveda upošteval gibanje cen. V občinah na širšem celjskem turističnem območju bi bilo treba določiti takso za turistično bolj razvite kraje v višini od 7 do 10 točk ter 2 točki za republiko, za ostale kraje pa 4 do 8 točk ter spet 2 za republiko. Tako bi znašala taksa (obe skupaj) v prvem primeru od 13,50 do 18 dinarjev, v drugem pa od 9 do 15 dinarjev. Seveda jo je možno oblikovati tudi v drugačnih razponih ali jo celo določiti različno za posamezne kraje v občini. Po samem besedilu zakona bi znašala skupna taksa od 7,50 do 19 dinarjev. Zakon tudi taksativno našteva oprostitve, ki jih je kar precej: otroci, invalidi, osebe z napotnico v zdraviliščih, udeleženci šolskih izletov, študentje v mladinskih domovih, planinci v planinskih domovih in kočah... Zelo pomembno je določilo, da plačajo 50% takse mladi od 7. do 18. leta starosti, gostje v kampih ter v domovih za učence in študente. Precizno je tudi določilo, kako se uporabljajo zbrana sredstva. Republiški del (prenočitvena taksa) je namenjen predvsem za turistično promocijo Slovenije in informacijsko službo, pa tudi za promocijo krajev in prireditev, in to po posebnem programu, ki ga vsako leto sprejme pristojni republiški organ. Sredstva krajevne takse so namenjena za sofinanciranje storitev in ugodnosti, ki so jih gostje deležni brezplačno, in za komunalne potrebe. Ta denar bo razdelil pristojni občinski upravni organ v sodelovanju s turističnimi društvenimi in gospodarskimi ter gostinskimi organizacijami. Določeno je tudi, da se taksa nakazuje mesečno za nazaj, predpisani pa so tudi nadzor ter kazni za neprijavljanje gostov. Kazni znašajo od 1500 do 5000 dinarjev. V prehodnih določbah je zapisano, da se bo taksa obračunavala po dosedanjih predpisih, vendar samo za prenočitve tujih gostov, za katere so organizacije že sklenile pogodbe za leto 1991, kar pa bo treba tudi dokazati. ZORAN VUDLER Kmetija, puranja farma, gostilna in kmečki turizem Ob stičišču cest med Gornjo vasjo, ki jo bodo zopet preimenovali v Sv. Lovrenc, in Marija Reko se razprostira »Račkova domačija«. Namen našega obiska je bil pripraviti zapis o farmi puranov, a smo v pogovoru z mladim gospodarjem Janezom Ste-novcem zvedeli še marsikaj zanimivega. »Program, ki smo si ga zastavili, je precej zahteven, če pa bomo dobili tudi finančno pomoč iz občinskega razvojnega programa, bomo zaposlili nove delavce. Pripravljamo se tudi na kmečki turizem, kar bi bil prvi primer v Savinjski dolini. Naša kmetija ima 4,5 ha obdelovalne zemlje. V hlevu imamo 42 pitancev, dvakrat letno vselimo po dva tisoč puranov, ukvarjamo pa se tudi s hmeljem. Žena je zapustila službo in odprla gostilno, pomaga ji mama, na pomoč pa nam priskočijo tudi najini trije otroci. Sedaj obnavlja- mo hišo, uredili bomo več sob in tako se bomo lahko kmalu lotili kmečkega turizma. Sodelovanje 's KZ Savinjska dolina TZO Prebold moram pohvaliti, deloma na osnovi medsebojnega zaupanja. Mag. Dušan Vedenik, ki je odgovoren za perutninarsko proizvodnjo, nam je v veliko pomoč,« pravi Janez Stenovec in dodaja, da lahko dobite žive pure in purane vsak torek od 11. do 13. ure. Sicer pa njihovo gostišče nudi puranje specialitete in druge domače jedi, odprto pa je vsak dan od 14. ure dalje. »Po desetletni prekinitvi zaradi znanih problemov v Agrokomercu v Pazinu smo se ponovno lotili puranske proizvodnje. Poleg Stenovčeve imamo farmo še v Slovenskih Konjicah. Interesa in potreb po tej proizvodnji je še več, vendar ni razpoložljivih kapacitet. Mlade purane dobimo iz Pazina, podjetje Puris pa nam jih tudi zakolje. V Sloveniji namreč nimamo klavnice. Purane, ki dosežejo po dvajsetih tednih težo tudi do 18 kg, purice pa po dvanajstih okrog 6 kg, ponudimo slovenskemu tržišču, to meso pa je zelo iskano. Sto ton mesa, ki jih da ta farma, je gotovo pomemben prispevek v proizvodnji hrane. Naša služba skrbi za strokovno izobraževanje kmetov na ta način, da jih odpeljemo v tujino, kjer se lahko spoznajo s sodobnimi načini proizvodnje,« pravi Dušan Vedenik. Da pri Račkovih ne manjka pridnih rok in smelih načrtov, smo se lahko hitro prepričali, za dosego načrtov pa bodo potrebovali še pomoč. Upajmo, da jo bodo tudi dobili in da bomo po dolgih sušnih letih v Savinjski dolini dobili prvi kmečki turizem, za katerega imajo Račkovi vse pogoje. jk Ekspozitura Žalec Veliko je razlogov, da se odločite za nas Slovenska investicijska banka d.d. Ljubljana posluje v Žalcu od 1. oktobra 1990. Od začetka poslovanja dajemo poudarek razvoju obrti, predvsem pa je dejavnost banke osredotočena na drobno in srednje gospodarstvo. Dosedanje izkušnje banke kažejo, da v sedanjih razmerah uspevamo s finančno pomočjo posodobiti dejavnost obrtnikov in manjših podjetij, da se s sodobnimi in kakovostnimi izdelki vključujejo s tehnološkimi dosežki na evropski trg. Naš predlog glede kreditiranja obrti in manjših podjetij je, da so izvozno usmerjena, omogočajo odpiranje novih delovnih mest, so ekološko čista oz. imajo ustrezne čistilne naprave. V proizvodnji imajo prednost predvsem tisti programi, ki so tehnološko zahtevnejši in terjajo tako sestavo zaposlenih, v kateri je več tistih z višjimi stopnjami izobrazbe in znanja. Iz palete naših uslug vam podajamo nekaj novosti, namenjenih našim varčevalcem. Skupaj z zavarovalnico vam omogočamo zavarovanje in popuste, in sicer, da: - je vaš denar do zneska 15.000 din zavarovan pred ropom od trenutka dviga pri okencu do izteka dneva; - omogočamo brezplačno nezgodno zavarovanje občanov, ki imajo dinarska in devizna sredstva naložena pri naši banki; - lahko varčevalci naše banke sklenejo kasko zavarovanje pod ugodnimi pogoji s tem, da zavarovalno premijo plačujejo obročno, ne glede na kolektivno zavarovanje z 10-odstotnim popustom. Poleg naštetih ugodnosti sprejema banka tudi vplačila za blagajniške zapise, to so vrsta kratkoročnega vrednostnega papirja, ki ga običajno izdajajo banke in druge finančne organizacije. Pri nas ga, kot eno od oblik varčevanja, širše uporabljamo šele v zadnjem času. Z blagajniškim zapisom Slovenska investicijska banka jamči kupcu, da mu čez določen čas, ob zapadlosti, izplača glavnico in pripadajoče obresti. Slovenska investicijska banka izdaja blagajniški zapis na prinosnika. Nominalni znesek ni določen, saj se določi ob vpisu. Nominalna vrednost mesečnih in trimesečnih blagajniških zapisov je izražena v dinarjih, šestmesečnih in letnih pa v nemških markah. Tudi blagajniške zapise, ki so nominirani v nemških markah, boste vplačali in dobili izplačane v dinarjih, in sicer po srednjem tečaju na dan vplačila oziroma izplačila. Naši varčevalci poleg dinarskega poslovanja neomejeno razpolagajo s svojimi deviznimi sredstvi. Slovenska investicijska banka d.d. Ljubljana v svoji enoti v Žalcu nudi za vezane hranilne vloge naslednje obrestne mere: vezava nad 1 mesec 3 mesece 6 mesecev vloga obr. mera 10-20.000,00 din 32% do 50.000,00 din 35% nad 50.0000,00 din 40% 10-20.000,00 din 35% do 50.000,00 din 41% nad 50.000,00 din 46% 10-20.000,00 din 41% do 50.000,00 din 47% nad 50.000,00 din 52% Vse informacije lahko dobite pri delavcih banke v Enoti v Žalcu, Pečnikova 1, in sicer neprekinjeno vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 11.30. Slovenska investicijska banka podpira uresničitev vaših želja in osebnih načrtov, saj lahko s široko ponudbo bančnih storitev zadovoljimo vsakega varčevalca. Bančništvo danes ni več le najemanje in posojanje denarja, ampak predvsem opravljanje različnih bančnih in drugih finančnih storitev ter učinkovito svetovanje. Pri nas to znamo in zmoremo. BEM1 IN SAVINJČAN V ČEŠKOSLOVAŠKI Karlovy Vary - biser zdraviliškega turizma Češkoslovaška je bila v preteklosti, pa tudi sedaj je še, zanimiva za Jugoslovane zaradi poceni nakupov in bistveno nižjega življenjskega standarda. Danes se situacija vidno spreminja, kljub temu pa so cene storitev in blaga še vedno bistveno nižje kot pri nas, tako da precej ljudi še vedno odhaja tja ter tako združuje shopping izlete z letovanjem. S turistično agencijo Bemi iz Žalca smo bili pred prvomajskimi prazniki na krajših počitnicah v Karlovih Varih. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Šentilj, mimo Gradca, Linza do mejnega prehoda na avstrijsko-če-ški meji doljne Dvorište in naprej preko Čeških Budje-vic in Pilzna do Karlovih Varov, kamor smo prispeli v dopoldanskih urah. Že prvi stik z mestom je naredil na nas precejšen vtis, saj gre za ogromen zdraviliški kompleks, ki je večji kot vsa naša slovenska zdravilišča skupaj. Že podatek, da jih obišče letno milijon turistov in da se letno zdravi tod okrog stotisoč ljudi, pove dovolj. Sicer pa so Karlovy Vary med najlepšimi zdravilišči v Češkoslovaški. Ležijo v severozahodnem delu države v dolini reke Teple. Zdraviliška četrt jev koritu te rečice, mesto pa obdaja bukov drevored. Zanimivo je, da je podnebje tud zelo blago in vlažno, zlasti poleti je precej padavin. Povprečna zimska temperatura je le -2 stopinji Celzija. Mesto šteje 62.000 prebivalcev in je na 19. mestu po številu prebivalcev v Češkoslovaški. Spoznavanje mestnih znamenitosti je prijetno, saj imamo med tem vsi porcelanaste lončke z ročko, ki je votla, skozi njo pa srkamo zdravilno vodo različnih temperatur, okusov in zdravilnih učinkov. V tako imenovanih kolonadah so pipe, kjer si številni obiskovalci natočijo v omenjene lončke vodo in jo potem počasi srkajo med sprehodom po mestu. Gre za posebnost, ki je ni nikjer drugod. Po ogledu mesta se podamo še do ruske pravoslavne cerkve. In kaj pravi zgodovina Karlovih Varov? Mesto je omenjeno že v času rimskega imperija, neizbrisen pečat pa mu daje, zlasti zdraviliški četrti, obdobje avstro-ogrske monarhije in bogastvo arhitekturnih oblik tega obdobja. Mesto je ves čas privlačevalo pomembne osebnosti s področja politike, kulture in ekonomije. To so bili ruski car Peter I., Mesarick, Meternich, Biscmark, Marija Terezija, Franc Jožef, angleška kraljica Elizabeta, Goethe, Schiller, Beethoven, Bach, Čajkovski, Dumas, Paganini in mnogi drugi. Tukaj se je zdravil tudi Karl Marx. Sicer pa je prva knjiga o zdravilnih učinkih te vode izpod peresa Vaclava Pajen-ka, in sicver že leta 1522. Tržna kolonada z vrelci je iz leta 1713, vinska kolonada in kolonada ČSSR prijateljstva iz leta 1948, kolonada Jurija Gagarina pa iz leta 1975. Temperatura vrelcev v kolonadah je od 42,2 do 72,3 stopinj Celzija. Med bivanjem v Karlovih Varih smo si ogledali tudi drugi del mesta, zapravljali krone in vse bolj polnili naše potovalne torbe. Privoščili smo si tudi kopanje v odprtem bazenu hotela Termal, kar je bilo posebno doživetje. Obiskali smo tudi Marijanske toplice, v pivovarskem muzeju v Pilznu in si ogledali še marsikatero znamenitost. Čas je kar prehitro minil in v veselem razpoloženju smo zaključili skoraj petdnevno potovanje. Bilo je lepo, za- sluge za to pa imata tudi naša vodička Mija in šofer Janez ter vsi, ki so prispevali k veselemu razpoloženju. Darko Naraglav Poplave prizadele tudi ribiče Ribištvo spada v tisto športno zvrst, ki poleg športnih užitkov lahko prinese tudi materialno korist, če imajo ribiči uspešen ulov. V naši občini so ribiči organizirani v Ribiški družini Šempeter, ki je lansko leto vključevala 810 članov in 126 mladincev. Kot nam je povedal tajnik ribiške družine Alojz AGREŽ, so v lanskem letu opravili kar 10.000 lovnih dni in izlo-vili 800 kg salmonidov in 5256 kg ciminidov ali bele ribe. S tem so ustvarili 990.000 din prometa. Po svojem delovnem načrtu so izvedli 6 družinskih tekmovanj in eno meddružinsko za pokal Savinje, ki se ga je udeležilo kar 12 družin iz celjske regije. Ogromno škodo pa jim je povzročila lanska povodenj, ki je uničila kar 80% ribjega staleža, v finančnem pogledu znaša preko 2,700.000 di- Alojz Agrež narjev. Res je, da so doslej za odškodnino prejeli v dveh obrokih 264.000 dinaijev, kar je daleč od dejanske škode. Povsem je povodenj uničila oba umetna jezera na Preser- ju in so zaradi tega morali odsloviti vse ribe, ki so jih vložili v Braslovško jezero ter delno tudi v Savinjo. Jezera nimajo dovolj vode zaradi porušenega jezu v Letušu, za obnovo pa ni denarja. Zaradi kritičnega stanja pa so zmanjšali tudi lovne dni, kijih bodo imeli letos. Delno so jih iz tekočih vod preselili v Braslovško jezero. Poleg tega, da so začetek lova prestavili od 1. aprila na 1. junij, bodo lahko lovili le 10 dni v Savinji, 10 dni na jezeru v Braslovčah ter 5 dni v drugih tekočih vodah. Zaradi tega je prišlo do upada članstva tako pri odraslih kot tudi pri mladincih. Tudi letos pa se bodo udeležili tekmovanj v Velenju, Rogaški Slatini in Radečah, kjer so že do sedaj dosegali lepe uspehe. Precej skrbi jim dela Ribiški dom v Preserju, ki je starejši, vzdrževanje pa je pre- Bodeča neža TURISTIČNI NAGELI Hortikulturno cej drago. Letos ga bodo ponovno prenovili, da bo ustrezal gostinskim normativom in bi bil v tem primeru lahko odprt celo leto, tako da bi se eventualno lahko tudi sam vzdrževal. Zaradi kršitve ribiških normativov so v preteklem letu izrekli več disciplinskih ukrepov, med njimi 29 mandatnih kazni ter eno izključitev. Vsak član do 55. leta starosti pa mora v družini opraviti 5 delovnih ur. Če tega ne opravi, mora ob dvigu ribo-lovnice vplačati 500 dinarjev nadomestila. Kljub vsem težavam, ki pestijo ribištvo, je upad članstva neznaten, pri mladincih pa je občutnejši. Na to vsekakor vplivajo tudi starši zaradi neuspehov svojih otrok v šoli. Čeprav je članstvo upadlo, pa pričakujejo, da bodo letos ustvarili 1,3 milijona dinarjev prometa. O vsem tem se bodo, kot tudi o drugih problemih, pogovorili na izredni skupščini, ki bo v začetku junija. IJ osvescem Grobeljčani Urejeno in čisto okolje je podoba naše kulture. Ob številnih odlagališčih odpadkov ob naših rekah, gozdovih, cestah pa je vedno več svetlih primerov, ko se ljudje zavestno lotevajo sanacij odlagališč in skrbijo, da je njihovo okolje čim lepše. Mednje velja z velikimi črkami zapisati tudi nekatere Grobeljčanke in Grobeljčane, ki so z zadnjo akcijo dali piko na i vsem svojim prejšnjim prizadevanjem za lepo urejeno vpadnico v KS Prebold. Za njihova prizadevanja jim naše uredništvo podeljuje turistični nagelj za mesec maj. To priznanje si vaščani Groblja, kije del Latkove vasi, prav gotovo več kot zaslužijo, saj so vsa ta leta lepšali videz kraja od magistralne ceste do gasilskega doma. Vsakdo, ki se pelje mimo, zagotovo opazi korita in cvetlične grede z rožami in vedno lepo pokošeno travo ob njih. Slednjo kosi 72-letna Ljudmila Sitar, grede in korita pa zasajajo s svojim cvetjem in skrbijo za njihovo rast zlasti Mara Petek, Dana Šri-bar, Betka Lepičnik in Štef- Za naslovnico turističnega prospekta smo izbrali Žovneško jezero. Ob cesti tik pred jezerom pa že nekaj časa nastaja divje odlagališče kljub opozorilni tabli, da je odlaganje odpadkov prepovedano. Tudi hlev in kozolec Žovneškega posestva nista v čast okolju, še manj pa posestvu. Žovneški gospodje bi se v grobu obrnili, če bi vedeli, kakšne naslednike imajo. Zato seje komisija odločila, da za mesec maj podeli bodečo nežo Kmetijstvu Latkova vas, enota Žovnek. Delovni vaščani na eni izmed akcij pri ureditvi križišča. ka Smisel. Vse omenjene pa si turistični nagelj še posebno zaslužijo, saj to počno z nezmanjšano zagnanostjo že od razširitve ceste. Vedno več pa je tudi korit, ki jih je prispevala Gradnja, tako da je po.trebno tudi vedno več rož. Že doslej so same posejale, vzgojile in nasadile letno preko 1000 mačeh in drugih cvetic, odslej, ko je urejeno še križišče za Gradnjo, pa bo dela še več. Ker pa vse to počno z ljubeznijo in zavestjo za lepo urejeno okolje, jim ni težko. V preteklosti jim je KS Prebold že podelila zlato značko KS, zahvalo pa so jim izrekli tudi gasilci, saj je okolica doma, po njihovi zaslugi, vsa v cvetju in okrasnih grmičkih. Zadnja akcija pri sanaciji jame na križišču za Gradnjo je bila nov dokaz hortikulturne osveščenosti tamkajšnjih ljudi. Velik, če že ne največji delež pa ima pri tem Karli Horvat, ki je akcijo organiziral, vodil in si prizadeval že prej, da je Cestno podjetje, ki svojega dela pred leti ni povsem dokončalo, vsaj dalo stroj in v grobem opravilo zemeljska dela. Da je v slogi moč, v želji po lepem okolju pa tudi rezultat, so na Groblji ponovno dokazali. Želijo pa si, da bi njihova dobra volja in zavest vplivali tudi na druge, da bodo začeli urejati vsaj tisti del naselja, ki je viden s ceste. Zgledi vlečejo. Upamo, da bodo tudi v tem primeru. D. Naraglav j Zg vrtičkarje______ Opravila na vrtu Rastlinam lahko pri njihovi rasti pomagamo s pripravki, ki si jih naredimo sami. To so zeliščna gnojila, ki vsebujejo minerale, železo, fosfor, kalij, kalcij,... Koristna so tudi zeliščna škropiva za zatiranje in odganjanje bolezni in škodljivcev. Te pripravke uporabljamo na vrtovih namesto kemičnih sredstev za zaščito rastlin. S tem ne bomo zastrupljali tal pa tudi rastline bodo dobile več pomembnih snovi, kar jim v enostransko pognojenih tleh, kjer ni več rudninskega ravnotežja, ni omogočeno. V nekaterih knjigah o biološkem vrtnaijenju lahko dobimo recepte za izdelavo pripravkov. Nekaj pomembnejših pa lahko preberete v tem članku. Škropivo iz kopriv Krepi rastline, uničuje listne uši, je gnojilo. Naberemo 1 kg kopriv, jih narežemo in namočimo v 101 vode za 24 ur. Nato tekočino precedimo in z njo dobro poškropimo rastline z vseh strani (s škropilnico za drevje). Postopek lahko ponovimo po nekaj dneh. Gnojilo iz kopriv V 101 vode namočimo lkg kopriv. Namočene pustimo tako dolgo, da se bo gnojilo nehalo peniti. Vsak dan premešamo z leseno palico. Ker gnojnica zelo smrdi, je ne pripravljamo v bližini hiše. Ko se neha peniti ga precedimo in razredčimo v 10-kratni količini vode. Poleti, ko rastline hitro rastejo, zalivamo z gnojnico enkrat na teden okoli rastlin. Paziti moramo, da koprive še ne semenijo, sicer bi se zasejale med zelenjavo. Škropivo iz poljske preslice škropimo še enkrat. Lahko škropimo tudi z mešanim škropivom iz preslice in kopriv. Škropivo iz paradižnikovih listov uporabljamo za škropljenje zeljnatih rastlin proti kapusovemu belinu, proti metuljem in gosenicam. 2 pesti paradižnikovih listov in odlomljenih stranskih poganjkov zmečkamo in namočimo v 21 vode za 3 ure. Škropivo iz čebule in česna Močno deluje proti glivičnim boleznim, npr. pri jagodah in krompirju. 500 g narezane čebule in česna namočimo v 10 litrov vode. Ko se tekočina preneha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode. S tem škropimo proti plesni, in sicer tla zelenjavnih gred in okrog sadnih dreves. Gabezov pripravek Navadni gabez raste po travnikih, gozdovih, ob poteh po vsej Sloveniji. V najnovejšem času je postal predvsem pribljubljen pri prehrani vegetarijancev. Listi vsebujejo namreč vitamin B1?, katerega v surovi rastlinski hrani primanjkuje. Za pripravek v vrtnarstvu uporabljamo v glavnem ga-bezove liste. lkg listov namočimo v 101 vode. Vsak dan premešamo. Po 2-3 dneh precedimo in razredčimo s petkratno količino vode. S tem pripravkom lahko poleti enkrat na teden gnojimo vso zelenjavo. Gabez vsebuje veliko kalija, kalcija, fosfoija in železa, zato lahko precej obogatimo kompostni kup, če mu dodamo gabezo-ve liste. Nataša Jan Preprečuje glivična obolenja rastlin (plesni, rjo, škr-lup). Preslico uporabljajo tudi proti pršicam na sadnem drevju. Naberemo 1 kg preslice in jo namočimo za 12 ur v 101 vode. Naslednji dan vzamemo preslico iz vode in jo z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj 30 minut. Ko se pokrita počasi ohladi, ji primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. En liter pripravka razredčimo s 5 litri vode. Precedimo. Škropimo v lepem vremenu. Če prvo škropljenje ni dalo zadovoljivih rezultatov, ponedeljek in petek od 18. do 21.ure Setveni koledar za junij DAN DEL RASTLINE IN URA 1. sob. plod 2. ned. korenina 3. pon. korenina 4. tor. cvet 5. sreda cvet 6. čet. list 7. pet. list 8. sob. korenina do 15. ure, od 16. list 9. ned. plod 10. pon. plod do 13. 11. tor. korenina od 16. 12. sreda korenina do 22. 13. čet. cvet od 13. 14. pet. cvet od 12. do 21. 15. sob. list 16. ned. plod od 9. 17. pon plod 18. tor. plod 19. sreda korenina 20. čet. korenina 21. pet. korenina 22. sob. korenina do 11., od 12. cvet 23. ned. cvet 24. pon. list do 12., od 13. plod 25. tor. list 26. sreda plod 27. čet. plod do 16., o 20. cvet 28. pet. plod od 10. 29. sob. korenina 30. ned. korenina •k NOVA SMER V SADjARSTVU Integrirana pridelava sadja Inštitut za sadjarstvo iz Maribora je letos organiziral pridelovalce jabolk in hrušk na Štajerskem v skupino sa-djarjev, ki bodo pridelovali sadje izključno po načelih integrirane proizvodnje. To je način pridelave sadja, ki v nasadih vzpostavi dinamično ravnovejse in zaključen biološki krog. Ohrani raznovrstnost življenja v naravi ter izrabi naravne zakone kot orodje za boj proti škodljivcem in za doseganje visokih pridelkov. Je sprejemljiv kompromis med »bio« pridelovanjem sadja in pridelavo sadja na uveljavljen način v intenzivnih nasadih. Sadjaiji so se v to skupino vključevali prostovoljno. Pogoj za vstop je bil, da imajo vsaj en hektar rodnega nasada, ki ustreza postavljenim pogojem. Ti pogoji pa so: Primerna lega, ki ni v bližini objektov, ki oddajajo škodljive snovi (avtoceste, tovarne), kjer ni nevarnosti pozebe. Mora biti tudi sončna, zračna. Tla naj bi bila globoka, zračna in propustna, da omogočajo talno življenje. Sadili naj bi le kakovostne brezvirusne sadike, cepljene vsaj 15 cm nad zemljo, na podlage M9 in M27 za jablane in na kutini A in C za hruške, z razvitimi koreninami in dozorelimi očesi. Sorta naj bo ustrezno izbrana glede na lego in klimo, kar omogoči minimalno uporabo kemičnih sredstev Priporočena razdalja sajenja je med vrsto do 3 metre, drevo pa je lahko visoko do 2,5 metra. Osnovno gnojenje opravimo le ob ustvaijanju nasada, dognojevanje z dušičnimi gnojili med rastjo ni dovoljeno, dosegli naj bi samopre-skrbo z dušikom s pomočjo zastirke (puščanja pomulče-ne trave v nasadih). Raba herbicidov je omejena zgolj na pripravke na osnovi glifosata, glufosinata, MCPP in fluazitop-butila. V prihodnosti naj bi herbicide popolnoma opustili, tla pod drevesom naj bi bila zastrta z organsko snovjo ali folijo ali pa zatravljena. Plevele bi uničevali na termičen način. Z rezjo je treba doseči umirjeno rast drevesa, vzpostaviti fiziološko ravnovesje med rastjo in rodnostjo, enoletni poganjki ne smejo biti daljši od 50 cm, raba kemičnih sredstev za uravnavanje rasti pa ni dovoljena. Sadjaiji se morajo držati pravil integriranega varstva pred boleznimi in škodljivci. Integrirano varstvo združuje mehanične, biološke in kemične ukrepe. Biološki način boja proti boleznim in škodljivcem pomeni predvsem varovanje in pospeševanje razvoja njihovih naravnih sovražnikov, katerim moramo zagotoviti ugodne življenjske pogoje. V ta namen okrog sadovnjakov zasajamo žive meje in puščamo naravno grmičevje, v nasadu negujemo podrast, puščamo v njem kupe vej kot zavetišče za ježe, rovke in podlasice, ohranjamo lisice, kune, dihurje in mačke, postavljamo valilnice za sinice in druge ptice pevke, nameščamo visoke drogove za privabljanje ptic roparic, ki iztrebljajo voluharje ter varujemo ostalo favno. To so predvsem roparske pršice, najezdniki, roparske stenice in pikapolonice, ki se hranijo z ličinkami uši. Kot dopolnilo k biološkim ukrepom bodo uporabljali tudi feromonske in barvne vabe za žuželke, druge možnosti lova žuželk z lepljenjem, utapljanjem, metodo konfuzije (zmedenja žuželk pri paijenju), odganjanje s pomočjo zvoka in podobno. Kjer škodljivcev s temi ukrepi ne bi mogli zadržati pod mejo škodljivosti, bodo uporabljah tudi kemična sredstva. Ta pa so izbrana tako, da bodo čim manj nevarna za ljudi, okolje in koristne živali, obenem pa dovolj učinkovita za bolezni in škodljivce. V programu so le sredstva iz III. in IV. skupine strupenosti. Za integrirano varstvo so postavili pragove škodljivosti za škrlup, pepe-lasato plesen in škodljivce (jabolčni cvetožer, jabolčna grizlica, listna in krvava uš, ameriški kapar, jabolčni zavijač in pršice). Šele ko so pragovi preseženi, sadjaiji lahko škropijo, vendar le z dovoljenimi sredstvi za integrirano varstvo. In kaj spodbuja sadjarje, da se odločajo za težji način pridelovanja - za integrirano proizvodnjo? Poleg ekološke zavesti je močan argument ekonomski učinek. Za sadje, pridelano po teh pogojih, bodo dodeljevali zaščitno znamko, ki bo jamčila, da je sadje pridelano po pravilih integrirane proizvodnje. Takšno sadje bodo nedvomno tudi bolje prodajali. Da bomo tej znamki veije-li, je vzpostavljen tudi sistem nadzora pridelovalnih pogojev. Sadjaiji morajo vse ukrepe vpisovati v delovno knjigo, ta pa mora biti na razpolago nadzorni komisiji. Ta občasno pregleduje nasade, lahko vzame vzorce sadja za analizo, kontrolira pa tudi pogoje skladiščenja in hlajenja sadja. Tako lahko letos na trgu prvič pričakujemo sadje z zaščitno znamko stilizirane sinice in napisom SIPS - slovensko integrirano pridelano sadje. Vir: Pravila integrirane pridelave v sadjarstvu, Inštitut za sadjarstvo Maribor, Revija SAD, Krško, 2(1991)4. Vlasta Knapič, IHP Žalec krme s travnikov Siliranje Pravočasno pokošeno krmo s travnikov s siliranjem kot načinom konzerviranja pospravimo na način, ki povzroča v času od odkosa do spravila najmanjše izgube hranilnih snovi. Pri pravilno uvelem materialu ni potrebno dodajati pripravkov za hitro zakisevanje (znižanje pH), saj je koncentracija lah-kotopnih ogljikovih hidratov dovolj velika, da postanejo aktivne mlečnokislin-ske bakterije, ki povzročijo nastajanje mlečne kisline in ustrezno zakisanje silaže (pH okrog 4). Pri takšni stopnji zakisanosti prenehajo aktivnosti vseh mikroorganizmov ter rastlinskih encimov in tako je krma konzervirana in obstojna. Proces kisanja oz. konzerviranja v običajnih razmerah traja 4-6 tednov. Pomembno je, da zelena masa za siliranje vsebuje 30-35% sušine. To dosežemo tako, da ob sončnem vremenu v drugi polovici popoldneva pokosimo (zaradi celodnevne osvetlitve je koncentracija lahkotopnih ogljikovih hidratov v zeleni rastlini največja), naslednji dan enkrat obrnemo in okrog poldneva pričnemo s siliranjem. Velikost pokošenih površin moramo prilagoditi zmožnosti hitrosti spravila, saj se krma suši tudi v redeh in vsebnost sušine lahko toliko naraste, da siliranje ni več mogoče. Pri sušini, večji od 50%, siliranje ustavimo in mrvo posušimo na dosuše-valni napravi. Pri siliranju je pomembno, da se čim prej prekine aerobna faza, to je, da se iz silažne-ga kupa čim prej iztisne ves zrak. To je mogoče doseči s tem, da material iz vsake prikolice sproti porazdelimo po vsej silažni površini in takoj potlačimo s težkim traktorjem oz. v stolpnem silosu z večjim številom ljudi. Zlasti pomembna je dobra stla-čenost ob straneh. Tako se v silažnem kupu ustvarijo ugodni pogoji za razvoj anaerobnih mlečnokislinskih bakterij, ki omogočajo, da poteka vrenje pravilno. Pri siliranju ne smemo pozabiti na higieno sidranja. Pred pričetkom siliranja si- los očistimo morebitnih ostankov krme in druge nesnage iz preteklega leta. Priključne stroje (kosilnica, obračalnik, nakladalna prikolica) je potrebno prilagoditi tako, da čim manj »rijejo« po zemlji, saj je prst dober izvor ma-slenokislinskih mikroorganizmov, ki svoj razvoj nadaljujejo v silažnem kupu. Dobra travna silaža je precej enakovredna zeleni krmi s travnikov-prilastu, zato se je ne sme pokrmiti v poletnem času, ko je zelene krme v izobilju, ampak v zimskem ter v zgodnjespomladan-skem času. S tem se bo obdržala dobra mlečnost ter dobre reprodukcijske lastnosti krav. Svetovalna služba Dobrote slovenskih kmetij Republiški center za pospeševanje kmetijstva je skupaj s Turističnim društvom Ptuj in Obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo Ptuj organiziral II. razstavo in ocenjevanje kmečkih prehrambenih izdelkov DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ. Razstava je bila odprta 20. in 21. aprila v minaritskem samostanu na Ptuju. Na njej so sodelovale kmetice in kmetje iz cele Slovenije. Razstavljali so mlečne, mesne in krušne izdelke, ki so jih ocenjevale strokovne komisije. Razstavljenih je bilo več kot 500 izdelkov, iz celjske regije pa 180. Ljubljanska banka d.d. Celje prodaja poslovne prostore v izmeri 160 m2 v Žalcu, Šlandrov trg Informacije na tel. 26-240 (Vera Černič) Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni bodo dobro ocenjenim izdelkom podelili priznanje za kvaliteto. Izdelki, ki so že v lanskem letu dobili najvišjo oceno in so bili tako ocenjeni tudi letos, bodo dobili še poseben znak za kakovosten izdelek. Na razstavi so sodelovali tudi kmetice in kmetje iz žalske občine. Predstavili so suhe domače salame, suh želodec, sušeno vratovino, sušeno mesnato slanino, pšenični kruh in šarkelj. Izdelki so bili dobro ocenjeni in bodo prejeli priznanja za kvaliteto, in sicer za suho domačo salamo Jože ROJNIK, Podvrh, Braslovče - zlato priznanje, srebrno priznanje dobi Ivan KRAŠOVEC, Pongrac, Griže, Marijan MATJAŽ pa bronasto priznanje za suh želodec. Vsem, ki so sodelovali, še posebej pa dobitnikom priznanj, čestitam. Naj bo to vzpodbuda za njih in tudi za ostale izdelovalce dobrih mesnih, krušnih in mlečnih izdelkov. Vabim vse, da sodelujejo na ptujski razstavi drugo leto. Andreja Žolnir Hmezad Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec Izplačilo hmelja letnik 1990 do hmeljarjev v Kmetijski zadrugi Savinjska dolina Žalec Na osnovi prejetih prilivov hmelja od Hmezad Export imports ter v skladu s 3. členom Pogodbe o skupnem proizvodnem sodelovanju v hmeljski proizvodnji v letu 1990 in sklepi ZS KZ so hmeljarji do 15.05. 1991 prejeli v dinarski protivrednosti skupaj povprečno 5,965 DEM na kg hmelja 1.90 in sicer v dinarski datum protivrednosti____________________________nakazila hmeljarju 0,16 DEM 1,70 DEM 0,94 DEM 0,31 DEM 0,80 DEM 0,035 DEM 0,28 DEM 0,70 DEM 0,84 DEM 0,20 DEM 1. 10. 90 5. 10. 90’ 20. 12. 90 18. 1. 91 30. 1. 91 14. 2. 91 1. 3. 91 27. 3. 91 9. 5. 91 15. 5. 91 * avans, ki je v celoti že poravnan brez obresti 5,965 DEM SKUPAJ, kar je povprečna cena hmelja do hmeljarja. Tako so hmeljarji dobili v dinarski protivrednosti 6,33 DEM na kg hmelja za SG. in v dinarski protiovrednosti 5,28 DEM na kg hmelja za A + B sorte. Poleg tega so hmeljarji prejeli v mesecu avgustu 1990 še 14,00 din (takrat 2 DEM) brezobrestnega kredita za začasno delno pokritje razlike med proizvodnimi stroški po kalkulaciji IHP in plansko ceno hmelja, katerega obresti poravnavata sekretariata za kmetijstvo, trg in blagovne rezerve. 26. MA1A KRAjEVNI SAMOPRISPEVEK V KS GRIŽE Glasujte za svoj samoprispevek! V krajevni skupnosti Griže bodo 26. maja 1991 krajani odločali o samoprispevku, s katerim bodo rešili marsikateri lokalni problem KS Griže. 30. junija se bo izteklo petletno obdobje prejšnjega krajevnega samoprispevka. Ugotovili pa so, da imajo v krajevni skupnosti še veliko nerešenih problemov, zato so se odločili za nov samoprispevek. V bilten, ki ga je KS Griže izdala v ta namen, je v.d. predsednik sveta KS Franci Tratar, naš sogovornik, zapisal: »Samoprispevka ne bo potrebno plačevati niko- mur, ki bi bil s tem socialno ogrožen. Kar zadeva nejevoljo nad trenutno politično situacijo, vabimo krajane, da jo uporabijo pri novih volitvah, ki bodo sledile sprejemu nove slovenske ustave. Krajevni samoprispevek pa je zadeva vseh nas, ki tukaj živimo, in ne politike, ki se spreminja. Dodamo naj še povabilo vernim, da skupaj zgradimo svoj kraj, saj to pomeni tudi gradnjo sožitja med krajani ne glede na veroizpoved. Hkrati pa to pomeni tudi soočanje z realnostjo, da med nami žive verni, ki predstavljajo vsaj tretjino prebivalstva.« Z novim samoprispevkom želijo razširiti pokopališče, saj je trenutno prostora le še za osem grobov. Zemljišče za ta namen so že kupili. Nameravajo pa nadaljevati tudi z gradnjo primarnega voda kanalizacije, ki jo želijo povezati s centralnim vodom. Sedanje odplake gredo v potok Artišnico, ki v poletnih mesecih krepko zaudarja. Za ureditev pokopališča in kanalizacije bi iz samoprispevka namenili 22 odstotkov sredstev. 15 odstotkov sredstev iz samoprispevka bodo namenili urejanju cest. Želijo modernizirati cesto na Hom do parkirišča in cesto Matijevec-križišče Gozdnik. 18 odstotkov sredstev pa bodo namenili za obnovo cerkve in župnišča. Največji del sredstev, kar 33 odstotkov, pa bodo namenili za različna vzdrževalna dela: za popravilo in modernizacijo cestnih odsekov po programih vaških svetov, popravila že moderniziranih cest, rekonstrukcijo in izgradnjo vodovodov, za javno razsvetljavo, za ureditev brežin pri potokih Artišnica in Zibka, za zimsko službo, za izboljšanje električne napetosti in postajališča. 8 odstotkov sredstev pa bodo namenili tudi za delovanje društev v krajevni skupnosti (lovci, gasilci, Svoboda, letno gledališče). Franci Tratar ocenjuje, da je samoprispevek dobra oblika za reševanje lokalnih problemov. Sredstva iz samoprispevka se ponavadi še oplemenitijo s prostovoljnim delom krajanov. Na koncu je še enkrat pozval vse krajane, da 26. maja glasujejo za samoprispevek, saj bodo z njim lahko rešili veliko svojih problemov. Jasna Rode POGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE KS ŽALEC Dolgoročni in letni načrti O načrtih in delu KS Žalec je bilo doslej bore malo napisanega. Pa ne zato, da ne delajo, temveč smo dobili občutek, da odgovorni urednik ni hotel pisati o tem, ker je istočasno predsednik sveta KS in pisanje bi mu lahko zlonamerneži pripisovali kot samohvalo. Zaradi tega smo se pogovorih s predsednikom skupščine KS g. Era-nom SADNIKOM, ki vodi skupščinov zadnjih sedem mesecev. Že uvodoma moramo povedati, da se je tega dela lotil z vso vnemo, čeprav delo opravlja nepoklicno. Najdemo _ga lahko povsod, kjer se v Žalcu kaj dogaja ali dela. Tudi strankarska pripadnost članov sveta je postranska stvar, saj jih združuje cilj ustvariti čim boljše in ugodnejše pogoje za krajane. Načrtujejo, da se bo skladno z novim statutom občine ob praznovanju krajevnega praznika skupščina preimenovala v mestno skupščino. Tudi praznovanje naj bi bilo sedaj ob obletnici žalskega tabora. Dosedanje praznovanje pa naj bi bilo še naprej praznovanje Krajevne organizacije ZZB NOV in drugih političnih organizacij, v sodelovanju z organi KS. Resnici na ljubo je treba poudariti, da se je skupščina sestajala bolj poredko, saj tako ustvarja prehod od brezplodnega besedičenja do dejanj. Vse zadeve plodno rešuje svet KS, ki pa se redno sestaja. Svoje delo je skupščina zastavila dvosmerno, in sicer kot dolgoročne in tekoče naloge. Precej še pozna, da v KS ni več samoprispevka, zato so sredstva za delo KS zelo skopa, saj vemo, da je tudi gospodarstvo v nezavidljivi situaciji in da so proračunska sredstva premajhna. V dolgoročni program naj bi spadale naloge, ki bodo zapisane v »Ureditvenem načrtu mesta Žalca«, ki je ravno ta čas v izdelavi. Sem vključujejo tudi študijo razvoja turizma z iskanjem ustrezne lokacije golf igrišča, saniranje in ureditev neurejene žalske gmajne, po kateri neodgovorno gospodarijo posamezniki, centralna ureditev otroškega igrišča, dosaditev in ureditev parka s koncertno lopo, ter plinifikacija mesta Žalec. Kratkoročne naloge naj bi bile tiste, ki bodo realizirane že letos. Mednje sodi uredi- tev in podaljšanje Hmeljarske ulice, ureditev okolice tovarne železniške postaje in zaščita kostanjeve aleje. Vse te naloge naj bi opravili s sodelovanjem s podjetji in Železniškega gospodarstva, in sicer do krajevnega praznika, ko bo istočasno tudi praznovanje 100-letnice Sa-vinjsko-šaleške proge. Opravljena naj bi bila tudi začasna ureditev prometa, zlasti za pešce, prestavitev obiralnega stroja, dokončna ureditev južne obvoznice in ureditev mestnega parka. Radi bi postavili ustrezno obeležje v počastitev razglasitve slovenske samostojnosti in suverenosti. Žalec je namreč zibelka slovenstva v tem delu Slovenije, saj ima že 123-letno tradicijo od znanega II. slovenskega tabora. Poskrbeli bodo tudi za tradicionalno turistično prireditev »Žalska noč«, ki bo letos še toliko bolj svečana, saj bo kmalu po razglasitvi samostojne in suverene Slovenije. Program bo izdelalo turistično društvo v sodelovanju z drugimi organizacijami in zasebniki. Na koncu najinega razgovora pa Eran Sadnik prosi vse prebivalce KS Žalec, da podpro organe KS pri realizaciji postavljenih načrtov. Istočasno pa jih naproša, naj bodo strpni, kadar se nekatere stvari počasneje realizirajo, saj je tega največkrat krivo težko finančno stanje. Vsi si želimo, da bi živeli v mirnem in zdravem okolju in to naj bo tudi skrb vsakega posameznika. Zato poziva vse, da očistijo okolico pred svojim domom, v svojem okolju, saj bomo tako živeli v res lepi Savinjski dolini, v prijaznosti in strpnosti drug do drugega, kar je cilj nas vseh. Želje so res spodbudne in verjamemo, da smo jim lahko kos, kot smo bili tudi doslej vsem težavam, ki so nas pestile na naši poti. I. Jurhar Konferenca žalskih upokojencev Konferenca žalskih upokojencev je izvenela dokaj čudno. Za to govori tudi minimalna udeležba 32 od več kot 28U članov. Tega je krivo tudi obveščanje, saj za konferenco niso vedeli niti vsi člani upravnega odbora. Vsi- NOVO • NOVO • NOVO Moško frizerstvo »Slavica« Tei.: 063/711-288, int. 6 V Žalcu (v prostorih bivše MONTANE, nasproti železniške postaje) • modne moške frizure • konkurenčne cene Pripravljeni smo modno oblikovati tudi pričesko vašemu dekletu ali ženi. Odprto: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Se priporočamo! ljuje se mnenje, da je nekdo želel, da bi bila udeležba kar se da slaba. Toda kljub nesklepčnosti so se odločili, da na konferenci razčistijo nekatere sporne stvari. Le te že dalj časa kvarijo dobre odnose v društvu. Kot je uvodoma povedal predsednik društva Rudi Praznik je poslovanje društvenega bifeja precej čudno in v škodo društvu. K temu je pripomoglo tudi privatiziranje v poslovanju. Žato ni nenavadno, daje letna inventura pokazala precej čudno sliko. Tudi manjki pri dnevnih zaslužkih zgovorno povedo svoje. Zaradi takšnega stanja je upravni odbor sklenil dati bife v zakup. V hotenju, da se problem čim prej reši so na vrat na nos sklenili zakupno pogodbo, s čimer pa se upokojenci ne strinjajo, za to pa niso tudi člani upravnega odbora. Čeprav so vsi za čiste odnose, ne gre prezreti potrebe, da se je v poslovanje vmešala tudi Uprava javne varnosti. Nepravilnosti se vrste že vrsto let, saj so kot za stavo odstopali predsedniki, videč svojo nemoč. Nihče pa se ni zadeve lotil temeljito, kot so to storili sedaj. Če bodo delali pravilno, bodo stvari stekle v splošno zadovoljstvo in tudi najrevnejši sloj upokojencev bo imel od dejavnosti koristi. Ne bi bilo odveč, če bi lahko upokojenci dobili topli obrok in bi s tem ublažili težak ekonomski položaj najrevnešega sloja upokojencev. V vrstah upokojencev pa takih ne manjka. IJ In memoriam Janka Faleta l mm | V svitu praznika dela 1. maja ali na god Sv. Jožefa delavca, zaščitnika lesnih delavcev, je zatisnil svoje trudne oči Janko Fale iz ulice Rista Savina v Žalcu. Kakšna simbolika: na god zaščitnika je umrl mizar Janko. Rojen sredi najlep-ših_ slovenskih gozdov v Šmartnem ob Dreti se je odločil za poklic, ki mu je bil po naravni danosti tudi najbližji. Življenje že od začetka Janku ni bilo kdove kako naklonjeno. Še kot otrok je moral pogosto na dnino, saj v številni kajžar-ski družini ni bilo kruha na pretek. Roditelji niso bili zaposleni, zato so košček kruha morali prislužiti tudi otroci sami. Ko je med preteklo vojno prerasel šolske klopi, se je odločil izučiti mizarskega poklica, ki mu je ostal zvest do smrti. Žaga in oblič sta mu bila življenjska spremljevalca. Ko seje izučil poklica, je v njegovi prelepi dolini divjala vojna. Še ne osemnajstleten je zgrabil za puško in se boril v Šlandrovi brigadi. Kljub temu, daje bil težko ranjen, se je iz vojne vrnil kot starejši vodnik. V osvobojeni domovini je Janko vedel, da samo trdo delo lahko premaga težave, zato je bil ravno on tisti, ki je bil pripravljen prijeti za vsako delo in tako ga srečamo v mnogih podjetjih od kmetijskega posestva preko Cinkarne do Zarje kjer se je ustalil. Komaj petdesetleten se je invalidsko upokojil. Zaradi trde in težke mladosti so ga pestile preneka-tere zdravstvene težave, toda z njimi ni nikoli obremenjeval svoje okolice. Zatekal se je na obale nekdaj bistre Savinje, iskal tod novih moči in si tako pridobil vsaj navidezno zadovoljstvo. Z veseljem je delal v Ribiški družini Šempeter, zlasti pa je bil velik njegov delež pri izgradnji no- vega doma v Preserju. Za svoje delo je dobil tudi najvišja priznanja, pred leti pa je postal častni član RD. Zlasti rad se je udeleževal ribiških tekmovanj, tudi v poznih letih življenja. Svoje bogate izkušnje pa je rad prenašal na mlajše člane in- s. svojim humorjem nanje blagodejno deloval. Tudi zadnje prvomajsko tekmovanje ni minilo brez njega, seveda v veteranski konkurenci, zato so se v RD odločili, da se to tekmovanje v bodoče imenuje Memorial Janka Faleta. Kljub temu, da je imel prijeten dom v Žalcu, je vedno rad zahajal v rodno Zadreško dolino. Privlačil gaje spomin na mladost ter njegove ljubljenke čebele. Z vso zavzetostjo se jim je razdajal, saj je imel zavidljivo lepo čebeljo družino, s katero se je upravičeno ponašal. Skrbna roka. kijih je negovala, je sedaj za vedno zastala. Ne bo ga več med številnimi panji, ne ob vodah Gornje in Spodnje Savinjske doline, kot tudi ne med njegovimi soborci in prijatelji, kjer je zaradi svoje razigranosti bil vedno dobrodošel. Ostal pa bo nanj lep spomin in tesnoben občutek, da ga ni več med nami. IJ ■ ‘pl. iziti.. iitt& Obnavljanje cerkva in kapele V naši občini obnavljajo v tem času dve cerkvi, in sicer na žalskem pokopališču, cerkev sv. Kancijana, ki izhaja iz 16. stoletja. Pred časom so obnovili ostrešje, sedaj pa obnavljajo še fasado, saj je stara odstopala in so jo morali povsem odstraniti. V polzelski župniji obnavljajo cerkev sv. Miklavža na Vim-perku nad Polzelo, ki izhaja najverjetneje iz 14. stoletja. Doživela je že več obnov in dozidav ter sprememb, ves čas pa je bila priljubljena romarska točka bližnjim in daljnim oko-lišanom. V šempetrski župniji pa obnavljajo kapelo blizu pokopališča, ki je bila pozidana v prejšnjem stoletju in nazadnje obnovljena 1905. leta. Letos so se odločili, da bodo kapeli povrnili prvotno podobo, tako da bodo na novo postavili zvonik, obnovili fasado in notranjost, obnovljena pa bo zopet v ponos krajanom. V vseh treh primerih so v veliki meri sredstva za obnovitvena dela prispevali krajani. Na posnetku obnova cerkve sv. Kancijana v Žalcu. T.T. POMLADANSKI KONCERT »Bomo eno Dragica Čarman je navdušila številno Godbeniki spet navdušili Koncertno popoldne s preboldskimi godbeniki je občinstvo doživljalo ob zelo bogatem programu. Kot običajno je bila prireditev razdeljena na dva dela. Vmesen odmor pa je popestril mladinski pevski zbor Osnovne šole Prebold pod vodstvom dirigenta Teodorja Kalinška. Poleg muziciranja pa je koncert popestrila tudi solistka, 19. Mednarodni mladinski pevski festival Celje Mesto Celje letos ponovno odpira vrata mladim pevcem zborovske glasbe, katerega se bo udeležilo 35 zborov iz Jugoslavije, zamejstva in nekaterih evropskih držav, ki bodo svoje glasbene interpretacije predstavili v dveh tekmovalnih dnevih: - tekmovanje mladinskih zborov bo v petek, 31. maja, ob 14.30 in 17. uri - tekmovanje dekliških zborov bo v soboto, 1. junija, ob 14.30 uri - tekmovanje mešanih zborov bo v soboto, 1. junija, ob 17. uri. 19. Mednarodni mladinski pevski festival je posvečen 400. obletnici velikega slovenskega in evropskega skladatelja Jacoba Gallusa. Zato smo tudi pesmi v obveznem tekmovalnem delu izbrali iz njegovega skladateljskega opusa. Na koncertu množičnega zbora in podelitvi nagrad v nedeljo, 2. junija ob 11. uri v Mestnem parku v Celju bo sodelovalo kar 57 slovenskih mladinskih zborov. V okviru vzporednih prireditev smo v torek, 28. mgja, ob 19.30 uri v Narodnem domu v Celju pripravili koncert »Slovenski madrigalisti« pod vodstvom Janeza Boleta in s programom Gallusa, pred koncertom ob 18. uri pa bo v Likovnem salonu predstavitev grafične mape »Jacobus Gallus Carniolus«, delo akademskega slikarja Črtomirja Freliha, hkrati bo na ogled tudi razstava glasbene literature. V soboto, 1. junija, ob 10. uri bo v prostorih Glasbene šole v Celju Glasbena delavnica s prikazom dela z zborom iz ČSFR in Madžarske. Mladinski pevski festival je s svojo petinštiridesetletno tradicijo še vedno ena najpomembnejših mladinskih glasbenih prireditev v našem in evropskem prostoru. Z njo ne želimo vzbuditi zanimanja samo v strokovnih krogih, temveč tudi pri vseh ljubiteljih zborovskega petja, ki bodo skupaj s tisoči mladih odprli srca miru in prijateljstva. Vse informacije o 19. MMPF so vam na voljo pri Zavodu za kulturne prireditve Celje, Gregorčičeva 6 (tel.: 29-285, Fax: 25-939) članica ljubljanske opere, Dragica Čarman, ki nas je popeljala v bogastvo domoljubnih Ipavčevih ponarodelih pesmi in Chopinovo Senca di te etuda. Kot izvrsten solist na trobenti pa se je predstavil domačin Rudi Natek. V uri in pol trajajočem koncertu je občinstvo najprej uživalo v venčku narod- nih pod naslovom Moja dežela v priredbi Bratca Rogljiča in pod taktirko Milana Posavca, sledil je Šlager paradi Jena Travesa. Drugo polovico prvega dela koncerta sta popestrila solista, in sicer s pesmijo Gor čez jezero in pa Core Ngrato skladatelja Cardilia. Sledile so še Chopinove melodije. Njegovo lepo in znano skladbo je ob zvokih orkestra zapela solistka Dragica Čarman, ki je tudi sicer dala koncertu nepozaben pečat. V drugem delu koncerta, po uspešnem nastopu mladinskega pevskega zbora, ki ga čaka v prihodnje več nastopov v Brežicah, v Velenju, na celjskem mladinskem pevskem festivalu in v Preboldu, je občinstvo prisluhnilo večnim melodijam Johanna Straussa v priredbi Vlada Vuzema. Dragica Čarman pa je s svojim visokim, čudovitim glasom v nadaljevanju koncerta zapela ob spremljavi pihalnega orkestra dve pesmi, in sicer Kje so tiste rožice ter Domovina skladateljev Ipavcev. Sledila je skladba Jes Rapsodijo - Golden Lain skladatelja Teri Kena, nato pa nas je ansambel popeljal s skladbami Slavka Avsenika v svet polk in valčkov. Še pred tem pa se je kot pravi virtuoz na trobenti, kot solist s Tišino, predstavil Rudi Natek, ki je kot solist nastopil tudi v zadnji skladbi uradnega dela koncerta. Zaigral je Po litru šmarnice skladatelja Mira Sajeta, in sicer pod taktirko Milana Posavca. In kaj velja reči za konec tega kulturnega dogodka. Morda to, da si takšnih nastopov ljudje še želijo. To pa je znak, da kultura tudi na podeželju ubira nove korake. D. NARAGLAV Zanimiva razstava V- galeriji Dober dan v Šempetru bo do konca meseca maja odprta razstava dveh akademskih slikarjev. Tokrat razstavljata Dora Plestenjak in njen sin Domen Slana. Nova razstava je vsekakor uspeh in priznanje uveljavljenih slikarjev mali galeriji (v njej so razstavljali med drugim Josip Genera-lič, Ivan Lackovič-Croata, Apollonij Zvest, Emil Thomas), ki si je za svojo dejavnost izbrala preurejene prostore nekdanjega gospodarskega objekta krajevnega župnišča. Dora Plestenjak in njen sin Domen ustvarjata v Škofji Loki. Na otvoritvi je bila krajša slovesnost, kjer je o delu obeh slikarjev spregovorila Metka Šuhelj. V kulturnem programu so nastopili recitatorka Nina Udrih, s kitaro pa sta nekaj skladb zaigrala Jan Plestenjak in Pojo naj ljudje Pod tem in podobnimi naslovi se v Gotovljah že blizu 100 let zbirajo ljudje, ki radi pojejo. Blizu osemdeset jih je vseh skupaj, ki so si vzeli enkrat na teden čas za pesem, za klepet. Že skoraj sto let traja to druženje v naši vasi. Nekajkrat toliko, kolikor jih poje, pa nas je takšnih, ki lepi pesmi radi prisluhnemo. Zbrali smo se v nedeljo popoldan in s tem počastili nekaj praznikov, kot so Jurje-vo, 50-letnico OF in delavski praznik 1. maj, brez večjih govorov, silnih pozdravov, brez prisiljenih stiskov rok. Zbrali smo se v čudovito okrašeni dvorani kulturnega društva Gotovlje in se predali pesmi. Najprej so nastopile ženske, ki skoraj deset let prepevajo skupaj, ubrano pa so prepevale o maju, ljubezni, navadah ljudi, o običajih, vse izraženo skozi slovensko pesem. Marsikatera pesem nam je bila že toliko v ušesih, da smo v dvorani skorajda peli zraven. letos. Uroš Rakovec. Razstavljene slike je možno tudi kupiti. Na sliki: Dora Plestenjak in njen sin Domen, v galeriji Dober dan v Šempetru T.T. Moški pevski zbor, ki prepeva blizu 100 let, je prireditev nadaljeval, spet smo se razvneli in nagrajevali petje z burnimi aplavzi. Možje so si šli nabrat moči v garderobo in zapele so spet ženske. Na koncu prireditve pa sta oba zbora zapela skupaj. Veliko not je zletelo v zrak to popoldne, ob pesmi se je dan prevesil v večer. Zvečer so se pevci in pevke oddolžili svojim članom, ki ne pojejo več, z rožco in obujanjem spominov. Čas je tekel, pesem nas je združevala in ob slovesu smo si vsi želeli skorajšnjega srečanja. Poznam Gotovljane in vem, da bo srečanje prihodnje leto podobno lepo kot Najmlajši razstavljajo v Savinovem salonu Če vas zanima, s čim so se otroci igrali, o čem pogovarjali in kako so svoje doživetje izrazili v različnih materialih, vas vabimo na razstavo v Savinov salon Žalec, kjer bodo najmlajši postavili na ogled svoja dela. Otvoritev bo v torek, 27. maja, ob 18. uri s krajšim kulturnim programom, odprta pa bo do torka, 2. junija, in sicer vsak dan med 9. in 18. uro. Vljudno vabljeni! zapeli, da bomo vsi veseli« Pod naslovom »Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli« je KUD Svoboda Polzela priredilo v nedeljo, 12. 5., koncert pevskih zborov. Poleg zborov s Polzele so se koncerta udeležili tudi zbori pevcev in pevk iz Braslovč in Andraža. Za začetek je pevski zbor Cekinček, otroški cerkveni zbor iz Polzele, ki šteje kar 34 članov, pod vodstvom Tanje Cizej zapel pesmi W.A-. Mozarta in Taizejskega. Nadaljevali so otroci zbora OŠ Polzela pod vodstvom Romane Novak, zapeli pa so tri pesmi skladatelja M. Kozmusa. Sledili so pevci mešanega zbora iz Andraža, katere vodi Bojana v Hrovat. Mladinski zbor OŠ Polzela je odlično zapel tri pesmi, zaključili pa so z znano pesmijo Moja dežela, avtoija D. Velkavrha. Vokalni kvintet Lastovka je glasovno izredno dovršeno zapel Dalmatinski narodni pod vodstvom vodje kvinteta Francija Ogriza. Moški zbor iz Braslovč je pod vodstvom g. Marka Slokarja zapel tri pesmi. Kot sedmi po vrsti je zapel mešani zbor s Polzele, ki ga vodi g. Slokar. Zaključne tri skladbe je zelo lepo odpel moški pevski zbor s Polzele, katerega vodi Mija Novak. Izstopala je predvsem zadnja pesem A. Srebotnjaka - Pesem o lončenem basu, ki je bila zvočno izredno zanimiva. Prireditev je odlično povezovala Saša Košec, ogledalo in prisluhnilo pa je veliko število prebivalcev Polzele in okoliških krajev. Jani Pukmajster Henrik Krajnc ODPIRAM PEVSKO SOLO V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA V ŽALCU - od 7. leta starosti dalje. OTROŠKI ZBORČEK za predšolske otroke od 4. leta starosti. Interesenti - pokličite na telefon: 063/712-274 NIKA VIPOTNIK - RAMPRE SNG - MARIBOR Gostje knjižnice »Kokošja družina« V zečetku meseca maja so bili gostje Občinske matične knjižnice v Žalcu študentje slavistike s salzburške fakultete. Obisk ni bil naključen, saj je žalska občina pokrovitelj kulturno-športnega kluba Oton Župančič, v katerega so vključeni naši delavci na začasnem delu. Sodelavka kluba je tudi dr. prof. Marija Slodnjak, ki je študente navdušila za slovensko kulturo, posebno pa še za slovenski jezik (na sliki med pogovorom s člani Savinjskega okteta). Kot predavateljica prenaša svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika na svoje študente. Srečanje študentov s predstavniki občine, delavci knjižnice in pevci Savinjskega okteta je bilo prisrčno in prijateljsko. T.T. Otroci in tovarišice iz vrtca na Polzeli so pripravili razstavo izdelkov otrok na temo Kokošja družina. Izdelki sami kažejo, kaj vse so otroci doživljali, videli, spoznali ob tem, ko so opazovali male piščančke na bližnji kmetiji, spoznali pravljico o Piščančku Piku, peli pesmice, plesali, se igrali in likovno ustvarjali z glino, plastelinom, perjem, papirjem, barvami, volno... Razstava pomeni bogat prispevek pri uveljavljanju vrtca v okolju, daje pobudo staršem in otrokom za lastno ustvarjalnost doma, hkrati pa pomeni za vse zaposlene v vrtcu možnost pokazati obiskovalcem, kako pestro in ustvarjalno je delo v vrtcu na Polzeli. T.T. Sm v Savinjski mafazbt / laUt Trgovsko podjetje p. o. ” Savinjski magazin Žalec” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec KREDITNI POGOJI! TEKSTIL: Brez pologa do 4 obroke - 2,4% obresti na mesec Polog 20% do 6 obrokov - 1,5% obresti na mesec Prodaja za gotovino - 10% popusta pri nakupu nad 1.000 dinarjev POHIŠTVO: Brez pologa do 7 obrokov - 3% obresti na mesec Prodaja za gotovino nad 10.000 din 10% popusta, za gotovino od 5. do 10.000 din 5% popusta. AKUSTIKA, BELA TEHNIKA: 20% polog do 7 obrokov - 3% obresti na mesec GRADBENI MATERIAL: 20% polog - do 7 obrokov - 3% obresti na mesec AKCIJSKA PRODAJA PREMOGA do 20% POLOG, 7 OBROKOV ^' V NEDELJO DOBITE OBISK, PA VAM ZMANJKA PIJAČE, TEGA ALI ONEGA. NEPRIJETNO SITUACIJO VAM RAZREŠIMO V SP CANKARJEVA V ŽALCU, KJER VAM POSTREŽEMO TUDI OB NEDELJAH OD 8. DO 11. URE. °&jt V/ VSAKODNEVNE PRODAJNE AKCIJE PO BISTVENO NIŽJIH CENAH V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC * Foto: T. Tavčar ***** Trgovina Režaj na dan otvoritve. TRGOVINA REŽA) Po dolgih letih zopet trgovina s čevlji V Preboldu je pred desetletjem že bila Pekova trgovina s čevlji, ki pa so jo ukinili. Pred kratkim pa sta trgovino s čevlji odprla zakonca Vedenik, po domače Režaj, in s tem obogatila trgovsko ponudbo z artiklom, ki ga je v KS Prebold doslej ni bilo mogoče kupiti. Hvalevredna je tudi komisijska prodaja kmetiskih strojev in drugih kmetijskih izdelkov, saj takšne komisijske prodaje doslej ni bilo nikjer v občini, izjema je morda vsakoletni Jožefov sejem v Petrovčah. V trgovini Režaj vam nudi- jo čevlje najrazličnejših proizvajalcev po konkurenčnih cenah, nudijo vam Adidas program in bogato izbiro moških, ženskih, dekliških in otroških čevljev. Izbira je res široka in zagotovo lahko vsakdo najde kaj zase. Sicer pa bodo svojo ponudbo širili glede na potrebe in želje potrošnikov. V drugem delu, ki je ločen od prodajalne s čevlji, lahko izbirate med različnimi drobnimi gospodinjskimi predmeti, marsikaj pa je moč kupiti v komisijski prodajalni, kjer ponujajo poleg kmetijskih strojev in pripo- Dobra ponudba in postrežba Merxov diskont v Šempetru, ki ga domačini poznajo predvsem po imenu Bunker, si je nadel novo ime, in sicer Diskont Gala. To ime mu vsekakor bolj pristoji, saj ga odlikujeta prijazno in ustrežljivo osebje in široka ponudba. Lahko še dodamo, da blago, nabavljeno po nižjih cenah, po takih cenah tudi prodajajo. Tako da so cene pogosto mnogo nižje kot v nekaterih drugih prodajalnah. Ta diskont ima še eno prednost, in sicer delovni čas. Diskont je odprt vsak delovni dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 15. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. K vsem tem ugodnostim dodajmo še to, da je v diskontu Gala veliko degustacij (na sliki vidimo predstavitev izdelkov pivovarne Union), na katerih predstavljajo živila in pijače raznih proizvajalcev. Ponudbo bodo v kratkem še popestrili s pekarskimi izdelki in časopisi. T. T. močkov tudi kolesa, gospodinjske stroje, akustiko... Vse, ki takšne predmete imajo, pa bi jih radi prodali, vabijo, da to storijo z njihovo pomočjo. To je zanimivo še -------------------------------------- zlasti za kmetijce, ki bodo ta- .r-r-r,^ vA. ,D£ nrwrA ko lažje zamenjali oz. prodali TAHEEBO ČAJ Ir E K(JXU ali kupili kmetijske stroje. ------------ Prodajalna je zaenkrat odprta od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ko pa bodo poleg prodajalne odprli še kava bar, bodo odpiralni čas prilagodili razmeram. -Dar- Res pomaga pri zdravljenju raka? f........ Nadaljevanje tradicije V prodajalni TOP-SHOP v Žalcu na Šlandrovem trgu 5 so sedaj razširili in obogatili svojo poudbo še z različnimi čaji. Med njimi so posebej zanimivi domači čaji stiške-ga patra Simona Ašiča. Na policah Top-Shopa je kar sedemnajst patrovih čajev, od tega dvanajst zeliščnih, štirje sadni in čaj za dojenčke. Gostilna Privošnik v Dobrteši vasi je gotovo med najstarejšimi v naši občini. V lasti Privošnikovih je od leta 1915. Vsa ta dolga leta je gostilna ohranila sloves dobre postrežbe. Privošnikovo gostilno vodi sedaj tretji rod gostilničarjev, to je Franci Privošnik z ženo Jožico. Gostilno so pred kratkim popolnoma obnovili, tako da stare in nove goste privablja s svojo domačnostjo, ko jo dandanes v mnogih gostinskih lokalih pogrešamo. Gostilna pa ostajav zvesta tradiciji tudi s vojo ponudbo. Že od nekdaj je znano, da tukaj točijo najboljše odprto pivo. Od leta 1938 imajo hladilnico, ki jo uporabljajo še danes, ves čas pa so zvesti Laškemu pivu. Seveda nudijo tudi druge vrste pijače. Druga značilnost te hiše pa so domači suhomesni izdelki, še posebno znanje njihov želodec. Zadnja leta pa, posebno ob koncu tedna, ponujajo gostom tudi odojka. Mlada zagnana gostilničarja sedaj, ko sta gostilno obnovila, razmišljata tudi o tem, da bi razširila ponudbo iz kuhinje. O tem, kaj naj bi njihova kuhinja nudila, se še nista povsem odločila, saj bi rada ostala zvesta tradiciji, po drugi strani pa bi rada ponudila nekaj več izvirnosti in domiselnosti. Povedala sta še, da bodo že junija petkove in sobotne večere popestrili z živo glasbo. Takrat bodo večeri že tako prijetno topli, da bo posedeti na njihovem vrtu pod kostanji prav prijetno. T. T. Prodajati pa so začeli težko pričakovani Taheebo čaj pod imenom Ipe Roxo. To je čaj iz čudežne zdravilne rastline pau d’arco, ki so jo poznali že Indijanci, zdravniki v svetu pa ji pripisujejo celo čudežno zdravljenje, saj baje vsebuje celo snovi, ki deluje- BRASLOVCE Živilsko blago tudi v KZ V Braslovčah so v prostorih Temeljne zadružne organizacije Braslovče odprli svojo trgovino. V teh prostorih je doslej poslovalo Trgovsko podjetje Savinjski magazin, saj so bili prostori skupaj z dejavnostjo kmetijskim zadregam pred več leti odvzeti in izročeni specializiranim trgovskim organizacijam. Trgovina v Braslovčah je prva, ki so jo kmetijske zadruge pridobile nazaj, vsekakor pa ne zadnja. Trgovina je samopostrežna, v njej prodajajo vse vrste specializiranega blaga, kmetijska zadruga pa želi z njo svojim članom ponuditi tovrstno blago po dostopnih cenah, obenem pa tudi soustvarjati zadružni dohodek. V zadrugi se zavedajo, da sedaj niso najugos-nejši časi za vstopanje v te dejavnosti, saj je v okolici veliko privatne konkurence, hkrati pa se kupna moč zmanjšuje, kar kaže na slabše čase za trgovino. Vendar pa gre tu za uresničevanje dolgoletne težnje in interes zadružnikov, da bi v okolju zadruge delovala tudi takšna trgovina. V tem namreč vidijo eno od možnosti, da bi vsaj za nekatere kmetijske pridelke skrajšali pot med proizvajalcem in potrošnikom, s čimer bi imeli vsi udeleženci korist. Na sliki: Del trgovine v Braslovčah, ki je zopet last kmetijske zadruge. x. T. jo proti raku. V južni Ameriki in ZDA je pau d’arco, iz katerega je Taheebo čaj Ipe roxo, pomagal ljudem pri slabokrvnosti, arterio- sklerozi, astmi, bronhitisu, vseh vrstah raka, vključno z levkemijo, pri raznih infekcijah in podobnem. Lahko ga pijejo tudi otroci, ker ima veliko železa. Zdravstene težave naj bi izginile že po nekaj dneh. Enako so pokazale raziskave v Illinoisu, Los Angelesu, v Braziliji pa drevesu, iz katerega pridobvajo omenjeni čaj, ne pravijo zaman sveto drevo. Pa še nekaj je izredno pomembno: čaj lahko uporabljamo skupaj z zdravili, saj ne povzroča negativnih posledic kot nekatera zdravilna zelišča, ki jih ne smemo jemati skupaj s sintetičnimi zdravili. Takšne so izkušnje, če ima resnično tako veliko zdravilno moč, pa boste po vsej verjetnosti preizkusili, saj čaj kot čaj prav gotovo ne more škodovati, če bo koristil, pa toliko bolje, kajne? Pa tudi ponj vam odslej ne bo treba več preko meje, tako da boste prihranili še kakšno devi-zo, saj boste za zavitek odšteli 165,00 dinarjev. V. Cerovšek KLEPET Z ZDRAVNIKOM MATJAŽEM LESJAKOM Medicino moramo dopolnjevati Dr. Matjaž Lesjak je v Zdravstvenem domu v Žalcu začel delati leta 1985. Dva meseca kasneje je organiziral prvi tečaj za avtogeni trening, letos marca pa je zaključil že triindvajsetega po vrsti. Pri svojem delu s pacienti se ne opira samo na znanje zahodne medicine, ki je po njegovem mnenju pretežno telesna, temveč tudi na druge, recimo jim dopolnjujoče načine zdravljenja, ki obravnavajo človeka kot celoto, tudi psihosomatsko. Dr. Matjaž Lesjak je dejal, da gaje avtogeni trening vedno privlačil in da si je že v času študija nabral nekaj predznanja. Zahodna medicina obravnava človeka po delih in skoraj povsem telesno. Manjka pa ji celostna obravnava človeka. V medicinski praksi zdravimo le obolel organ ali posamezno bolezen, tako da je človek pravzaprav razdeljen na segmente, po smereh specializacij. Tako je tudi v svetu, le s to razliko, da so ohranili družinskega zdravnika, ki spremlja družino skoraj celo življenje, v Jugoslaviji pa družinskih zdravnikov nimamo več. Pravzaprav jih začenjamo sedaj ponovno uvajati. Zaradi vsega tega se je dr. Matjaž Lesjak odločil za tečaje avtogenega treninga. Pa tudi zato, ker ima zdravnik v našem zdravstvenem sistemu na pacienta časa le po nekaj minut. Tečaji avatogenega treninga trajajo pet tednov po dve uri na teden. Te tečaje imenuje tudi avtopsihofizična relaksacija telesa in duha. Namen tečaja pa je, da je pacient sposoben sam razumeti svoje težave. Na tečajih obravnavajo najrazličnejši in najaktualnejše teme, poskušajo jih razumeti v soodvisnosti in poskušajo najti tudi vzroke posameznih pojavov. Po opravljenem tečaju so udeleženci solidno razgledani v smislu mentalne higiene, vedo, kako je potrebno skrbeti za telesno in duševno zdravje, si pridobijo uravnotežen pogled na svet in zmožnosti, da zaznajo stvari in dogodke, ki šele nastajajo. Matjaž Lesjak Ljudje pogosto nestrpno prihitimo k zdravniku šele takrat, ko zbolimo in smo zelo neučakani, če moramo na izvide počakati nekaj dni. Bolezen pa nastaja dlje časa in bolnik je pred tem ni hotel ali pa je ni mogel opaziti. S pomočjo avtogenega treninga pa lahko pacient sam pravočasno opaža mnoge pojave. V marcu so, kot smo že omenili, zaključili že s 23. tečajem avatogenega treninga in po oceni našega sogovornika je sedanja oblika tečaja izpopolnjena in bogatejša. Tečaje avtogenega treninga je dr. Matjaž Lesjak orga- Petje je govorica dobrih in veselih ljudi - Pa še res je, se zasmeje visok, krepak, dobrovoljen in še kar zdrav osemdesetletni Lojze Vidmajer. Zdaj sem že dolga leta meščan, Žalčan, po srcu pa Gotovljan. Do leta 1965 sem živel kot ptiček na veji. Potem je dobra žena za rakom umrla, petnajstega junija 1977, na moj rojstni dan so se mlajši sin, žena in otrok smrtno ponesrečili in zdaj prebivam v še kar lepi hiši sam. Kuham, perem, pospravljam največkrat sam, berem, radio poslušam, včasih pa zavijem na klepet ali pa prepevat. Vidmajerji smo vsi pevci, tudi starša sta bila. Po poklicu sem železniški kretničar, izhajam iz čvrste kmečke družine, ki je že zdavnaj ni več. Redno prepevam od svojega 17. leta. Lepa pesem, ubrano petje mi pomeni vse. Začel sem v Go-tovljah, pod taktirko učitelja Senice, potem pa me je moj dobri znanec Franček Antloga povlekel v zbor, ki ga je vodil gospod Goršek, češ: Tukaj se boš lepega petja naučil, tam je nekaj fušarjev. Ko je stari umrl, je sin Jurij prevzel. Desetletja sva s Frančkom drugi bas godla, njegov je bil malo boljši od mojega. Zapiši: kmalu bo stoletnica moškega zbora! Sedanja predsednica KPD, živahna, vedno za razgovor pripravljena, organizacijsko sposobna gospa Mojca Dolarje rekla: Smo gruntali in tuhtali, kako bi 50-letnico in 1. maj najbolje proslavili, pa se je odbor odločil za safnostojen koncert moškega in ženskega zbora! Mogoče bo še šolski program popestril. Pri tem je ostalo. Zapel je moški zbor pod vodstvom ga. Mojce Florjančič in ženski z zborovodkinjo ga. Zdenko Markovič, kjer tudi jaz s srcem in dušo prepevam. Povabili smo vse veterane, moške in ženske, nekaterih pač ni bilo, v skoraj polni dvorani sta bila najstarejša kaveljna osemdesetletni Lojze Vidmaijer in Lojze Vidmajer skoraj 80-letni Franček Antloga, še vedno oba aktivna dru-gobasista, le otroškega zborčka ni bilo. Mislim, da smo s samostojnim koncertom praznovanje dostojno in prijetno proslavili. - Smentano dobro so jih urezali, potrdi Antlogov France, če pomislimo koliko je v en takle koncert vloženih ur, poleg drugih za življenje važnih opravil. Zase vem, saj sem že kot otrok s prepevanjem začel, rekel bi, minute nisem vaje zamudil. Pri moškem zboru pa sem kot Lojze s 17. leti začel. Tudi oče je pel, pokojni brat Jože je bil izredno dober drugi basist. Kako smo za najstarejšega Gorška 1. maj proslavljali? Njegov sin Jure je v zvoniku potrkaval, trjančil, mi pa smo pod mogočnimi lipami sredi vasi peli. Tudi mojo menda najljubšo »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«... Pelje me spremlja skozi vse moje življenje. Tudi kot partizan sem pel pri Glavnem štabu v zboru. Pozneje bi lahko šel v Beograd, v Ljubljano... Ali ne, Fanči? pogleda ženo, ki ga nalašč malo okrega, ko reče: Kam bi šel? Savinjska dolina je kot najlepša deklica na svetu. Kar pravi žena, je zmeraj prav, se nasmehne Franček, ko se spomni igre, pod lipami igrane »Nebo žari«. Gledalcev niziral v Celju, Žalcu in v Laškem. Pogostokrat so se tečajniki sami organizirali v skupine in ga nato povabili. Pravi, da je to zelo koristno, saj je tako motivacija za delo izredno velika. Skupine so različno velike, od pet, kar je nekako minimum, pa do dvajset tečajnikov. Zanimivo je, da je v skupinah kar tri četrtine žensk, ki so po njegovem mnenju bolj dojemljive, odzivne in bolj pripravljene na učenje. V svetu poznajo metodo avtogenega treninga kot preventivno in jo poučujejo že v šolah. Na tečajih dr. Lesjak metodo razvije naprej, uporablja še hipnozo, glasbo, literaturo in tudi vizualizacijo. Vse to pa je dokaj zahtevno. Pogosto imamo o ljudeh napačne predstave, da vedno ne zmorejo dojemati vsega. Niti starost niti stopnja izobrazbe nista nikakršna ovira, če je prisoten velik interes. Zahodna medicina nima ustreznih rešitev za psihosomatske bolezni. V ljudskih očeh je kirurgija vrh medicine, saj je tudi zelo učinkovita. Pravo nasprotje pa je psihiatrija, ki je počasnejša in ne tako učinkovita. Po Joresu bolezni delimo na specifično človeške bolezni in na tiste, ki so nam skupne z živalmi. Med slednje štejemo zlome, pljučnico, parazite... Tipično človeške bolezni so dolgotrajne, težko ozdravljive in ne vemo, kaj je njihov vzrok. Vzroke revme, črevesnih bolezni nam ne bo uspelo kmalu najti, saj so vsi zelo kompleksni. Ravno na tem področju pa je mesto za avtogeni trening, ki lahko osvetli temo bolezni in izkazal se je kot najbolj uporabna metoda. Dr. Lesjak se ukvarja tudi z akupunkturo. Pravi, da se je z akupunkturo začel uk-vaijati še v času, ko so mnogi vanjo dvomili. V Zagrebu, pri profesoiju Ferkoviču, je dobil osnovna znanja. Kmalu potem so tudi v Sloveniji ustnovili sekcijo akupunkturi-stov, ki skrbi za nadaljnje izobraževanje. Pred časom so gostili tudi profesorico s Kitajske, ki jim je odkrila mnogo skrivnosti akupunkture. Kitajska metoda zdravljenja je stara tri do štiri tisoč let, izhaja iz povsem drugega konteksta in drugega pogleda na človeka. Akupunktura jemlje človeka kot celotno in energetsko bitje. Vse razumemo v medsebojni povezavi. Človeka, zemljo, vesolje. Kitajski zdravniki so zelo dobri opazovalci, natančni in z zdravljenjem z iglicami uravnavajo telesne funkcije in energijo. Z akupunkturo ne zdravimo vseh bolezni, ker je pri nekaterih zahodna medicina učinkovitejša. Pri zdravljenju psihosomatskih bolezni pa je akupunktura mnogo uspešneša. Ljudje zelo različno reagiramo na terapijo akupunkture. Rigiden, neodziven, trd, trmast človek bo manj odziven. Ravno nasprotno pa je pri odzivnih, zaupljivih, psihološko dojemljivih ljudeh. Tu tudi uspehi ne izostanejo. Akupunktura je zelo uspešna pri zdravljenju glavobolov, ki so za zahodno medicino uganka, pri bolečinah v križu, slabem spanju, energetskih motnjah... Večino bolezni zdravimo po doktrinah, če pa ni več učinkov, je tu mesto za akupunkturo. Mnogo bolezni bi tako hitreje pozdravili, če bi uporabljali pri zdravljenju več različnih metod, in sicer ne samo avtogenega treninga in akupunkture. Dr. Matjaž Lesjak organizira štiri do pet tečajev avtogenega treninga letno in pravi, daje zanje napisal zelo malo plakatov. Veliko raje ima, da tečajniki pridejo zaradi lastnega interesa. Tako je tudi učinkovitosti največ. Dr. Lesjak sedaj še specializira splošno medicino, pred njim je še veliko dela, saj želi izboljšati kvaliteto svojega dela. Morda v zasebni praksi, morda kot družinski zdravnik, ki ima za svoje paciente veliko več časa. Pri tem pa bo vestno iskal še drugačne poti v medicini, ki bodo olajšale težave pacientov. Jasna Rode ZVONE ŠERUGA - SVETOVNI POPOTNIK Z motorjem okoli sveta Zvoneta Šeruge, svetovnega popotnika, novinarja, fotografa in pisca številnih potopisov, knjige Drugačne zvezde, tvorca filmskih reportažnih zapisov in multivizijske diaprojekcije, ki smo jo lahko pred časom videli tudi v žalskem kuturnem domu pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati. Pa vendar je pogvor z njim posebno doživetje. Ko sva si segla v roko in se dogovorila, da po končani multivizijski predstavitvi njegovega potovanja z motorjem okoli sveta opraviva intervju za Savinjčana, mi še ni bilo jasno, kako to storiti, saj bom imel pred seboj človeka, ki je tudi sam novinar. Rahla trema, ki sem jo imel pa je v trenutku minila, ko sva začela s pogovorom. Zlata poroka zakoncev Hriberšek Prejšnjo soboto sta praznovala zlato poroko zakonca Marija in Martin Hriberšek iz Laikove vasi pri Preboldu. Martin Hriberšek se je rodil leta 1913 v Hambornu v Nemčiji kot šesti otrok v rudarski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Brestanici, v Senovem se je izučil za krojača, po odsluženem vojaškem roku pa se je kot krojaški pomočnik zaposlil v Sevnici. Marija, njegova žena, se je rodila 1911. leta na Polzeli. Po smrti matere jo je petletno vzela babica v Dolenjo vas pri Preboldu, kjer je končala osnovno šolo in se pozneje izučila za šiviljo. Pot jo je vodila po raznih krajih, med drugim tudi v Sevnico, kjer sta se z Martinom spoznala in se leta 1941 v Mokronogu poročila. Vojna leta sta preživela v tem kraju, tam sta se jima rodili tudi dve hčeri. Leta 1944 je bil Mar- tin odgnan v delovno taborišče v Graz. Marija seje z otrokoma preselila v Latkovo vas, kjer se ji je konec 1944 pridružil še mož. Po končani vojni sta odprla krojaško obrt, osem let pozneje pa obrtno podjetje v Preboldu - današnji MIK Prebold. Med tem časom se je družina povečala še za hčer in sina. Po upokojitvi se je Marija posvetila družini, predvsem pa vnukom, ki jih je varovala in vzgajala. Jesen svojega življenja preživljata dokaj zdrava pri sinu Maijanu in njegovi družini, v veselje pa jima je sedem vnukov in štirje pravnuki. Obred zlate poroke v poročni dvorani skupščine občine Žalec je opravil Edmund Božiček, cerkvenega pa preboldski župnik Franc Serec. Na sliki: Marija in Martin Hriberšek sta zopet ’: rekla da T. TAVČAR Franček Antloga se je trlo. Gotovljani smo bili vedno bolj na špici v dolini. Peli smo, igrali, brcali žogo. Četudi sem po ves dan zidaril, za tako lepe stvari pa nisem bil nikoli preutrujen. Ja, koliko sem pozidal! V Gotovljah ni hiše, da ne bi bilo moje roke zraven. Pa v drugih krajih po Sloveniji. Nazadnje sem pri podjetju še delovodja postal. Pa z mesarstvom sem se leta in leta pečal. Siromaku sem vedno rad pomagal, to pa. Sam pa iz obrtniške družine izhajam, oče je bil čevljarski mojster. Življenje je bilo trnovo, po svoje pa tudi lepo... Oba sogovornika in predsednica KPD Gotovlje bi imeli še veliko povedati. Lojze, kod vse ga je kot železničarja vodila pot v vojni in miru, Franček rad obuja partizanske spomine in kar težka mlada leta, predsednica Mojca načrtuje, kako bo treba še bolj poprijeti, tudi mlade aktivirati in v vse dejavnosti vključiti, pa o mešanem zboru in nastopanju v Šentvidu, pa da bi občinska kulturna skupnost na obrobne KS in prireditve bolj odprtih rok gledala in se zavedala, da je po širnem svetu prav vse grajeno od spodaj navzgor in ne obratno, mi pa: Petje je govorica dobrih in veselih ljudi tega sveta. Obema kaveljnoma pa kar največ zdravih pevskih let! Drago Kumer Moja prijateljica - Šarhova Anica V Celovcu, kjer živim, imam prijateljico Anico Lutnik. Že nekaj let jo poznam. Še bolj pa sva se zbližali lani decembra, ko mi je Anica pomagala pripravljati božične pakete za otroke iz Luč in z Ljubnega ob Savinji, ki so ob novembrski poplavi izgubili domove. Tako spretna je bila in požrtvovalna. Naj vam povem, kdo je moja prijateljica! To je Šarhova Anica s Pohorja, sedaj poročena Lutnik. Njen oče je narodni heroj Alfonz Šarh. Kmeta z Lobnice nad Rušami, Alfonza Šarha, smo mnogi videli na nemški fotografiji januarja leta 1943. Takrat so v Celju nemški okupatorji razstavljali na ulici slike pobitih borcev Pohorskega bataljona. Med pobitimi je bil dostojanstveni bradati mož krepke postave, Aničin oče. Mrtev je ležal med svojima sinovoma Pepčkom in Vančkom. Tudi fanta, še otroka, sta bila borca pobitega Pohorskega bataljona. To sliko, ki sem jo takrat videla v Celju, imam še sedaj pred očmi. Anica mi je povedala, da se očeta še spominja, čeprav ga je videla zadnjič, ko ji je bilo pet let. Ponosna je nanj in ga še sedaj pogreša. Prav tako tudi mamo, ki ji je umrla v taborišču Auschwitz. Tudi Anica je bila v raznih taboriščih po Nemčiji. V začetku avgusta leta 1942 sojih odgnali Nemci s pohorske domačije. Z osmimi otroki je mama Elizabeta morala za vedno zapustiti svoj dom. Aničin oče pa je bil takrat skrit v bunkerju pod »stiblcem« v hiši. Očeta so Nemci že prej ves čas zasledovali in preganjali kot zavednega Slovenca. Zato je imel doma napravljen bunker, kamor se je zatekel ob nevarnosti. Tudi tistega usodnega dne, ko so odpeljali njegovo družino, pravi Anica, je bil skrit tam spodaj. Kako mu je moralo biti hudo, ko ni mogel ničesar storiti za svojo družino, se žalostno spominja Anica. Oče je nato odšel k pohorskim partizanom. Tja sta mu sledila tudi otroka Pepček in Vanček. Ušla sta iz otroškega taborišča Frohnle-iten nad Grazem. Prav zanimivo pa je, da sem ju jaz takrat videla sedeti na mostu čez Muro in sem se z njima pogovarjala. Z vaščan-ko Bizjakovo iz Paške vasi sva šli Anica Lutnik obiskat izseljene otroke. Samo pol ure je bilo takrat dovoljeno govoriti z otroki v taborišču Frohnle-iten. Oba Aničina bratca pa je vleklo domov k očetu. Zato sta iz taborišča tudi ušla. Prišla sta do očeta in skupgj z njim sta padla v Pohorskem bataljonu. Anica je bila v več mladinskih taboriščih po Nemčiji. Vseh se niti spomniti ne more. Bila je zelo živo dekletce s kitkami. Sedaj ima lepe srebrne srednje-dolge lase. Skoraj vedno pa ima na glavi kak lep in primeren klobuček. Klobučki seji namreč zelo lepo podajo. In zakaj jih nosi? Povedala mi je. V taborišču je padla s stopnišča v prvem nadstropju, ko jo je nekdo po nesreči sunil čez ograjo. Počila ji je lobanja. Dolgo je bila nezavestna. V bolnišnici Meinberg blizu Kast-la so ji lobanjo zašili in zelo dobro se spominja, kako se je zbudila iz nezavesti. Ležala je v nekakšni banji v umivalnici in strašno jokala. Bolniška sestra jo je grobo mirila in ji obljubila, če ne utihne, da jo bo obesila na eno izmed pip, ki so ji molele nad glavo. Seveda je Anica takoj utihnila. Najraje pa se Anica spominja svojega brata Srečka, ki je bil z njimi najstarejši v taborišču. Ta je vedno skrbel, da so bili skupaj. Kot je znano, so Nemci otroke razporejali v taborišča po starosti. A Srečko, pravi Anica, je bil silno iznajdljiv. Kdaj pa kdaj je kaj vzel v taborišču in nesel zamenjat h kmetom za jajca ali kaj drugega. Anica pravi, da je nekoč prinesel celo palačinke, ki so jim vsem tako teknile. »Če Srečka ne bi bilo, bi bili mi Šarhovi otroci gotovo čisto razgubljeni. Tako pa smo le prišli skupaj po vojni domov.« Anica se rada spominja brata Srečka, ki jim je nadomeščal očeta, ko so bili pomoči najbolj potrebni. Pravi, kako je bilo vendar čudno takrat leta 1945, ko so prišli domov v Maribor. Teta Marica, očetova sestra, ki je imela gostilno v Rušah, je nekoga poslala ponje v Celje, da jih je pripeljal v Maribor. Teta Brigita iz Maribora, pri kateri je bila ves čas med vojno sestrica Marija, je prišla in rekla: »No, zdaj si pa kar enega izberi, da bo šel z nama!« Anica se žalostno spomni, da se ji je zdelo, kot da bi bili na sejmu. Bilo jih je šest: Lojze, Srečko, Drago, Jelka, Anica in Branko. Sestrica Marija je na tetino zapoved izbrala najprej Branka, nato pa še Anico. Bilo je zelo hudo, ko so bili spet v domovini, a razdeljeni med sorodnike. Najbolj korajžen je bil Srečko, ki je s 14. leti odšel domov na Šarhovo kmetijo. Iz nič je začel in danes je dober in priden kmet. Anica je po mali maturi odšla iz Maribora v Ljubljano na šolo za umetno obrt. Tam je bila večkrat lačna kot sita. Šolo je uspešno končala in kot diplomirana tekstilna oblikovalka delala nekaj časa v Kranju. Pred 34-timi leti se je poročila s Koroškim Slovencem Hubertom Lutnikom, diplomiranim inženiijem gradbeništva. Z njim je odšla na Koroško v Celovec. S pridnostjo sta si ustvarila lep dom in vzgojila sta dva pridna otroka. Sin Hubert, star 29 let, že pet let samostojno dela kot informatik. S 24 leti je končal študij informatike na Dunaju. Hčerka Karin ima 23 let in še študira na Dunaju zemljepis in obdelovanje tekstila. Aničino družino poznam in imam jih rada. Vesela sem, da živijo v Celovcu, ker tako nisem osamljena. Vera Amenitsch PRAVLJICA IZ SEDANJOSTI Kdor riskira, profiti ra Moj prijatelj JAZ ima resnično smolo. Komaj je v pokoj stopil, že so ga začele pestiti težave. Komaj se dobro obrne, že se v jarek zvrne. Kakor sije nekdaj želel gričev, hribov in gora, zdaj, v pokoju, pa vse za sprehode da. Z ženičko se lepo opravita, tudi nadišavita in v korak proti našem Malem mestu. Požirek tu, požirek tam, ženka kavico in kak sladoled, prijatelj JAZ pa čaše vinčka, da mu duše in srca ne obdaja mraz. Toliko je ulic in uličic, da sprehodov ni videti ne konca in ne kraja. Izložba pri izložbi. Najlepše so, ko se noči in se v njih prižgo neonske luči. Kar vidi, čuti, kako ženičko pohlep razganja, zvito kot lisička postrani gleda, kdaj prijatelj JAZ segel bo v žep, odprl listnico, tudi pozimi vso zeleno, jo še tesneje stisnil k sebi in ji v uhec šepnil: Zate bova že nekaj kupila. Srečna ona z lepim darilom v roki, nesrečen prijatelj JAZ, ko ga ustavljajo - in to venomer prijatelji in dobri znanci - mu podajajo besede: U, kako si se postaral! Poglej ženo, sije kot Večernica! Kako? Ali si ostal sploh živ? Ali vidimo le tvojo senco? Saj smo shšali zvoniti, ljudje so brisali oči in brusili jezike: Umrl je naš rde-čiček! Le kdo poslovilne besede mu bo zložil? O, preljubi JAZ, daj za svoje in za naše zdravje. Ženka, prenehajva s sprehodi. Le kdo bo te vražiče venomer poslušl! Lepo doma se bo ob nedeljah vsa družina in rodbina zbrala. Saj nas ni veliko. In če vsak vsaj kaj malega prinese, bomo lepo nedeljsko popoldne po svoje preživeli. In res se dolgo za sprehode v Malo mesto nisva odločila. Pa,ju-huhu, pomlad je tuuu! Pa to nedeljo, pa drugo in tretjo so se začeli vrstiti obiski. Praznih žepov, praznih torb in resno lačnih želodcev. Množica odraslih in otrok v tem majhnem državnem stanovanju. Otrokom kokakolo, čokolado, limonado, za odrasle vino, črno kavo, cigareta za cigareto, kuhinja prepolna dima, lahko bi prijatelj JAZ tri mastne prašičke povodi1. Pa čudež se ni zgodil, da bi kak obisk odprl cekar in vsaj kaj malega po mizi nadrobil. Ženska se jezi na JAZA, prijatelj JAZ potiho govori: Vsakog gosta za tri dana do-sta! Ko je kričanja vrh glave, ko je sitost do kraja želodce napihnila, toliko da niso obroči popokali, so posedh v avtke, ki so jih poleg biciklov popar-kirali, zahupali in odbrzeli. JAZ in njegova žena nista vedela, ali bi jokala, se smejala, za njimi jezik pokazala. Napravila sta prepih, prepirala se nista, saj so bili znanci od obeh. Tako je bilo tudi to majsko nedeljo, o kateri naslovček govori. Natrpalo se obiska na debelo in sredi popoldneva vstopi vedno dobrodušna in dobrodošla soseda, ki nikdar praznega cekra ne pride, zdaj ga hitro skrije, z ostrimi pogledi obisk polije. - Ja ja, kdor riskira, profi-tira! Bilo je dovolj, da seje obisk kot strela z jasnega pobral. Zdaj imata prijatelj JAZ in ženka prosti čas, posebno še nedeljski, JAZ pa je v njuno dobro zrimal: Jedel, pil in kadil bi še vsak hudič, na mizo prispeval pa nič! Prijatelju JAZU bi malo poočital, pa zdaj je mimo, z ženko in svojimi pa bodo že porabili tisto skromno pokojnino. Ja, gor ali dol v desetem kolenu bonbon, za obiske je še kako potreben in vreden gospod BONTON. Drago Kumer Gostovanje Zvoneta Šeruge v žalskem kulturnem domu, je bil kulturni dogodek posebne vrste. Vsi, ki so bili ta večer skupaj z njim na vseh petih celinah sveta, z besedo in sliko seveda, so domov odhajali zadovoljni. Multivi-zijadiaprojekcija, ki smo ji bili prvič videli tudi v naši občini, je vse to še oplemenitila. In kaj o njej pravi naš sogovornik Zvone Šeruga? »Že v lanskem letu so ljudje širom Slovenije spoznavali ta nov način podajanja mojih potovanj, vendar je bila takrat predstavljena samo Afrika, tokrat pa s 1000 diapozitivi in osmimi računalniško vodenimi diaprojektorji predstavljam celotno najino potovanje z motorjem okoli sveta. Vsekakor gre za bistveno zahtevnejši projekt od lanskoletnega, ko so bili v funkciji samo štirje diaprojektorji. Multivizija je nastajala skupaj s filmskim režiserjem Francijem Slakom, ki se tudi edini pri nas ukvarja s tovrstnim medijem. Ta vrsta predstavitve je v svetu že uveljavljena, pri nas pa nadvse redek način podajanja zanimivosti. Multivizija je računalniško vodena diaprojekcija, kjer se nekako kot v filmu z računalnikom točno programira glasba in celoten potek projekcije. V mojem primeru je to delano z osmimi diaprojektorji, lahko bi bilo s štirimi kot lani, lahko pa tudi z dvajsetimi in več, kot lahko to vidiš v svetu. Nima smisla, da bi razlagal vso to tehniko, rečem pa lahko, daje to, kar zdaj prikazujem, edina tovrstna stvar v Jugoslaviji, pa ne v smislu multivizije, ampak v materialu, prinešenem s poti. Dejstvo je, da gre za šest let potovanj, zaokroženih z 10.000 diapozitivi, ki so tukaj nekako prečiščeni - najboljši. Zanimiv pa je tudi podatek, da naju je cela štiriletna pot stala okrog 40.000 nemških mark, ta multivizija, videna nocoj, pa je stala še 10.000 DM več. V to je všteta produkcija, priprava in oprema. V ta projekt se nisem podal zaradi denarja, ampak da ljudje spoznajo ta svet. Gre za osebno zadovoljstvo, da lahko sedaj dam ljudem največ, kar zmorem. To pa je tisto, kar me bo vodilo tudi v bodoče pri mojem delu. Sicer pa je moje pravilo, da nobene stvari, ki jo delam ali jo bom delal za ljudi, ne bom delal predrago. Tudi knjiga, Drugačne zvezde, je v bistvu precej cenejša, kot če bi jo izdala kakšna založba...« Za tabo je 150.000 km poti z motorjem po petih celinah, za tabo in Romano so leta spominov, drugačnosti in mnogih življenjskih izkušenj. Kako pa se je vse skupaj sploh začelo? »Zdaj imam za sabo 35 let življenja. Z 19. leti sem kot študent novinarstva začel spoznavati, da mi moje sanje in želje po potovanjih ne dajo več miru. In začelo se je. Najprej potepanje po Evropi in severni Afriki in potem še po Indiji. Kot študentu novinarstva mi je bila tako dana tudi velika možnost za pisanje reportaž, spominov s poti in tudi zaslužka za nove podvige, ki so postajali vedno večji in drznejši. Skratka, vse skupaj se je začelo prepletati. Potovanje kot užitek na eni in delo na drugi strani. To delo je vsemu temu začelo dajati tudi svoj smisel, zaradi tega sem zbudil tudi pozornost pri sponzoijih, ki so mi omogočali težje, daljše in dražje projekte. Z njihovo pomočjo je nastala množica materiala, ki ga sedaj kažem širši javnosti v najrazličnejših oblikah. Rečem pa lahko, da je bilo najino zadnje potovanje po Afriki opravljeno absolutno zaradi veselja, zaradi najine lastne duše in je bilo hkrati tudi leto dni trajajoče poročno potovanje. Istočasno pa je iz tega potovanja nastalo toliko materiala, kot da bi tam cele dneve res samo delala. Narejena je video serija, knjiga, tisoče diapozitivov...« Gotovo je, da si brez fotoaparata, beležke in obilice filmov ni mogoče zamisliti takšnega potovanja. Če je človek novinar, bi se brez tega počutil golega, mar ne? »Absolutno. Vse skupaj je tako povezano, da si ne znam predstavlati, kako bi se počutil brez teh pripomočkov. Fotografija, pisanje, kamera mi je prešlo v kri. Če kakšno stvar vidim, še zlasti, ko gre za kaj posebnega, trpim kot žival, če tega zaradi tehničnih problemov ne morem registrirati. Recimo, če mi odpove baterija, mi zmanjka filma ali je narobe kaj drugega, takrat sem jezen na sebe in ves svet. To beleženje bi bilo nemogoče, če ne bi imel na svojih potovanjih rekvizitov, ki so sicer močno povečali težo najine opreme. Sedaj sem doma že več kot leto dni in vse to pisanje, knjiga, predavanja so drugi del najine poti. Prvi del je, ko polnim baterije, zbiram materiale, drugi del pa je, ko to dajem naprej, nekako iz lastnega užitka, tudi ljudem, ki tega niso doživeli ali videli. V končni fazi pa od nečesa moram živeti in meni je to poklic, s katerim moram zaslužiti za življenje.« Najlepše strani vajinih potovanj. Kam bi se vedno znova vračala? »Težko vprašanje, za katerega še vedno nimam ustreznega klasičnega odgovora. Če me ljudje vprašajo, kam naj gredo, recimo, da imajo na voljo dva tedna, bi jim rekel, naj gredo na daljni vzhod, Tajsko, Filipine. Če bi nekdo hotel podoživljati tisto odmaknjenost, samoto, tisto skoraj vesoljsko doživetje sveta, bi mu svetoval južno-ameri-ške Ande. Tamkajšnji Indijanci, njihove črede lam, vrhovi šesttisočakov so nekaj nepozabnega. Če bi to hotel nekdo, ki je pripravljen veliko tvegati in iti do konca, bi bila to prav gotovo Afrika v vsej svoji enkratnosti prejšnih stoletij in tisočletij, časa, ki se je tam praktično ustavil, in plemen, ki živijo tako-rekoč enako kot so v času pred Kristusom. Težko je reči, kaj je tisto najmočnejše, ampak vseeno mislim, daje najmočnejši vtis pustila na naju prav Afrika, skozi katero sva se najbolj namučila in največ tudi tvegala. Prav skozi ta napor pa sva prišla tudi do takšnih enkratnih trenutkov in ljudi, da je bilo to vredno vseh prestanih naporov in tveganj.« Tveganja so prisotna na takšnih potovanjih. Težko je predvideti vse težave in pravočasno ukrepati. S kakšnimi tveganji pa sta se soočala vidva z Romano? »Vedno znova poudarjam, da svet ni tak, kot si ga predstavljamo pri nas, da ni tak, kot ga vidimo v filmih o Tarzanu in Rambu ali v poročilih o vojnah, državnih udarih ali pa v pripovedih popotnikov, ki so šli za dva tedna od doma, ob vrnitvi pa povedo desetkrat več kot jaz po dveh letih potovanja. Moram reči, da sem v vseh teh letih potovanj tudi dozorel. Po prvih potovanjih sem prihajal domov kot večina popotnikov, kdaj pa kdaj tudi pretiraval, samo da bi bil pomembnejši. To je že zdavnaj za mano, ker sem bil z vsemi tako imenovanimi divjaki, ljudožerci, po katerih me včasih ljudje sprašujejo, velik prijatelj. Velikokrat so naju sprejemali medse, pri njih sva spala, jedla, z njimi pela, dobila hrano za pot, informacijo, mogoče samo prijazen nasmeh, ali pa so naju vsaj pustili pri miru. Mislim, da bi bilo skrajno nepošteno, da bi jih slikal v negativni luči le zato da bi dajal knjigi, predavanjem in reportažam srhljivejšo podobo. Svet zna biti mogoče tudi tak, lahko, da so še kje ljudožerci, zakaj pa ne. Rečem pa, da lačnega doslej še nisem srečal in v vseh teh letih bi že moral imeti kakšne slabe izkušnje s svetom. Dejstvo je, da je za Pigmejca prav tako nevarno pri nas, kot je nevarno za nas v njegovem svetu.« Na svojih potovanjih si bil vedno daleč od doma, enkrat dalj, drugič bliže. Kako pa je bilo z domotožjem in občutki po vrnitvi domov? »Lagal bi, če bi rekel, da tega ni bilo, bilo pa je veliko lažje takrat, ko je bila z menoj Romana. Ko te začne dajati Zvone Šeruga domotožje, postane potovanje prava muka. To je nenadoma najbolj naporni del poti, utrujen si in naveličan vsega. Takrat si rečem »Hvala bogu, ne hodim po svetu, ker sem izgubljena duša, ki nima ničesar doma, nima ne prijateljev ne staršev.« Prav zato je vrnitev domov nekaj čudovitega. Ko odhajam na pot, grem z velikim veseljem in sem tiste zadnje tedne ves napet, kdaj bo napočil dan odhoda. Ampak prav tako, ali pa še bolj, sem nestrepen, ko se mi potovanje izteka in bi bil najraje že kar doma. To je tista, očitno najbolj človeška poteza, da zmerom hrepeniš po nečem drugem, kar nimaš. Rečem pa lahko, da nikoli nisem prekinil potovanja zaradi domotožja, ampak sem vedno izpeljal začrtano pot. Vrnitev domov pa je bila vsakič najlepši del mojega potovanja...« Pot z motorjem okoli sveta je uresničena. Popotniška žilica pa prav gotovo ni potešena. Kakšni so tvoji načrti? »Iz Afrike sva se vrnila. Osem mesecev kasneje se je rodila hčerka Kaja. To stvari malo spremeni. Vsekakor pa potovanja še ostajajo. Oba z Romano upava, da bova še potovala, vendar pa čakava, da bo hčerka stara tri leta in potem bi ponovno odšli na pot vsi skupaj, vendar ne več z motorjem, ampak s kakšnim terenskim avtomobilom. Zdi se mi, da bi to lahko bila azijska tura. Recimo severni del Azije, preko Rusije, Kitajske do Japonske in potem po južnem delu nazaj. Sicer pa pustimo času čas. Če vzamem kot predpostavko. da se mi je vse, kar sem načrtoval, tudi uresničilo, potem upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ne nazadnje pa to sedaj ni več eksotika, ampak tudi delo. Mislim, da bi bilo škoda, z vsemi temi izkušnjami, ki sva sijih pridobila, pustiti vse skupaj in začeti klasično življenje tukaj doma.« Tako naš sogovornik Zvone Šeruga, preden pa sva se razšla, mi je še dejal, da naj v njegovem imenu pozdravim vse Savinjčanke in Savinjčane ter bralce našega lista. Darko Naraglav TURISTIČNI AVTO RALLY BEMI '91 Zanimiva, zabavna in poučna prireditev Že drugo leto zapovrstjo.sta Turistična agencija BEMI in Avtomehanika Berglez iz Žalca organizirali turistični avto rally. Ker se nam je prireditev zdela zanimiva, smo se v uredništvu odločili, da jo pobliže spoznamo. Že v uvodu lahko rečemo, da nam ni bilo žal, saj smo v dvodnevnem potovanju po posavskih, dolenjskih in zasavskih cestah ter v krajih, kjer smo se ustavljali, spoznali in doživeli mnogo lepega in zanimivega. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti. kreacijskega in zabavnega značaja, primerna tako za moške kot ženske, skratka za vse, ki imajo vozniško dovoljenje. Karavana dvodnevnega ral-lya se je prvič ustavila v Laškem, kjer so se spopadli s prvo nalogo. Ugotoviti so morali starost pivovarne, vrste piva, ki jih proizvaja in v kakšni embalaži je dano pivo na trg. Kar nekaj jih je bilo, ki so si ob tem nabrali tudi prve kazenske točke za nepravilne odgovore. V prestolnici laškega piva Na parkirišču žalske Name in hotela Rubin seje zbralo trinajst posadk s svojimi jeklenimi konjički, ki so bili pripravljeni na nekaj več kot 300 km dolgo vožnjo, polno zanimivosti in tekmovalnega duha. Vremenska napoved ni bila preveč obetavna, to pa ni skalilo razpoloženja udeležencev ral-lya, ki je bilo že na štartu odlično, pozneje pa se je še stopnjevalo. Druga za drugo so posadke zapuščale parkirišče, še pred tem pa so v mapah dobile vse potrebne podatke, vključno z zemljevidom vrisane poti. Posebej pa je bilo v pravilniku rallya zapisano, da turistični avto-rally MI cestnohitrostna preizkušnja, ampak je zgolj re- Ob Savi do Krškega Od Laškega naprej so nekateri udeleženci rallya kar pozabili, da ne gre za hitrostni rally in so močno pritiskali na plin tako da so bili v Brestanici, kjer je bila druga kontrolna postaja, že pred predvidenim ča- Isti večer sta prišla pome Mike Vinette, prijatelj fotograf, in njegova prijateljica Lidia. Imela sta najet avtomobil (beli CHRYSLER), z njim naj bi se v ponedeljek odpravili proti jugu. Nedeljski dan smo nameravali preživeti tako, kot se v Ohiu za ta dan spodobi. Jaz sem navajen poleti vstajati malo prej, ker imam trapasto idejo, da tisti dnevi, ki so topli, sončni, ko je nebo brez oblačka na nebu in druge fantazma-gorije. gredo v pozabo, če jih ne začneš uživati že zarana. Nemalo sem se čudil, ko so vsi še spali. Dobro, Mike in Lidia sta utrujena, to sem še sprejel, da pa vsi s Snakom ne čelu, še vedno spijo, to mi nikakor ni šlo v glavo. Skuhal sem si kavico in jo v mrzlovoljnem razpoloženju posrebal. Okrog enajstih so prišli na dan prvi zaspanci. Potem je od nekod prišel Steve Buff, kot se je pokazalo, sem ga po nedolžnem obsojal za zaspanca; KAJTI BIL JE OBLOŽEN S HRANO IN SADJEM. Sklepal sem, da je bil na tržnici, in pozabil, kjer sem in da so vse velike trgovine odprte NON STOP. Steve je začel pripravljati BRUNCH. »Beseda pomeni »breakfast« and »luch«, kar bi v prevodu lahko nekako poimenovali zajtrk in kosilo skupaj, zajtrkovalno kosilo. Brunch je v ZDA splošna navada, ponavadi se zberejo skupaj prijatelji in sosedje in skupaj obedujejo, Vsak prinese kakšno hrano, ki jo razložijo po lepo pripravljenih prtičkih, ob obveznih plastičnih kozarčkih in papirnatih krožnikih. Ob toastu in rezinah pogače ti som. Organizatorica rallya, Mija Berglez, jih je na parkirišču ob železniški postaji zaposlila z ugotavljanjem števila matic v steklenici. Nekaterim se je posrečilo povedati točno število in se odpraviti na pot brez novih negativnih točk, drugi pa so sijih še povečali. Ob poti nas je spremljala reka Sava, ki pa zaradi onesnaženosti ne daje tako prijetnega videza, kot ga je Soča na lanskem rallyju. Za nami je Krško in kmalu nato Čateške toplice. Tu so se udeleženci rallya pomerili v spretnostni vožnji z daljinsko vodenim avtomobilčkom ter v metanju jermenov - obro-čov na kol. Navijanja in smeha ni manjkalo. Organizatorji pa so poskrbeli za okrepčilo, saj se je ura že prevesila v popoldne, nakar je karavana krenila proti Kostanjevici. Dolenjske Toplice so naše Četrti postanek in kontrolna točka, Kjer so se udeleženci pomerili v spominu in risarskih sposobnostih, je bil v prijet- postrežejo z lepo izrezljanimi melonami, dinjami, pomarančnim sokom, ljubenicami, breskvami in kakšnimi opojnimi frapeji in milkshaki, z mesnimi solatami in podobno. Hrana je bila torej obilna in kalorična. Po brunchu so nas obiskali neki tipi in tipinje, nekoliko odštekani Abbyjini prijatelji, in nas povabili na otvoritev keramične razstave, kajti Columbus je mesto keramike, ploščičaijev, umetnostne obrti, kiparjev keramikov in drugih. Seveda smo privolili. Za-nanhiri, kakor je bilo ime najbolj premetanemu dekletu, je opozorila, da takšni, kot smo, še posebej je pokazala na mene, ne moremo na razstavo. Malce sem bil užaljen, češ prekleta baba, kaj pa je narobe z mano, sebe raje poglej, saj si takšna kot bi mrtvo kuro v morje vrgli. Od nekod je privlekla na dan polno torbo barvnih ehotonov ali nekaj takega in nam vsem naredila barvne štrene v naših prej prelepih laseh. Dobil sem zeleno in vijolično mavrico nad čelom, čeravno so mi morali prej na žive in mrtve starše priseči, da bo barva šla s prvim pranjem ven. Takrat sem mislil »madona .usekan FOLK‘«, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da so zmedeni le toliko, kot oni hočejo, in toliko, kot smo mi preveč normalni. Svojo norčavost in iskanje ,BITI BOLJ NENAVADEN OD NAJBOLJ NENAVADNIH' nikoli ne vtikajo v poslovnost, temveč s to svojo norčavosto kažejo ameriške značilnosti, ki so se prikuhale v melting potu (ameriškem talilnem loncu) mnogonacionalnih državlja- nem okolju znamenite Forma Vive. Marsikdo si je ogledal stvaritve umetnikov - kiparjev z vsega sveta, tu pa je bila tudi priložnost za kratek sprehod po okolici nekdanjega samostana. Ob pol treh popoldan smo ponovno sedli v naša vozila in se odpeljali proti Otočcu. Ob vsaj na videz bistri Krki, v neposredni bližini gradu, kjer je čudovita poročna dvorana, pa seje znova začel boj za čim manjše število negativnih točk. Udeleženci so morali narediti ladjice iz papirja in jih s pihanjem spraviti na drugo stran kadi. Smeha ni manjka- lo. Ko so nalogo opravili, pa smo se ponovno usedli v avtomobile in se odpeljali do Dolenjskih Toplic, kjer je bil zaključek prvega dela rallya. Pred namestitvijo v hotelu je bila še zadnja preizkušnja tega dne. Pomerili so se v spretnostni vožnji in metanju tenis žogic v piramido iz pločevink. Izkazalo seje, da so vsi dobri vozniki, nekoliko manj pa jih je ubogala roka, saj je precej žogic zgrešilo cilj. Pika na i tega dne pa je bil družabni večer, ki so ga v restavraciji hotela oplemenitili še maturantje in maturantke srednje gostinske šole iz Novega mesta, ki so tu pripravili maturantski ples in večini Štajercev je bila noč prekratka. Bogenšperk - Valvazorjeva rezidenca Z rahlo zamudo zjutraj nadaljujemo z rallyjem. Na večini obrazov ne opazimo posebne svežine. Marsikomu manjka kakšna ura spanca, ko pa se začne zares, tega ni več opaziti. Nekatere pa prebudi tudi skakanje z veliko žogo, ki je prva disciplina, sledi pa ji še streljanje z lokom in kegljanje na ruskem kegljišču. Dolenjske Toplice zapuščamo s prijetnimi spomini, pred nami pa je še skoraj polovica poti do cilja. Število točk se nenehno veča. Po prvem dnevu je najbolje kazalo Dobovičniku in njegovemu sovozniku, ki sta na kon- nov ZDA. S tem hrkati izražajo svoj subkulturni in osebni upor vsakemu predalčkanju, sistematizaciji na dobro in slabo, lepo in grdo, normalno in patološko. Kolikor je po eni strani čisto dejstvo, daje ameriška družba najbolj potrošna družba, s tem tudi-najbolj sko-mercializirana in kičpotrošna, tako je po drugi strani najmanj konvencionalna in najbolj fre-akovska. Seveda to velja za družbo, v kateri sem se gibal sam, to je generacija rock’n’ro-la, freakov, hipijev, danes poslovnežev in mladih antipatičnih YUPIJEV (YOUNG AND PROFESSIONAL INTELI-GENTS - YUPI kar pomeni MLADI IN PAMETNI POSLOVNEŽI), PROTI RONALDU REAGANU nastrojenih intelektualcev. Splošne vtise o deželi, ki sem jo prepotoval, prihranimo raje za drugo priliko. Lahko le rečem, da danes, ko opazujem v dobri meri zmedene jugobalkanske vojaško-teroristične igre na pragu XXI. stoletja, ko se Gorbačov in Bush vljudnostno kljunčkata na vsakem mestu, se gre naša JLA zaščitnico samoonave katerega ogroženega ljudstva, vidim, kdo je bolj nor, vsaj kar se škodljivosti za posameznika tiče. Pred obiskom razstave smo imeli slavnostno večerjo, če se temu lahko tako reče. Abby res ni bila rojena za kuharico, to vam že lahko zaupam. Njeno kuhanje je bilo podobno naši politiki: VELIKO ROBE, A MALO DOBREGA. Posebno Lidia je zmedena opazovala po robovih nekoliko črne debele goveje zrezke, ki so bili v svoji sredi lepi rožnati (okr- cu zasedla četrto, mesto. Naslednja postaja v Žužemberku ni spremenila vrstnega reda, saj so udeleženci morali povedati, kaj pomenijo posamezni prometni znaki, ki so jih potegnili iz kuverte. Veliko večja razlika pa je nastala v točkah med udeleženci po preizkušnji na parkirišču pred Valvazorjevim gradom Bogenšperk, ko so se pomerili v pikadu in metanu žogic v meto. Po končani preizkušnji in izdatnem okrepčilu z domačimi dobrotami smo si ogledali grad, kije sedaj zanimiva turističa točka. Do konca neznan zmagovalec Še tri kontrolne točke in preizkušnje so čakale udeležence rallya do konca njihove poti. Najprej so v Kisovcu priZagor-ju ob Šavi vlekli gumo v narisan cilj, na Trojanah so ugotavljali koliko je, tako na oko, 1 del vina, ki so ga morali natočiti iz majolke v posebno posodo, iztočeno vsebino pa so potem izmerili. Zaključek rallya pa je bil v Gornji vasi v gostilni Zmet. Na dvorišču je bila najprej še spretnostna vožnja, ki je dala dokončno število točk in odločila vrstni red. In kdo so zamgovalci II. turističnega avto rallya Bemi 91? Prvo mesto in prehodni pokal sije prislužil s 166 nagativnimi točkami Dani Petek, drugi je bil Rudi Mesareč s 175 negativnimi točkami, tretji Bojan Grmovšek s 184 točkami in četrti Robi Dobovičnik. Vsi so v trajno last prejeli lepe pokale in praktične nagrade. Posebna priznanja in nagrade pa so prejeli še nekateri drugi udeleženci, in sicer za žensko posadko rallya, za najmlajšega in najstarejšega udeleženca, za maskoto in za fear play. DARKO NARAGLAV O rallyu so povedali: IVAN DROZG najstarejši udeleženec rallya: »Na tem rallyu sem bil letos prvič, nikakor pa ne zadnjič, saj je bilo res prijetno in nepozabno. Z mano pa je bila tudi vsa moja drhži- vavljeni), na žalost namazani z njihovo povsod prilegajočo se ketchup omako; sama je bila namreč v glavnem vegetarijanec in je ob pogledu na mes-nokulinarični zmazek na mizi zavijala z očmi in s tem pokazala na razmerje sil v njenem želodcu. Še najbolj užitno je bilo kalifornijsko vino in krompirjeva majonezna solata s trdo kuhanimi jajci, ki mi jo je uspelo pripraviti na skrivaj, tako da mi niso kje za hrbtom butnili v hrano ketchupa ali kakšne druge ameriške kulinarične blagodejnosti. Še najbolje, kar smo zaužili, so bili manchmellows, bela pena, pečena na palici kar na ognju (tako kot pri nas naredimo s koruzo), potem pa položena med dva, recimo jima albert keksa, vmes si lahko dodal še košček čokolade. Vse skupaj je bilo podobno sladici, ki jo pod podobnim imenom prodajajo v vseh trgovinah, le da je ono bilo toplo in ZELO sladko. V galeriji me niso preseneti- li. Barve las od zelenih do rumenih, mavrični odtenki na vseh nivojih, ljudje, oblečeni kot pocestnice in groge, v kutah in kavbojkah, skratka vse kar človek lahko najde v skladišču kakšnega gledališča (kostumi iz igrice FIGOLE FA-GOLE). Zato pa so bili nekateri keramični izdelki vredni ogleda, kajti tako kot je domiselnost v nevsakdanjem oblačenju in barvanju las za navadnega zaplankanega smrtnika malce prehuda, je ta ista domišljija prenesena v grafično in keramično ustvarjenje za človekovo oko prav vzpodbudna in hvaležna. V. G. (se nadaljuje) da je bilo res super. Prav gotovo bom jeseni, ko naj bi bil jesenski rally, in drugo leto na spomladanskem rally zopet med udeleženci te zanimive tekme.« DANI PETEK Latkova vas. zmagovalec rallya: »Ze ideja o turisitčnem rallyu je posrečena in vsakdo, ki se rad vozi in ob tem spoznava še kraje, ljudi, zanimivosti, je nad njim lahko samo navdušen. Pravzaprav gre za lepo preživetje vikenda, za sprostitev in zabavo. Tekmovalni duh je drugotnega pomena, kljub temu pa tudi tega ni manjkalo, še zalsti ne ob koncu. Uspelo mi ie zbrati naj- na, tako da smo vsi skupaj imeli tudi lep in zanimiv izlet. Celotna trasa poti je bila zelo zanimiva, tudi zato, ker sem po njej vozil prvič. Organizacija je bila brezhibna in zato je ob koncu zadovoljstvo še toliko večje. Jeseni ali spomladi pa se zopet vidimo.« RUDI MESAREČ Laško, drugi v končni razvrstitvi rallya: »Rallya sem se udeležil že lansko leto. Takrat smo vozili po Gorenjski in po dolini Soče. Lani sem zasedel tretje mesto, letos pa sem bil še za mesto manjše število negativnih točk in zmagati. Pohvaliti moram dobro organizacijo in organizatorje, Turistično agencijo Bemi in Avtomehaniko Berglez, saj je bilo tekmovanje izvrstno izpeljano. Mislim pa, da bo v bodoče vse skupaj postalo še masovnejše. In za konec naj še povem, da je bila sponzor zmagovalne ekipe gostilna Matjaž s Polzele.« MIJA BERGLEZ Žalec, organizatorka in vodja Turistične agencije Bemi: »Izredno sem vesela, da je tudi II. turistični avto - rally dobro uspel. boljši. Tudi letošnja trasa je bila zelo zanimiva, organizacija na višku, skratka, vse je bilo super. Med vožnjo posebnih problemov ni bilo, če izvzamem, da sva s sovoznikom ostala brez izpušne cevi. Na prihodnjem rallya pa bom ponovno na štartu.« SAŠA KORUN Šempeter, voznica ženske ekipe: »Kaj naj rečem drugega, kot da je bilo enkratno. Morda sem nekoliko pogrešala hitrostno preizkušnjo, vendar gre za turistični av- to rally in tega pač ni. Vsekakor pa je bila pot zanimiva, tudi vreme nam je služilo, tako To pa meni in drugim daje pogum, da ga bomo odslej organizirali dvakrat na leto, in sicer spomladi in jeseni. Že sedaj vabim vse, ki se radi vozijo ter ob tem spoznavajo kraje, ljudi, znamenitosti, da se nam jeseni pridružijo. Prav gotovo nikomur ne bo žal. Oba rallya sta potekala v prijetnem vzdušju, udeleženci so bili prijetni in družabni in mislim, da bo tako tudi vnaprej. Vsekakor pa mislim, da taka oblika rallya prispeva k splošni kulturi vsakega posameznika, saj gre za akcijo, ki je izrazito turistično obogatena. Vsem, ki kakorkoli pomagajo, da akcija tako dobro uspeva, pa se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem...« D. N. Usode naših dvorcev, graščin Vili. Ojstrica V prejšni številki Savinjčana smo zapisali domnevo, da so bili nekateri gladovi postavljeni na ostankih rimskih zgradb. Je tako z prvotnim gradom Ojstrica? Stari grad Ojstrica je bil postavljen na 636 m visokem Kukenbergu, nad dolino potoka Suhi potok. V dolino potoka se spustimo s prelaza Presedlje in po njej nadaljujemo pot proti Loki. Pri marsikaterem zgodovinarju naletimo na podatek, da sta iz Emone proti Celei vodili dve cesti. Med drugimi Anton Linhart navaja, da je na sedanjih Trojanah po Peuingeijevem zemljevidu pot zavila vstran, ta pot je za 11.000 korakov daljša od poti po hierosolimitanskem itinerariju. To pomeni, da seje ena pot ali cesta spustila iz današnjih Trojan naravnost proti naselju Mutatio ad Medias (Vransko), druga je zavila desno in šla v smeri današnjega Sentgo-tarda, Zaplanine, čez prelaz Presedlje, pod Kukenbergom, skozi Loke in nekje pri Ločici pri Polzeli prišla na pot oziroma cesto, ki je vodila iz Mutatia ad Medias proti Celei. Na Ločici je bilo znano taborišče rimskih legij. Verjetno so desno pot uporabljali zaradi močvirja v okolici današnjega Vranskega. Na Kukenbergu je bil prvi grad Ojstrica. Osnutek urbanističnega programa občine Žalec iz 1. 1977 navaja v poglavju »Umetnostni spomeniki«, da je prvotni grad stal na Kukenbergu, da je ohranjen še južni zunanji zid in da se še vidijo ostanki treh obrambnih jarkov, ki so varovali pristop h grajskemu jedru. Dr. Ivan Stopar v sestavku »Gradovi in graščine v občini Žalec« piše, da skrome razvaline komaj omogočajo tipološko opredelitev nekdanjega gradu. Grad stoji na področju, kjer so ohranjeni dokumenti njihove bogate zgodovinske preteklosti. Rimsko dobo smo že omenili, baje se na ene izmed odsekov rimske ceste vidijo še kolesnice rimskih vozov. Nad desno cesto pa bi lahko bila trdnjava, stražarnica na Kukenbergu. V pisnem dokumentu se Ojstrica privič pojavi 23. 3. 1288 (Ostinvitz castrum) kot eden izmed štirih gradov, ki so bili v lasti starih žovneških svobodnjakov (Žovnek, Šenek, Ojstrica, Liebenstein - Prebold). Kot zanimivost Pavle Blaznik navaja dokument z letnico 1288, dr. Stoper pa z letnico 1280. Žovneškim, kasneje Celjskim je bila to prva posest, ki se je kasneje razširila v neslutene razsežnosti. Ojstrica je bila do tedaj, ko so opozidali jetniški stolp na Gornjem Celju, ječa, kjer so Celjani zapirali in mučili svoje jetnike. Dr. Stopar piše, da je v Spodnji Savinjski dolini le malo gradov, okoli katerih bi ljudstvo spletlo toliko pripovedi. Z Ojstrico je tesno povezana usoda grofa Friderika II, ki ga je dal Herman II. zapreti, in njegove druge žene, Veronike Deseniške, ki jo je v Ojstrici ali v njeni bližini Jošt Soteški utopil ali zadavil. V kronika grofov Celjskih piše, daje bil Friderik II. v grajskem stolpu na Ojstrici okovan, prav tako pa omenja Vedroniko Deseniško, ki da je bila zaprta v stolpu na Ojstrici. Rajko Vrečar v knjigi »Savinjska dolina« opisuje umor Veronike na Ojstrici, 1. 1228. Na trpljenje na gradu Ojstrica priča tudi ime griča, ki leži nasproti Kukenberga, 906 m visoka Krvavica. Žovneški so ohranili Ojstrico v svoji lasti do 1. 1456, ko rod Žovneški oziroma rod Celjanov izumre. Prvič se Žovneški omenjajo v listinah 27. 5. 1172. Med prvimi se omenja Konrad z Žovneka. Med 26. aprilom in 8. majem 1224 je bil v koroškem mestecu Breže zbor knezov. Zbora se je udeležilo več kot 600 vitezov, med njimi Konrad z Žovneka. To priča o njegovem velikem ugledu. Kljub temu, da so si pridobivali vedno večjo posest, so ves čas skrbeli za Ojstrico. Celjska kronika poroča v VIII. poglavju, da je dala vdova Ulrika Celjskega, Katarina dobro zavarovati gradove Žovnek, Ojstrico in nekatere druge. Za časa Konrada z Žovneka so Žovneški pridobili posest Ortlov, med drugim dvor pod Goro Oljko, pri izlivu Hotunjščice v Ložnico (1266), 1. 1291 si pridobio Gotovce itd. Grad ni živel osamljeno. Okoli njega seje razvilo živahno življenje, predvsem proti Loki, Črnem vrhu in Taboru. To nam povedo tudi posamezni dokumenti, kjer se pojavljajo imena krajev in kmetij. Veliko podatkov nam nudi urbar gospodstva Ojstrica iz okoli 1. 1480. Nekaj primerov: Današnja stavba cerkve Sv. Jurija - Tabor je neorenesančna, od nekdanje cerkve je ohranjen star gotski prezbiterij. Ob cerkvi je nekoč stal kerner (prostor za shranjevanje kosti), obdajalo pa jo je taborno obzidje iz začetka 16. stoletja, ki so ga v 19. stoletju porušili. V pisnem dokumentu se prvič omenja leta 1436, in sicer piše, da sta pri Sv. Juriju dve kmetiji. Istega leta je zabeleženo, da leži Sv.Jurij v Vranski fari. Naslednje leto pa je zapisano, da leži v Šem-pavski fari. L. 1444 je zabeleženo, da sta pri Sv. Juriju dva mlina in ena akmetija. Podružnična cerkev sv. Radegunde v Kapli se prvič omenja 10. 4. 1412. Cerkev je v osnovi gotska. Iz tega časa se je ohranila lupina prezbiterija z oporniki in gotskimi okni. V bližini je Grajska vas, cerkev se omenja 1489, sama vas pa v času med 1265 in 1267. Nad Taborom kraljuje sv. Miklavž. Stavba je v ladji še srednjeveška, pravokotni prezbiterij paje dobila v 16. stoletju. V 19. stoletju so jo temeljito prezidali. Okoli 1.1480 se omenja Fauenlagg v katastrski občini Črni vrh, kjer sta kmetiji Eberle in Šošter. Med leti 1457-1461 najdemo v habsburški fevdalni knjigi za celjsko fevdalno posest zapisano ime PERG - »an dem Perg da-selbs bey Oestereicz drithalb huben« (kmetije na Pergu - je to naselje Nogradi v Lokah? - pri Ojstrici). Loke pri Taboru se prvič omenjajo 13. 6. 1365. V urbarju Ojstrice najdemo zapisano ime Prelogna v k.o. Črni vrh - okoli leta 1480. Selo, zaselek pri Grajski vasi se prvič pojavi med leti 1265 in 1267, kot Grajska vas sama. Ime Smrekar, k.o. Marija Reka je prav tako zapisano v urbarju Ojstrice. V istem urbarju je zapisano ime SPIEL-MACHER, v k.o. Črni vrh, v zemljevidu, ki gaje izdala Lovska družinaTabor, najdemo še danes ime te kmetije - Špilmaher. V urbarju Ojstrice je zapisano tudi ime STRGAR, k.o. M. Reka. V urbarju Vranskega pa najdemo okoli 1. 1480:'Michel zu Te-yna - Tajnšek v k.o. Črni vrh. V urbarju Ojstrice pa Tepker, v k.o. Črni vrh - »Maretz Depkar«. Kakšen je bil prvotni grad? Dr. Ivan Stopar piše, daje grad sodil v vrsto tako imenovanih potegnjenih gradov, kjer se ob jedru v vrsti nizajo dodatne grajske sestavine in obrambne zapore. Dr. Stopar domneva, da je v grajskem jedru stal stolp, ki ga omenja Celjska kronika. Pod njim pa so se ob pobočju vrstili drugi grajski objekti, med seboj ločeni kar s stremi obrambnimi jarki, okrepljeni z opornimi zidovi, ki so delno še ohranjeni. Tako lahko za Ojstrico velja, da je »sestavljeni grad«, ki je nastajal s postopnim razraščanjem in dodajanjem stavbnih sestavin vzdolž izbrane smeri. Omenimo še, da je grad Ojstrica stal vrh strme kope in je vsak naslednji utrdbeni obroč na izpostavljeni strani segel nekoliko niže v pobočje hriba. Ojstrica je bila ena zadnjih posesti Celjanov. Po umoru Ulriha Celjskega 4. 11. 1456 je v imenu vdove Katarine z njim upravljal Jurij Eckelheimer. L. 1457 je grad zavzel cesar Friderik, po nasilnem zavzetju je grad ostal njegova last. Poslej so na gradu gospodovali cesarski oskrbniki in zakupniki. Prvi je bil Hans Eckelheimer, 1. 1459 mu sledi laški župnik in celjski vicedom Jurij Aprecher, med gospodarji je bil tudi Leonhard Raumschues-sel s Šeneka, dokler 9.4.1566 ne dobi ojstri-ške gospoščine z gradom, deželnim sodiščem, ribolovom in mitnico na Vranskem v zastavo Maksimilijan pl. Schrottenbach. Deželno sodišče je bilo na gradu že od 1. 1462. Schrottenbachi so bili gospodarji Ojstrice do 1. 1767. Schrottenbachi se pojavijo že 1. 1554 kot gospodarji Heckenberga (Stopnik) in so v tem obdobju ena najbolj znanih rodbin na našem območju. V času med 1. 1614 in 1631 so zidali novo graščino. Delaje vodil Feliks Schrottenbach, ki je pustil polkovniško službo v Slavonski krajini in je kot gospodar Ojstrice izvajal nad tlačani neusmiljeni teror. Zaradi njegovega nasilja je prišlo 1. 1635 do znanega kmečkega upora. Kmečki upor je zajel vso Savinjsko dolino, segel daleč preko meja doline in tokrat je bilo uničenih 35 gradov. Med drugimi tudi graščina v Preboldu, gospodar graščine je bil Feliksov sin Janez Friderik. Danes ni več sledov o graščini. Dr. Stopar navaja, da je bila stavba dvo ali trinadstropna. Pozidana je bila na tlorisni ploskvi v obliki črke L, vogala prednje fasade pa sta bila poudarjena z dvema okroglima stolpoma. Zasnova graščine je bila karakteristična za pozno 16. stoletje. Lastnik Perko je graščino 1. 1830 podrl. Ostala je le pristava, ki so jo 1. 1964 podrli. Omenimo še, da so lastniki Ojstrice postavili eno prvih steklarn v Savinjski dolini. Danes ni sledu o gospoščini Ojstrica, vendar so ostali dokumenti, spomini in prav je, da se tudi ta del zgodovine ne pozabi. VIRI: Janko Orožen: Zgodovina Celja in okolice I (CZS, Celje 1971) Krajevni leksikon Slovenije (DZS 1976) Dr. Ivan Stopar: Gradovi in graščine v občini Žalec Jože Koropec: Mi smo tu (Obzorje 1985) Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (SM 1981) Rajko Vrečar: Savinjska dolina (samozaložba 1930) Urbanistični program SO Žalec - osnutek (1977) Dr. Ivan Stopar: Razvoj srednjeveške grmske arhitekture na Slovenskem Štajerskem (SM 1977) Pavle Blaznik: Historična topografija Slovenske Štajerske. I in II (Obzorja 1986 in 1988) Delo, 26. april 1991 - notica o Žovneških Ivan Lapajne: Zgodovina Štajerskih Slovencev (odlomki v Večeru 1990) 40 let lovske družine Tabor (LD Tabor 1987) Rado Zakonjšek: Taborski kresovi (KS Žalec 1914) v , STODESET LET SLOVENSKEGA GASILSTVA V ŽALCU IV. Gasilstvo v pisani besedi V zapisih o gasilstvu smo omenili že več dokumentov, ki govorijo o gasilstvu. Zapisov je še veliko. Nekateri so bolj popolni, drugi manj. Zanimivo je, da Rajko Vrečar v svoji knjigi »Savinjska dolina« (1930) zelo malo piše o gasilstvu. Omenja može, ki so zaslužni tudi za gasilstvo, med društvi pa predstavi samo gotoveljsko. V zapisu o občini Gotovlje je poudarjeno, da je kulturno življenje v tej občini osredotočeno v društvu »Kmetovalec« in da je zelo delovno Prostovoljno gasilno društvo, ustanovljeno 1. 1903. Med ustanovitelji omenja Franja Jošta, trgovca s premogom iz Celja, gotoveljskega rojaka, in domačega župana Andreja Ant-loga, kije bil župan od 1. 1899 do 1. 1930 in načelnik gasilcev od ustanovitve društva do 1. 1930, ko je Vrečar zbiral podatke. Vrečar omenja še Prostovoljno gasilno društvo Žalec in Gasilno društvo v Gornji Ložnici, ki je bilo prvotno le odsek žalskega gasilnega društva. L. 1919 seje osamosvojilo, prvi načelnik je bil Martin Stainer. Zapise o gasilstvu najdemo v Celjskem zborniku. Tako je 1. 1986 Franjo Mauer objavil članek »Dokument iz zgodovine savinjskih gasilcev«. Pisec članka je zapisal, da je narodni tabor v Žalcu (1868) dvignil slovensko narodno zavest v dolini in ustanovljena je bila vrsta narodnih društev, med njimi tudi gasilskih. Prvo slovensko prostovoljno požarno hrambo, kakor so se društva takrat imenovala, so ustanovili v Žalcu. Pisec piše o težavah, ki so jih sprva imeli gasilci, njihov občevalni jezik je bil slovenski, poveljevanje pa nemško, ker je bilo zaukazano in nadzorovano. Tedanja c. kr. oblast je pač tudi človekoljubno gasilstvo postavljala v službo ponemčevanja slovenskega življa. Zato je načelnik Sirca sestavil in uveljavil slovenski »vežbov-nik«, 1. 1899. Iz časov, ko so-žalski narodno zavedni gasilci vpeljali v svoje vrste slovenščino kot poveljevalni jezik, je ohranjena listina, ki je bila sestavljena, spisana in podpisana 12. marca 1899 v Sv. Juriju ob Taboru (danes Tabor). Imenuje se SLAVNOSTNA OBLJUBA. Ta dokument je Franjo Maurer prvič objavil v Celjskem zborniku. Na tem dokumentu, spisanem v lepi slovenščini, se gasilci obvezujejo, da bodo »povelje in ukaze našega načelnika in našega naprejpo-stavljenih, kar zadeva ognje-gasilstva za ves čas našega službovanja pri požarni brambi zvesto in natančno spolnovali za življenje in blago bližnjega...«. Iz časov borbe za slovenski jezik so nam gasilci ohranili dokument o prizadevanju za uveljavitev slovenskega jezika. Dokument je danes v arhivu Gasilskega društva Kapla - Pondor. Iz tega obdobja, v katerem se je uveljavljala slovenščina tudi kot uradni jezik, so ohranili dokument tudi gasilci iz Letuša. V monografiji »Letuš skozi čas« (1976) so objavili sledeči dokument: Slavni občinski odbor! Podpisani vljudno naznanja, da je bil pri glavnem občnem zboru požarne brambe v Letušu izvoljen sledeči odbor: Karol Marschitj - poveljnik, Franc Goričar, namestnik, vodnik brizgalcev in tajnik, Franc Goltnik - vodnik plezalcev in orodničar, Ivan Mogel - vodnik rešilnega moštva in blagajnik. Vsled gasilnega reda za Štajersko, zakon od 23. juni- ja 1886 št. XXIX blagovoli slavni občinski odbor izvolitev poveljnika in ... potrditi. Letuš, dne 22. avgusta 1906 Za odbor gas. društva Karel Marschitz Na prošnji je pripis: Zgornja izvolitev se je na seji dne 28. novembra 1906 od tukajšnega občinskega odbora odobrila. Županstvo Braslovče dne 28. novembra 1906. Župan Ven. Brišnik Pripis je še overovljen z dvojezičnim žigom Županstva Braslovče. Ta dokument ni važen samo kot dokaz, da seje 1. 1906 slovensko uradovalo. Važen je tudi kot dokaz, da se je tega leta slovenščina že uveljavila v gasilstvu. Saj imamo lepe slovenske izraze: brizgalec, plezalec, orodničar, rešilno moštvo... Pred nami sta dva dokumenta, ki odkrivata zgodovino gasilstva in boj za uveljavitev slovenščine in za pravice uporabe slovenskega jezika. Takšnih dokumentov je v arhivih veijetno še veliko. Že dosedaj znani dokumenti odkrivajo, da so gasilci znali ohraniti dokumente tudi med II. svetovno vojno, ko je bila slovenska beseda prepovedana in hramba dokumentov, ki so dokazovali slovensko prisotnost na Spodnjem Štajerskem, smrtno nevarna. Zato prosimo, poglejte v arhive in objavite te dokumente. F. Ježovnik CD LASER - CD LASER - CD LASER HOTEL ŽALEC Za 250 ur glasbe za vse okuse na laserskih diskih se priporoča CD - teka LASER v Hotelu Žalec. Pričakujemo vas vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Odšel po »francosko« Še danes je ohranjen rek: odšel po francosko, to je, da je nekdo odšel brez slovesa. Odgovor na vprašanje, od kod je ta rek, najdemo v knji-gil dr. Antona Čedeta »Po-rence«, v rodovnem opisu Čedetovih in sorodnikov. Zapis o knjigi, ki ga je napisal prof. Milan Natek, najdemo v eni izmed prejšnjih številk Savinjčana. Dr. Čede opisuje, da so Francozi prirobantili v Savinjsko dolino leta 1797, leta 1805 in leta 1809. Pri opisu življenja Matija Gorška (1783-1864) zasledimo, da je bil Matija določen za Napoleonovega vojaka, da ga je lovila vojska, vendar se je z uspehom skrival in se je vedno srečno izmuznil. Avtor pripoveduje, da so morali Savinjčani francoske vojake voziti proti Trojanom. V zahvalo pa so marsikaterega nazadnje tamkaj ustrelili. Tudi Matija jih je moral nekoč peljati. Na Vranskem so se šli Francozi v gostilno okrepčat, Matiju pa so naročili, da mora poskrbeti za konje. Matija je slutil, da se mu lahko kaj neprijetnega pripeti, zato je nakrmil konje in se pri zadnjih vratih hleva lepo »po francosko« poslovil od Francozov, Napoleonovih vojakov. Torej »po francosko« pomeni, da so se domačini lepo skrivoma »poslovili« od Napoleonovih vojakov. Dr. Čede je zapisal pričevanja starih ljudi o francoski vojski: »Kasežanom so odpeljali konje; med drugimi so pri Holobarju v Kasezah vzeli posebno lepega žrebca. V Gotovljah so Francozi kurili, ko so si kuhali jed, kratko in malo s pohištvom vaščanov. Konje so Gotoveljča-ni prignali k Pušenčanu, Podkamnik, da bi jim jih ne odvzeli francoski vojaki. V Kasezah je bila huda bitka s Francozi. Avstrijski čr-novojniki, ki so prišli iz Celja mimo Sv. Križa in Ogradni-ka, so jih napadli na Okrož-nikovem posestvu, kjer jih je precej padlo in so baje tam pokopali. Francozi so se boreč umikali iz Kasez čez most proti Petrovčam in jih je tudi še na mostu nekaj popadalo, njih trupla pa so Ka-sežani pometali v Savinjo... — « Tako je zapisal dr. Čede. Zanimivo opisuje življenje Zahomškovega strica Mihe (1785-1852) kot Napoleonovega vojaka v Rusiji: Pri Matjaču v Migojnicah sta bila dva brata. Starejši Matija je bil določen za vojaka. Ker se je uspešno skrival pred županom in njegovimi slugami, so le-ti vzeli v vojsko mlajšega brata Miha. Ta je prišel leta 1812 z Napoleonom v Moskvo. Pri umiku Napoleonove vojske iz Moskve so ga pri Berezinu ujeli Rusi. Kako se je Miha rešil, ni znano. Tedaj je bila izredno huda zima. Miha je rešil pred mrzlo smrtjo topel kožuh ruske kmetice in tako je pripotoval skupaj z nekim slovenskim vojakom iz Moskve v Griže. Pisec pravi, da mu je o Mihu pripovedovala mati in teta Franca, kasneje mu je isto povedal Škr-janc, ki je bil doma pri Pod-kalu v Zahomu. Zahomšek je bil sosed Škijanca oziroma Podkala. Tako nam je dr. Cede ohranil tudi pričevanje o slovenskih vojakih, ki so morali kot Napoleonovi vojaki z Napoleonom do Moskve in srečo je imel tisti, ki se je vrnil domov. F. J. Priznanja VIO Žalec Na pobude kolektivov in aktiva ravnateljev je svet VIO že februarja odločil o dobitnikih priznanja VIO za leto 1990. Ker zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo možno pripraviti tudi naj-skromnejše oblike srečanja delavcev v vzgoji in izobraževanju v občini Žalec, je prejšnji mesec predsednica sveta VIO Erika Oset na priložnostni slovesnosti podelila priznanja najzaslužnejšim delavcem vzgoje in izobraževanja. Prejeli so jih: Miljana Avsec, Ivica Čretnik, Breda Glavnik, Margit Juteršek, Anica Kralj, Irena Kralj, Ve- ra Kobal, Stanka Kopusar, Jožica Kuder, Marinka Maro vt, Nevenka Pader, Januš Rasiewicz, Marija Satler, Breda Šip, Breda Veligošek in Olga Verk. Za pomoč in sodelovanje pri učnovzgojnih prizadevanjih naših šol in vrtcev pa so priznanja VIO prejeli Franc Ježovnik, Rafko Končina in Anka Krčmar. V uvodnem nagovoru in ob obrazložitvi zaslug in uspehov dobitnikov priznanj VIO je direktor VIO Janez Meglič poudaril, da se je v desetih letih podeljevanja zvrstilo lepo število zasluž- nih prosvetnih in drugih sodelavcev. Izražena je bila tudi želja, da se kljub reorganizaciji ohrani določena oblika posebnih priznanj za to področje družbenih dejavnosti. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Milan Dobnik, predsednik IS Boris Kranjc in sekretarka za družbenoekonomski razvoj in finance Danica Korent-Jezovšek. Vsi so ob krajših nagovorih dobitnikom priznanj čestitali, predsednik izvršnega sveta pa je Julki Kučer izročil zlato značko občine Žalec. POGOVOR Z RAVNATELJEM BRANKOM DJORDJEV1ČEM Mozart - Na osnovni šoli Vransko so učenci bogatejši za nova spoznanja, ki so jih pridobili s projektno metodo, spoznavali pa so velikega glasbenika Wolfganga Amadeusa Mozarta, katerega 200-letnico smrti obeležujemo v tem letu. Ta projekt pa je pomenil svojstven pristop podajanja snovi in je nekaj novega v procesu izobraževanja naših otrok. »Za nami je projekt, ki nas je močno razgibal. Mislim, da štirje tedni intenzivnega dela niso bili zaman, saj o tem govore pohvalni odzivi z vseh strani. Seveda pa vsega, ne bi zmogli, če se na to ne bi pripravljali že več mesecev. Priprave so potekale v obliki izobraževanja učiteljev na pedagoških konferencah in aktivih, na katere smo povabili strokovnjake s tega področja. Med nami so bili ljudje iz Zavoda za šolstvo - enota Celje in svetovalnega centra iz Ljubljane,« je uvodoma povedal ravnatelj šole Branko Djordjevič S tem projektom ste posegli v povsem drugačen način izobraževanja učencev. V čem se kaže razlika? »Pri projektnem učnem delu se interakcijski odnosi med udeleženci bistveno razlikujejo od odnosov, ki prevladujejo pri tradicionalnem pouku, kjer prevladujeta frontalna in individualna učna oblika, pri kateri učitelj vodi učence neodvisno od drugih učiteljev. Pri tovrstnem pouku je učitelj tudi dominantna oseba, ki posreduje znanje preko različnih učnih metod, učenca pa postavlja v bolj pasiven položaj. Tudi komuniciranje med učencem in učiteljem je asimetrično - dvosmerno. Pri projektnem učnem delu pa se učitelji povezujejo med seboj in sodelujejo pri skupni izbiri učnih tem. Učne oblike se dinamično izmenjujejo. V odnosih med učitelji in učenci prevladuje simetrična dvosmerna komunikacija, pri kateri učitelj nima več dominantnega položaja načrtovalca in organizatorja pouka, temveč je usmeijvalec in animator aktivnosti učencev v učnem procesu. Na ta način učenec postane subjekt učnega procesa, kar pomeni, da sam kreativno sodeluje v učnem procesu in se OTROCI POZOR! MIŠ - MAŠ ALI OTROŠKA VESELICA V GRIŽAH 16. 6. 1991 vas vabimo v letno gledališče Limberg, kjer se boste cel dap zabavali v prijetnem okolju zelenega gledališča. Od jutra do večera bodo z vami najboljši slovenski ansambli, nastopili boste lahko na odru sramežljivih in risali v likovni koloniji. Tudi za igro bo poskrbljeno in prav tako za vaše trebuščke, katere boste lahko napolnili s slastnimi palačinkami, krompirčki in še čim... Ravnatelj OŠ Griže PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! Franci Žagar interdisciplinarno izobražuje ob zastavljenih ciljih...« Projekt MOZART - KDO JE TO je končan. Dobili ste nove izkušnje, ki vam bodo koristile pri nadaljnjem delu. Zanima nas, kako ste vse to izpeljali? »Pri projektu Mozart smo uporabili tematsko-problem-ski pristop, kar pomeni, da so sodelovali pri delu vsi učitelji z učenci po predmetnih skupinah. Težišče projekta je bilo na predmetu Slovenski jezik in na knjižničarskem krožku. Poudarek je bil na filmski vzgoji. Vse ostale predmetne skupine pa so obdelale Mozarta na svoj način in se tako predstavile na zaključni prireditvi v telovadnici šole. Pod vodstvom tovarišice Danice Sedeljšak, so učenci izdelali dva scenarija za film o Mozartu v mladosti in ju s šolsko kamero tudi posneli ter opravili študijsko montažo. Oba filma so lepo pohvalili kritiki iz Ljubljane in tudi udeleženci zaključne prireditve. Svojstven delež k temu pa je dala še razstava, ki jo je pripravil knjižničarski krožek z mentorico Marijo Završnik. Pozabiti pa ne gre še na vrsto drugih podprojektov, ki so vključevali takorekoč vse predmete.« Kot vemo, so to sodobno obliko pučevanja dobro spoznali ob zaključni prireditvi vsi učitelji slovenskega jezika naše občine ter vodje regijskih aktivov knjižničarjev. Kaj pa o njej mislijo učenci? Učence smo anketirali in rezultati govorijo v prid tovrst- nemu. načinu izobraževanja. Po rezultatih opravljene ankete je razvidno, da je 85% učencev osmih razredov ocenilo takšno obliko pouka kot zelo pozitivno, kar 75% pa jih tudi meni, da se na takšen način nauče več kot običajno. Posebej pa so vsi učenci pohvalili odnose med njimi in učitelji, pravijo, da so odnosi sproščeni in da učitelji niso tako napeti.« In kaj bi rekli za konec najinega pogovora? »Kot ravnatelju mi je v posebno zadovoljstvo, da je, naš projekt tako dobro uspel. Želel pa bi pohvaliti vse učitelje, ki so pri tem sodelovali, še posebej pa Danico Sedeljšak in Marijo Završnik, ki sta opravili levji delež pri tem projektu. Prav tako pa velja zahvala vsem zunanjim sodelavcem. Posebna zahvala za strokovno pomoč pa je namenjena gospema Veri Žužej in Mileni Ivšek z Zavoda za šolstvo. Prav tako pa sem dolžan zahvalo Narodnemu gledališču Celje, kjer so nam posodili baročna oblačila, gostišču Štorman za pripravljen koktail Mozart, pekarni Brglez za podarjene konfetke Mozart, cvetličarni Slavica iz Petrovč za cvetlični aranžma in vsem trem strokovnim delavcem: Boženi Orožen iz Študijske knjižnice Celje, Francki Slivnik iz Gled. in filmskega muzeja Ljubljana in M. Kravosu iz Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana.« Darko Naraglav Ko nam otrok zboli Svetuje in odgovarja pediatrinja dr. Eva Dolničar Sedim in sanjam, kakor da... Sanjala sem čudovite sanje: o življenju in ljubezni, o smrti in smehu, o solzah, o dobrem in zlu in o vseh rečeh, ki so za vse pod soncem enake, ki vse izenačijo. Čudovite sanje... iz katerih me je grobo prebudil glas spikeija na radiu... krvavi spopadi se nadaljujejo, noč je zopet prinesla novo smrt. Ugasnem radio, ker nočem slišati, kje se to dogaja. Pa saj je vseeno - ali v Palestini, Vietnamu ali na žalost... Borovem selu. Odrasli se vojskujejo, a trpijo otroci. Tisti ubogi, nedolžni, ki niti ne vedo, kaj je življenje, a še manj, kaj je smrt. No, dosti o tem. Kako lepo bi bilo, če nam o tem ne bi bilo treba premišljevati, tako pa... Ni dolgo tega, ko so se v (takrat še sončnem) Splitu zbrali otroški zdravniki in sestre in se teden dni seznanjali z novostmi o tem čudežu, ki se imenuje otrok. Pravijo, da se človek uči, dokler je živ. Ko smo mali, se učimo hoditi, govoriti, kasneje druge pomembne in manj pomembne reči. V začetku nas učijo »odrasli«, kasneje »otroci« - s svojo naivnostjo oni vidijo prave stvari, ki jih odrasli hote ali nehote spregledamo. Tam so nas med ostalim opozorili na... škodljivost hranjenja dojenčka s kravjim mlekom. Zopet so poudarili vrednost materinega mleka. Kako škodljivo je, če ima otrok v ustih ves čas stekleničko s sladkanim čajem - škodi zobem, otroka po nepotrebnem redi, vzame še tisti »potrebni apetit«. Kasneje otroci med obroki (ali pa tudi za obrok) radi jedo čips, smoki in podobne slane reči. Pri tem nihče od odraslih ne pomisli, kako škodljiva je sol - med ostalim močno vpliva na krvni pritisk. O grizu, čo-kolinu in podobnih rečeh... o tem sem že toliko pisala, da že vrabci čivkajo (če le redno berejo to mojo rubriko). Preveč pozabljamo na dobro staro jabolko, solato, na zelenjavo. Nekateri se boste namuznili, češ, saj je vse okuženo. Ampak vprašam vas... ali ni tudi zrak okužen pa vseeno dihamo. Ali tudi živali ne jedo škodljive snovi, pa kljub temu jemo meso? Poudaijali so vrednost in pomen vitamina AD, svetovali so ne samo, da ga otroci dobivajo do drugega leta, še več, pozimi naj bi ga dajali vsem dvoletnim in triletnim otrokom (ravno zadnjič sem videla obupne prsne koše pri tri-letnikih. In razlog... mamice so pozabile na AD vitamin). Otrok naj je, vendar ga ne smemo siliti. Vsak otrok si sam uravnava apetit, ki pa je odvisen od starosti, časa, počutja. Žal je vse več otrok slabokrvnih. Slabokrvnost je lahko tudi smrtno nevarna, česar pa se naši starši ne zavedajo. Vsem otrokom v starosti 6 mesecev kontroliramo kri. Če mati ne doji, a otroka hrani s kravjim mlekom, otroku kot zaščito damo železove kapljice že po tretjem mesecu. Po šestem mesecu, ko otroci že vse jedo, lahko slabokrvnost preprečimo tudi s pravilno prehrano. Dosti železa je v mesu (zlasti v tistem ob kosteh), rumenjaku, zelenjavi. Na žalost železovih kapljic pogosto ni v lekarnah (baje so drage temne stekleničke in zato ima Pliva težave pri proizvodnji - zanima pa me, ali imajo podobne težave tudi pivovarne tudi pivo mora biti v temnih steklenicah). Železovih tablet pa ne svetujemo majhnim otrokom. Obstaja velika možnost, da »uidejo« v sapnik in potem je joj... Zato tu bolj kot kjerkoli drugje velja pravilo, daje bolje slabokrvnost preprečiti, kot jo zdraviti. Posebno so poudarili poškodbe sluha pri otrocih. Pomembno je, da čim prej odkrijemo, če otrok slabo ali celo nič ne sliši. Najbolje to opazijo starši - če dojenček ne reagira na zvok, prijazne besede. Pozneje otrok ne govori. Res je, da so nekateri otroci leni in spregovorijo kasneje, pa vendar... Včasih je bolje, da si zaskrbljen zastonj, kot pa da je kaj resno narobe. Drobne motnje sluha (zlasti za določene vrste tonov) ponavadi odkrijemo šele pri šolski sistematiki. Ob letu pri vseh otrocih opravimo tako imenovani Demveijev test. Ta nam lahko dosti pomaga. Če zgodaj odkrijemo, da otrok slabo sliši, je možna čudovita rehabilitacija. Danes obstojajo slušni aparati tudi za otroke. Ti otroci obiskujejo posebne šole. Če sumite, rajši pridite vprašat. Preiskave sluha so neboleče, a zelo zelo pomembne. »Učili« smo se še o slabovidnosti, tujkih v ušesih in grlu. O tem prihodnjič. Evald Fliser je v eni svojih čudovitih knjig napisal: »Strah otrok je drugačen od strahu odraslih. Prvi poživlja, drugi hromi. Prvi je kot gnojilo, ki pospešuje rast domišljije, drugi pa je kot slana, ki prekrije in zamrzne najmanjšo klico upanja. Kot otroci smo bili enotni. Živeli smo v svetu in ga opazovali. Kot odrasli ljudje smo tragično zaznamovani z nezaceljenimi razkoli. Živimo v svetu in ga opazujemo, hkrati pa opazujemo sebe v svetu. Srce smo, ki prisluškuje svojim utripom«. In naj dodam še jaz: Naj bo to utrip sončnih pomladi, utrip razposajenih poletij, bogate jeseni in bele zime. Brez rdečih prask, biserov bolečine - solz, naj sedanjost hitro da prostor lepšemu jutri, jutri, ki bo brez spopadov, brez tankov. NAJ NAMESTO SVEČ ZAPLAPOLAJO ČEŠNJEVI CVETOVI. Srečanje mladih tehnikov Osnovna šola v Grižah je bila letos prizorišče srečanja mladih tehnikov iz vseh devetih osnovnih šol naše občine. Udeležilo se ga je okrog 150 učencev, tekmovali pa so v desetih zvrsteh tehnike. Srečanje, ki je imelo tekmovalni značaj, so izpeljali s pomočjo učiteljev in mentorjev tehničnega pouka iz vseh šol, finančno pa so ga podprli Skupščina občine Žalec ter vrsta obrtnikov in delovnih organizacij. Na srečanju so imeli največ uspeha učenci osnovne šole Bratov Juhart iz Šempetra. Od tuje tekmovalo 29 učencev, zasedli pa so kar šest prvih mest, in sicer pri elektroniki Sebastjan Žohar, pri električnih in elektronskih napravah Damjan Ocvirk in Matjaž Hočevar, ki je prvo mesto zasedel tudi pri raziskovalnih nalogah. Na raketne modele se najbolj spozna Matevž Šoster, na zmajarstvo Marko Rančigaj in na avtomobile Marjan Mak. Ostala prva mesta so zasedli Bernard Gojzdnik iz OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca pri ladijskih modelih MČ 1, Gregor Deželak pri jadralnih modelih in Gorazd Kogovšek pri spoznavanju proizvodnega procesa, oba iz OŠ Petrovče, iz OŠ Polzela pa sta bila pri modelarstvu najboljša Borut Zajc in Marko Kužnik. Prvouvrščeni so prejeli praktična darila, vsi udeleženci pa priznanja. Marija Vaš, ki je mentorica na OŠ Griže, je o letošjem tekmovanju povedala: »Mislim, da je letošnje srečanje mladih tehnikov naše občine dobro uspelo. K temu je pripomoglo tudi le- po vreme, ki je številnim udeležencem, zlasti tistim, ki so delali na prostem, omogočilo, da so pokazali vso svojo spretnost. Tudi sicer so pokazali udeleženci, ne samo tisti, ki so zasedli prva mesta, veliko znanja kar je za nas učitelje in mentorje velika spodbuda za nadaljnje delo.« O srečanju se je zelo pohvalno izrazil tudi predsednik skupščine občine Žalec prof. Milan Dobnik, ki si je ogledal tekmovanje in razstavo izdelkov. Srečanje so zaključili še s kulturnim programom. Tone Tavčar Najboljši so prejeli priznanja. Veliki petek komentar komentarja V aprilski številki Savinjčana je gospod župan občanom naše občine potožil svojo bol zaradi neuspešno vodene in izpeljane seje občinske skupščine v zvezi s sprejemanjem občinskega proračuna in propadlimi amandmaji vladajoče koalicije. Za neuspeh je, kar je najlažje, okrivil opozicijo in vse delegate, ki z glasovanjem po lastnem, treznem preudarku niso podprli amandmajev. Pri tem je še začel ščuvati tako zaposlene kot tudi druge občane ne samo proti opoziciji v skupščini, ampak že kar proti vsem, ki ne glasujejo tako, kot vladajoča koalicija misli in pričakuje. Vendar, gospod župan, ne krivite opozicije in ostalih s svojo glavo mislečih delegatov, ki so vam v ogledalu pokazali lastno podobo, če ta podoba ni lepa. Končno ste sami umaknili dva amandmaja, ker ste ugotovili, da nista pametna. In če smo delegati- zavrnili tudi preostala dva, jih nismo zaradi »troedine zveze«, saj od naštetih opozicijskih strank vsaka razmišlja s svojo glavo. Res pa je, da o nekaterih ponesrečenih predlogih Demosa enako mislimo in se nam za razliko od opozicijskih strank ni potrebo o njih posebej dogovarjati in pri točkah dnevnega reda označevati, kje bomo glasovali za in kje proti. In če so enako glasovali tudi drugi delegati, je to samo razlog več, da se ponovno pogledate v ogledalo. Sicer pa smo delegati opozicije v dosedanjem delu vedno podprli vse pametne predloge, tudi Demosove. Gospod župan, delegati SDP si želimo, da v skupščini nastopate kot župan vseh občanov naše občine in da v skupščini ne predlagate sklepov, računajoč na večino delegatov. Želimo reči, da ne nastopajte z argumenti večine, temveč z močjo argumentov in v dobrobit naših občanov. Tudi ščuvanje delavcev proti direktorjem v DPZ, ki so glasovali enako kot predstavniki delavcev z zboru združenega dela, je nepošteno in nima prave osnove. Naša stranka se tovrstnih prijemov ob vsem vaših dosedanjih in bodočih napakah ne bo posluževala. Sami ste rekli: »Volilci na volitvah bodo odločali, komu še dati zaupanje.« In končno, kar strokovnjaki naj povedo, ali smo s takšnim glasovanjem res osiromašili žalsko gospodarstvo in uničili nova delovna mesta. Strokovnjaki ali pa kar gospodarstvo naj povedo, kdo in kako siromaši našo bazo in kam gre večina sredstev, ki jih v žalski občini zberemo. Samo ca. 30% ostane v občini, vse ostalo (pa ne po krivdi opozicije) se odlije v republiko za nam ne povsem znane name-ned. Za konec pa še predlog: »Manjkajoča sredstva za nova delovna mesta si priskrbite od občanov, ki posedujejo veliko večje premoženje od delavcev in ki v občinski proračun prispevajo manj, kot pa stane davčna služba za njih.« S temi sredstvi lah-■ko odprete bistveno več novih delovnih mest, kot pa ponesrečeni amandmaji. To je že bil predlog naše stranke, ki ga pa niste upoštevali. Toda načela so očitno pomembnejša kot koristi delavcev, ste zapisali sami, pa tudi verjetno stolček, dodajamo mi. Sicer poznamo vašo nagnjenost k pisanju člankov v vaš časopis, vendar vam zagotavljamo, da se po tem vprašanju ne želimo več oglašati. Želimo si samo tvornega sodelovanja v skupščini, ki bo prinesel dejanske rezultate, in tisto dobrobit občanom, ki ste jo v predvolilnem obdobju tako na velika usta obljubljali. Klub poslancev Stranke demokratične prenove Žalec Veliki petek II Ob prevzemu funkcije predsednika OO Liberalnodemokratske stranke Žalec sem poudaril, da sem proti javnemu dopisovanju strankarskih predstavnikov, polnem medsebojnega obtoževanja in pranja umazanega strankarskega perila. To sem storil v prepričanju, da se ljudje v teh usodnih trenutkih ukvarjajo z mnogo pomembnejšimi problemi, kot pa so strankarske razprtije. Navkljub lepim željlam in ob vsej dobri volji pa ne morem mimo komentarja gospoda Dobnika o dogajanju v občinski skupščini, objavljenega v zadnji številki Savinjčana. Omenjeni prispevek bi zahteval daljši komentar, ker pa ne želim jemati prostora časopisu, ki ga lahko zapol- nijo za bralce prijetnejše in pomembnejše informacije, se bom dotaknil samo treh, zame bistvenih vprašanj: 1. Gospod Dobnik je zlil ves srd zaradi zavrnjenih Demosovih amandmajev na delegate zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. Niti z besedo pa ne omenja negativnega stališča Izvršnega sveta SO Žalec do predlaganih amandmajev (razen do tretjega, do katerega se IS Žalec ni opredelil). Na podlagi teh stališč in izrečenih argumentov na nato delegati predlagane amandmaje zavrnili. 2. Po tolmačenju gospoda Dobnika (v odgovoru na delegatsko vprašanje} odgovarja delegat občine Žalec v republiškem zboru občin stranki, ki ga je na to mesto predlagala. Logično bi bilo, da velja to tudi za delegate (tudi direktorje) družbenopolitičnega zbora v občinski skupščini. Od kod sedaj po- zivanje delavcev, naj »vprašajo tudi svoje direktorje, ki so v skupščini člani družbenopolitičnega zbora kot predstavniki troedine stranke, kako glasujejo«? 3. Gospod Dobnik je na nekem srečanju s kmeti obdolžil liberalno-demokrat-sko stranko leninističnih metod (ne da bi to podrobneje obrazložil in argumentirali). Med kakšne metode sodi zgoraj citirano pozivanje delavcev na izpraševanje di-rektorjev-delegatov v družbenopolitičnem zboru? Delegati so v zvezi s predlaganimi amandmaji glasovali po svoji vesti, predvsem na podlagi obrazložitve članov Izvršnega sveta, ki je predlog proračuna dovolj strokovno pripravil in argumentiral. To je tudi edini razlog, da predlagani Demosovi amandmaji niso bili sprejeti. Vse ostalo je zgolj natolcevanje in podtikanje. Andrej Šporin Odprt planinski dom na Bukovici Na dan OF, slovenski nacionalni praznik, je Planinsko društvo Žalec odprlo nov planinski dom, na Bukovici (588 m). Udeležba ha svečanosti je bila sicer zelo skromna, čemur je vsekakor pripomogel istočasni pohod po mejah KS Liboje. Nerazumljivo je, kako že nekaj časa s tem pohodom posiljuje sosednje PD Zabukovica, saj je znano, daje pred petnajstimi leti pričelo PD Žalec s pohodi krajanov na Bukovico, kot nadomestilo za predvojne pohode Žalčanov na Mrzlico na binkoštni ponedeljek. Pred devetimi leti pa so začeli s pohodi tudi v Libojah in si kar na silo izbrali isti datum in tako nagajajo sosednjemu društvu ter kvarijo dobre sosedske odnose, kar planincem ni v čast. Ne vemo, zakaj koordinacijski odbor PD občine (če že obstoja) ne usklajuje datumov. Menimo, da je tudi to ena od primarnih nalog odbora, če že ni dovolil, da bi v občini ustanovili Občinsko planinsko zvezo! Preložitev pohoda bi bila letos še toliko lažja, saj je bil praznik KS Liboje na soboto, ko so bili vsi zaposleni prosti. Zanimivo je tudi, da se otvoritve ni udeležil nihče od osrednje planinske zveze, če izvzamemo g. Adija Vidmajerja, predsednika PD Pre- bold, ki je istočasno tudi član glavnega odbora. Na prireditvi tudi ni bilo predstavnika MDO, česar je verjetno krivo obveščanje, saj je bilo po kraju in dolini več letakov z vabilom na otvoritev lokalne trgovine v Zabu-kovici kot za otvoritev planinskega doma. Kljub temu pa je svečanost izvenela domače in prijetno, sodelovali pa so godba na pihala Zabukovica ter učenci OS Žalec in Petrovče. Slavnostni govornik je bil predsednik PD Žalec Janez Meglič, kije poudaril, da je v dom vgrajeno preko 15.000 udarniških ur. Nerazumljivo pa je, zakaj ni bilo pripravljeno večje slavje, saj je bila to priložnost, da se tako zaslužijo kar velika denarna sredstva, ki bi društvu prišla še kako prav. Organizatorje naj spomnimo, da je na začetni prireditvi ob vključitvi Bukovice v planinstvo, ko je bila tam postavljena baraka 2 x 3 m, bilo kar desetkrat več ljudi. Iz izkupička takih prireditev • je odkupljeno zemljišče, postavljena vlečnica, nabavljen traktor, agregat, velik del opreme ter gradbenega materiala do prve plošče, kar ni zanemarljivo. S tako skromno svečanostjo pa so planinci ob velik del dohodka. Škoda! IJ Ljudska knjižnica na Vranskem ena najstarejših v Sloveniji V 4. številki Savinjčana sem prebrala zanimiv članek »LJUDSKA; KNJIŽNICA NA VRANSKEM ENA NAJSTAREJŠIH V SLOVENIJI«. V članku je lepo podana njena zgodovina in pomen knjižnice na Vranskem. Pogrešala sem, da ni napisano, da knjižnica še deluje in opravlja svoje kulturno poslanstvo. Ljudska knjižnica seje iz tesnih prostorov stare občine Vransko (frizerski salon Poznič) preselila v Dom družbenih organizacij. Zaradi adaptacije in novega prizidka k šoli v letu 1974 so bile proste učilnice namenjene družbenim organizacijam. V eno izmed velikih učilnic se je naselila Ljudska knjižnica. Slovesna otvoritev knjižnice je bila februarja 1975. Delo v knjižnici sva prevzeli Marija Smrke, predmetna učiteljica, in Julijana Golob, predmetna učiteljica, zaposleni v Osnovni šoli Vransko. Z Marijo Smrketovo sva se v knjižnici menjavali dvakrat tedensko. Pozneje sem vse delo prevzela sama. V naši knjižnici je 4240 leposlovnih in strokovnih ter 2000 mladinskih del. Od začetka delovanja do danes je vpisanih 844 članov, mladine in odraslih. Od tega je stalnih bralcev 100 iz vrst mladine in 20 odraslih. V letu 1990 je bilo izposojenih 964 leposlovnih, 364 mladinskih in 63 strokovnih knjig. V knjižnici smo priredili tudi občasne razstave - tako ob stoletnici trga Vransko razstavo »VRANSKO SKOZI ČAS« in ob srečanju bratstva na Vranskem. V knjižnici smo organizirali ure knjižnične vzgoje. Učenci od prvega do osmega razreda so spozavali delo v Ljudski knjižnici. Osnovna šola Vransko je letošnje leto uredila nove prostore za pionirsko knjižnico. Podstrešni prostori so se spremenili v zelo lepo šolsko knjižnico. Kljub dobro urejeni knjižnici v osnovni šoli bo Ljudska knjižnica še vedno zelo pomembna za trg Vransko, saj lahko v njej dobite sodobne romane, strokovne in mladinske knjige. Šola ima premalo denaija za nakup leposlovja in strokovnih knjig, zato bo Ljudska knjižnica V največjo oporo in pomoč šoli. Najbolj pridni bralci so mladi - učenci osnovne šole, dijaki srednjih šol, a tudi študentje visokih šol najdejo tu literaturo za referate in seminarje. Odraslih bralcev je še malo, pa vendar je nekaj zvestih ljubiteljev dobre knjige. Mnogi so naročeni na knjižne zbirke, zato imajo knjige doma. Dobro založene police va- Pragwald - agresivni metal - kaj je to? V Večeru smo 6. 5. 1991 prebrali, da obstoja bend PRAGWALD s Polzele. Sprašujemo se, kaj je to. kakšno glasbo igra ta bend? Bend je začel s trach meta-lom, danes pa svojo muziko opredeljuje kot agresivni metal. Pa pustimo ob strani te nji- hove opredelitve glasbe. Vprašati se moramo: hoče ta »bend« v Evropo? V naslovu ima nemško ime za Prebold. Preprosti Savinjčan je skozi stoletja znal ohraniti slovenščino in je bil nanjo ponosen, mladi pa se danes kitijo z nemščino, ki je dolgo hotela zavladati v naši dolini. ZRVS v luči družbenih sprememb V aprilski številki sem prebral članek z zgornjim naslovom izpod peresa Henrika Krajnca. S stališči v prispevku pa se ne more strinjati noben rezervni častnik ali podčastnik. Že več let je organizacija ZRVS strokovna organizacija, ki seje ugonab-ljala s strokovnim izpopolnjevanjem svojega članstva po vnaprej zastavljenem programu, ki ga je dopolnila še vsaka osnovna organizacija. Ne moremo se strinjati, da je bila ta organizacija obremenjena z idejami ZKJ ali SZDL. Avtor se ne more znebiti idejne obremenitve, s katero je bil poklicno obremenjen pri opravljanju svoje funkcije na sekretariatu za LO in DS. Vemo, da so bila vsa društva kolektivni član SZDL, tudi organizacija ZKJ, in zato ni res, da je bila naša organizacija pod njenim okriljem. Vse te trditve žalijo članstvo od predavateljev do slušateljev, ki so obravnavali teoretično in praktično vse oblike boja od voda do divizije v vseh rodovih vojske. Res je bila tudi vsako leto podana varnost-no-politična ocena ter ocena gospodarjenja v občini. Če je to ideološko obremenjevanje, potem je ta tudi zadnji pogovor z mag. Marjanom Fekonjo in Mirom Bogatajem iz ministrstva za obrambo. Tudi naslov tem: Zasno- va nacionalne varnosti republike Slovenije in razplet jugoslovanske krize govori za to. Gre za teme, ki imajo svojo politično težo, nikomur pa ne pade na misel, da bi jih kategoriziral kot politično obremenjevanje. Sodim, da je avtor zapisa v zadnji številki dokazal, da doslej sploh ni vedel za delovanje ZRVS, sedaj pa mu je dodana poleg rednega dela še funkcija sekretarja Občinske konference ZRVS, in bi naenkrat rad »solil pamet« vsem, ki smo doslej delali na tem področju. Naj ga samo spomnim, da je to bila tudi poprej njegova dolžnost, saj seje doslej ukvaijal z obrambo poklicno in za to dobival dokaj dober osebni dohodek, kakršnega v svojem poklicu zagotovo ne bi. O ideološki obremenjenosti in njenem balastu pa še to. Pred leti nam je bilo naročeno, naj organiziramo v okviru Občinske organizacije konferenco ZK, pa se ni obnesla oziroma ni zaživela. To bi on kot delavec sekretariata LO moral vedeti; kot vemo, je bil sam kar precej obremenjen in je opravljal visoke funkcije v krajevni samoupravi. Vendar ga danes nihče od rezervnih starešin neobmetava s tem, in mu ne ponuja smodus vivendi«. kot ga ponuja on v svojem zgrešenem prispevku. IJ <ÊPTJSÜI jpinan ŽALEC, ŠLANDROV TRG 2 Telefon: 063/712-303 Delovni čas: od 9. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure pregledi okulista ob ponedeljkih in torkih - elektronsko merjenje vida - kontaktne leče, očala... bijo v knjižnico nove ljubitelje umetniške besede v prozi in poeziji. Dobra knjiga, izposojena v knjižnici, je še najbolj dostopna in poceni kulturna dobrina. Odrasli člani vplačajo ob vpisu 50 din, mladina pa 30 din. Za izposojeno knjigo je izposojnina 3, 5, 10 din, različno za mladinske, leposlovne in strokovne knjige. Knižnica je odprta vsak torek od 12. do 13. ure in od 15. do 17. ure. Po potrebi bomo urnik prilagodili poletnemu času. Knjižnica bo odprta tudi med počitnicami, in sicer vsak drugi torek od 16. do 19. ure. Ljudska knjižnica na Vranskem vabi ljubitelje dobrih knjig. Pridite! Julijana Golob Santés Na Polzeli: prodajalna s pohištvom »Sanles« • široka ponudba pohištva • čudovite italijanske kuhinje Ugodni 6-mesečni kreditni pogoji in nakupi na čeke! Telefon: 063/721-087 V Žaltu: darilni boutique »NINA« (nasproti tržnice) • velika izbira artiklov iz uvoza • najceneje vse, kar ste včasih dobili v free- shopih Telefon: 063/711-312 In zakaj Pragwald. če ima »bend« sedež na Polzeli, zakaj niso poiskali nemškega imena za Polzelo. Na Polzeli bi imeli še večje priložnosti za »zgodovino.« Tu so imeli malteški vitezi svoj sedež (KOMENDA) in lahko bi se zgledovali po njih!! Naslov v uredništvu TRGOVINA ŠTORMAN Prebold 90 Lepoto stanovanju dajejo tudi svetila Pri nas jih imamo tudi za vas. Pridite in izberite. Nudimo vam specializirano prodajo svetlobne opreme: - lestence domače in tuje proizvodnje, - žarnice vseh vrst, - elektromaterial, - male gospodinjske aparate, - program Ideje Kamnik po naročilu. Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. široka ponudba, cena in kvaliteta delajo za vas. 18. STRAN - MAJ 1991 Informatika in Zaščita programske opreme Za prispevek s področja zaščite programske opreme sem se odločil zato, da bodo končni uporabniki, lastniki, avtorji v prihodnje pri sklepanju pogodb o nakupu (prodaji) programske opreme bolj dosledni in bodo iskali materialno pravno podlago za realiziran nakup (prodajo). Postavlja se kup vprašanj za uporabnike, lastnike oz. avtorje v smislu načina učinkovite zaščite pred nadaljnjo uporabo programa nepooblaščenim osebam. Kaj storiti, da bi bili kot lastnik oz. avtor programske opreme bolj zaščiteni pred kršitvami pravic, ki izhajajo iz naslova intelektualne lastnine? Kaj storiti, če kot lastnik oz. avtor programske opreme ugotovite uporabo vašega programa pri nepooblaščenih osebah? V začetni fazi informacijskega razvoja je bilo dobrodošlo, da veljavna zakonodaja ni preganjala piratskega kopiranja programov, kar je imelo za posledico množično izmenjavo, prirejanje ter nadaljnjo nelegalno prodajanje.Ta pravna praznina v preteklem obdobju je sedaj cokla pri nadaljnjem razvoju, saj vse več tujih programskih hiš uvaja embargo na prodajo programske opreme v Jugoslaviji (t.i. črne luknje), kar pomeni, da niste v uradnem registru te programske hiše in s tem izgubite poglavitno prednost minimalnega doplačila za novo višjo verzijo. Prosto pot nelegalnega in piratskega kopiranja je pravno presekala novela zakona o avtorski pravici (zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski pravici Uradni list SFRJ, št. 21/90), kjer drugi odstavek 3. člena kot avtorsko delo priznava računalniški program. S tem smo se pridružili večini zakonodaj v Evropi ter v svetu, katere so prav tako opredelile računalniške programe kot avtorsko delo. Opredelitev avtorskega dela pri računalniškem programu Pojem razdelimo v tri faze: 1. faza: nastanek programa z opredelitvijo problema; v tej fazi se poda input programa in potrebni output; 2. faza: izdelava diagrama programa z iskanjem najoptimalnejših rešitev za postavljeni problem. Algoritem je najbolj kreativen del razvoja programa; 3. faza: prevod algoritma v programsko sintakso in nato v strojni jezik s pomočjo prevajalnika. Od treh naštetih faz je avtorsko delo programerja druga faza in še ta pogojno. Zakaj? Programer ima dve možnosti. Prva je ta, da napiše nove algoritme in jih med seboj poveže v določeno zaporedje, druga možnost pa je v tem, da že znane, izdelane in objavljene algoritme poveže, po lastnem »scenariju« (t. i. rutine oz. knjižnice ukazov). Torej to je nesporno avtorsko delo le novo izdelani algoritem. pravo Shema 1: nastanek avtorskega dela V svetu velja področju zaščite programske opreme strogo kazensko pravno varstvo. Za nas takšne kazni skoraj niso sprejemljive. Primer iz ZDA: elitna organizacija: Legion of Doom (3 člani) dejanja: vdori v računalniške sisteme, tatvina zaščitenih informacij in nadaljnje širjenje kazen: zaporna kazen (dva po 14 mesecev, eden 21 mesec ter vsak plačilo po 233.00 US $.* olajševalna okoliščina: pripravljenost obtožencev, da posredujejo informacije o drugih organizacijah * Po ameriški zakonodaji je za navedeno dejanje predpisano 5 do 10 let zaporne kazni in denarna kazen do 250.000 US $. Zgled organizacijske zaščite v Veliki Britaniji V večjih oblikah organiziranosti je temeljna zaščita opredeljena na treh nivojih. Vsak nivo je natančno definiran, temelji na odgovornosti ter je posebno opredeljen z elaboratom ohranitve stopnje informacijske organiziranosti in obdelavi v primeru rušitve sistema. Kako je s programsko opremo danes pri nas? Sistemsko programsko opremo praktično pridobimo z nakupom računalnika, ki omogoča enostavno uporabo računalnika oz. njegovih sestavnih delov. Potrebna programska orodja za odelavo garantira in instalira dobavitelj, zato, da se čim prej odločite za ugoden nakup. Pa smo tam? Denarja imamo samo za strojno opremo povprečne kvalitete, nismo pa pripravljeni kupiti potrebne programske opreme, saj podraži nakup za ca. 15.000,00 din. Kako priti do uporabnega programa? Iščemo poceni programerja, ki izdelavo programa sproti prilagaja našim potrebam in zahtevam. Na koncu ugotovimo, da smo program drago plačali, smo popolnoma odvisni od avtorja in nimamo licenčne pogodbe za program oz. pogodbe o avtorskem delu. Smo na začetku konca. Kako vršiti programsko samozaščito? 1. kupujmo originalno sistemsko programsko opremo 2. kupujmo uporabno programsko opremo na osnovi licenčne pogodbe oz. pogodbe o avtorskem delu 3. zavarujmo nakup programov z možnostjo dostopa do izvorne kode programa (bistveno zaradi stečaja podjetij) 4. ne kopirajte programske opreme 5. programska oprema naj bo prizkušena in tržno cenovno usklajena Na informacijskem trgu v Sloveniji se pojavlja iz dneva v dan veliko novih podjetjic, ki iščejo še neizrabljene posle z računalniško opremo. Nastaja masa novih pravnih razmerij, ki bodo kot eksplozija v določenem času povzročila bistveno več sporov na tem področju. Zaradi tega morajo vsi, ki sodelujejo pri razvoju informatike, odgovorno in strokovno prevzeti svoj del odgovornosti. F. Breznikar Kultura upokojencem na Polzeli Člani dramske skupine iz Tabora so gostovali v domu upokojencev na Polzeli s komedijo »Oh ti ljubi starši.« Za to gostovanje so se odločili zato, kjer menijo, da so v domovih ljudje, ki imajo le redko priložnost priti v stik s kulturnimi dogajanji, čeprav si tega želijo. Na sliki: Med gostovanjem taborske dramske skupine na Polzeli. m „ BISTRO PRI ZLATEM KRIŽU vabi 1. junija 1991 s pričetkom ob 21. uri na igrišče v Gotovljah. Zabaval vas bo Vlado Kalember. Shema 2: nivo upravljanja in nadzor Vsak otrok ima pravico do najboljšega razvoja, skladnega z danostmi, razvojnimi možnostmi in individualnimi posebnostmi. Gornje izhodišče, zapisano v globalni koncepciji razvoja vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji z naslovom Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje, je tudi temeljno izhodišče izvajanja predšolske dejavnosti v Vzgojnovarstvenem zavodu Janko Herman v Žalcu. Ob pomanjkanju finančnih sredstev in spreminjanju socialno-ekonomskih pogojev v družini je vse težje zagotavljati ustrezne pogoje za razvoj otrok, tako v družini kot v družbeno organizirani vzgoji. V občini Žalec smo ves čas intenzivno vlagali v razvoj predšolske dejavnosti, zato je treba tudi vnaprej, ne glede na težavno stanje, zagotavljati vsem otrokom določen obseg in vsebino predšolske vzgoje. Nobenega dvoma ni, da današnja družina ne more sama prevzeti niti finančne niti razvojne skrbi za predšolske otroke, zato je družbeno organizirana vzgoja, kot dopolnilni dejavnik družini, nujno potrebna. Hkrati je treba staršem, ki želijo in potrebujejo za svoje otroke več in drugače, to tudi omogočiti. Za to pa je treba oblikovati in izbrati primeren program predšolske vzgoje. Prijavnica otroka za vzgojno varstveni zavod omogoča staršem izbiro med naslednjimi programi, in sicer: • 9 do 10-urni program za otroke v starosti od 1. do 7. leta • 5-urni program - vsak dan, eno leto pred vstopom v šolo • 5-urni program - vsak dan, za otroke od 1. do 5. leta • skrajšani (obvezni) program priprave otrok na šolo • skrajšani program od 3. do 5. leta • izmenični program - vsak drugi teden ipd. (vpišite) • ostali programi - dodatne dejavnosti (plesna, likovna ipd.) vpišite željo.................................. Za programe pod tri in štiri bodo starši prejeli vabila. Vse dodatne informacije lahko dobijo starši na upravi v Žalcu, Tomšičeva 5, telefon 712-201 ali 712-212 ali na sedežih pedagoških organizacijskih enot, in sicer: Žalec I. za VVE Žalec I., Žalec II. in Žalec III., telefon: 713-234, vodja Breda ROVAN; Petrovče za VVE Petrovče, Levec, Vel. Pirešica in Liboje, telefon 776-651, vodja Alma JENŠTERLE: Polzela za VVE Polzela, Braslovče in Letuš, telefon: 721-318, vodja Lidija UŠEN; Žalec IV. za VVE Žalec IV., Griže, Zabukovica, Vinska gora, telefon 712-212, vodja Zora GAJŠEK: Prebold za VVE Prebold, Tabor, Orla vas, telefon 723-082, vodja Marija JAGER: Šempeter za VVE Šempeter, Vransko in programe KS, telefon 701-200, vodja Barbara URBANCL. Pričakujemo vas čim prej, da bomo lahko z vašim sodelovanjem za novo šolsko leto organizirali ustrezne programe za predšolske otroke. VVZ Janko Herman Žalec SNEŽNA IAMA NA RADUHI sezone 29. junija Iz zdravnikove popotne torbe Enako torbo kot zdravnik nosi tudi obrtnik. In tako naš vodovodar bo postal dežurni dohtar. Bolnik, ki je čakal naročenega dežurnega zdravnika, zagleda na vratih možaka v ponošenih kavbojkah z zdravniško torbo. Misleč, da pač takšen hodi zdravnik po terenu, reče: »O, dober dan, g. dohtar! Veste, jaz sem upokojeni tehnik, več let že kašljam, duši me, ampak veste, no, saj bom kmalu končal...« Takrat vstopi soseda in reče: »No, pa sem vam pripeljala vodovodarja (tudi tega so naročili).« Žena bolnika, ki je ves čas stala ob postelji, se je začela ob tem tako smejati, da ni prišla do sape. Zato je vodovodar odložil »zdravniško torbo« in bil pripravljen udariti smejoče bitje po hrbtu, če bi le predolgo ne prišlo do sape. Sodobni bonton V veselju in žalosti Začetek Kraško alpsko lepotico, ki ji težko najdemo primerjavo, je lani obiskalo veliko ljubiteljev planin, narave in kra-škega sveta. Glas o njej se širi daleč naokrog, tudi preko meja, saj jo je obiskalo kar nekaj tujcev, ki se niso mogli načuditi tem enkratnim podzemeljskim lepotam. Zaradi tega pričakujejo Radio Slovenija je pred leti posodobil festival Slovenska popevka v široko glasbeno akcijo Pop delavnica, ki jo pomagajo oblikovati poslušalci radijskih programov in obiskovalci zaključnih prireditev, ki so vsako leto v drugem slovenskem kraju. Tako bo letošnja Pop delavnica 15. junija gost v Savinjski dolini, v prijaznem okolju v Grižah. Na zaključni prireditvi bodo nastopili in tekmovali izvajalci slovenske popularne in rockovske glasbe s skladbami, ki bodo prvič javno izvedene prav v Grižah. Nastopili bodo: AVTOMOBILI, MOULIN ROUGE, DAMJANA IN HOT HOT HOT, DON MEN-TONY BAND, POP DE-SIGN, JANEZ BONČINA-BENC. AFTER EIGHT. ZORAN PREDIN. ČUKI, NASTJA IN SANDRA, CA-LIFORNIA, BIG BEN, MIRAN RUDAN BAND, FA- Drage bralke in zvesti gurmani, mesec dni je naokoli in spet smo našli za vas nekatere recepte za domačo rabo. Nekateri ste me opozorili, da pogrešate predvsem praktične nasvete, ki so primerni za danes plitvejše žepe kot tudi dovolj »posebni«, da so lahko primerni za vsako priložnost. Drugi ste me opomnili, da govorim le o hrani in pozabljam na domače pijače. Zato sem se za danes odločil, da vam ponudim recepta za dva domača likerja in poseben recept za pripravo jeter. LIKER IZ ČRNEGA VINA: V loncu, v katerem se hrana ne prijemlje, kuhaj liter dobrega črnega vina (re-fošk, briški cabernet, teran) in približno 75 dag sladkorja. Zmes pokuhaj le do polovice, nato ji dodaj dva stroka vanilije in postavi lonec na hladno. V popolnoma mrzlo vino zamešaj 11 domače kvalitetne slivovke, dobro premešaj, počakaj, da se malo poleže ter nato precedi skozi gost prtiček, shrani v steklenice in dobro zapri. JAJČNI KONJAK: V mul tipraktik daj osem rumenjakov in 60 dag sladkorja. Vse skupaj penasto umešaj. Ko zmes naraste, dodaj 11 kuhanega in ohlajenega mleka, 2 vrečki vanilijevega sladkorja in 1/21 konjaka (lahko stock, vekija, najboljši je na-poleon). Vse skupaj dobro premešaj, zlij v steklenice in tesno zamašeno postavi na hladno. Pijačo lahko uporabljaš čez tri dni, le da pred uporabo steklenico dobro potresi. JETRNA OBARA S SMETANO: Za to jed potrebujemo pol telečjih jeter (lahko tudi svinjskih), 1/21 mleka, 8 dag prekajene slanine, poper, 2 žlici masti, čebulo (najbolje šalotko), pol žlice moke, pol lovorovega lista, tri brinove jagode, 1 dl kisle smetane, juho in sol. Jetra preboldski jamarji letos še večji obisk kot lansko leto, jama pa je zaradi obilice snežnih padavin in novega ledu letos še lepša in bogatejša. Začetek sezone so jamarji sicer načrtovali že 1. maja, vendar vremenske razmere sedaj še niso takšne, da bi omogočale ustrezen dostop. 1991 UST, CHATEAU, PANDA, TOMAŽ DOMICELJ, PIDŽI in MIX MAX. Pop delavnica bo osrednji del prireditve, saj se bodo poleg tekmovalcev prestavili pred festivalom in po njem izvajalci, ki bodo nastopili s svojimi show programi. Tako bo celoten program prireditve v Grižah zadovoljil vse glasbene okuse, saj je še zlasti za festivalski del v izredno kratkem času za priprave in snemanja skladb uspelo zbrati uredniku Pop delavnice Lojzetu Kožarju izvajalce vseh glasbenih zvrsti, od popularne do rock glasbe, glasbenike, ki so s svojimi skladbami tudi tematsko raznoliki. Da bo prireditev uspešna, bodo poskrbeli izvajalci in obiskovalci, festival pa so omogočili Radio Slovenia, Coca Cola, pivovarna Laško ter Bistro pri Zlatom Križu iz Žalca. namakamo nekaj ur v mleku. Nato jih osušimo, na gosto napikamo s slanino, zrežemo na rezine in potresemo s poprom. Na vroči masti zarumenimo drobno zrezano čebulo, zamešamo moko, dodamo jetra, lovorov list in brinove jagode. Mešamo na vročem, da se jetra na hitro opražijo in postanejo trda. Nato prilijemo juho, smetano in sol. Če kdo ne mara čebule, damo namesto tega česen in peteršilj. Ko jetra malo prevro, jih ponudimo s testeninami, zmečkanim krompirjem ali polento. Dober tek želimo. Alfonz Gurmanski V lanski zimi, ko ni bilo snega, so uspeli jamo urediti in jo pripraviti za odprtje, letos po načrtovanih del niso mogli opraviti, saj je bila snežna odeja predebela in cesta neprevozna. V teh dneh pospešeno delajo, saj hočejo vsaj deloma nadoknaditi zamujeno. Jamo bo možno obiskati od 29. junija dalje. Odprta bo ob sobotah in nedeljah ter praznikih, za večje in najavljene skupine pa tudi ostale dni v tednu. Sicer pa jamarjem tudi na področju raziskovanja ne bo zmanjkalo dela, saj zadnje odkritje daje nove, neslutene možnosti, ki bodo jamo še obogatile. Vsi, ki želite videti, spozanti in doživljati lepoto podzemeljskega kraljestva v nedrjih Raduhe, pa lahko dobite še podrobnejše informacije v jamarskem klubu ali po telefonu na številkah 723-486, 723-211 ali 701-591. _0V- Poročili so sc: Jožica KOZULIČ in Roman LEBAN, oba iz Arje vasi; Andrejka BABIČ in Miroslav ZNIDAREC; Barbara HANŽIČ iz Rakovelj in Janko PIRNAT iz Letuša; Suzana URISEK in Danijel VOM-BREK iz Migojnic ter Zdenka FELICIJAN in Ernest GROBIN. Umrli so: Stane URBANČ, Polzela, 19 let; Ludvik GREGL, Tabor, 62 let; Roža PODKRAJŠEK, 66 let; Gizela HROVAT, Žalec, 89 let; Blaž MI-HELAK, Črnova, 85 let; Ignac KALŠEK, Ponikva, 60 let; Frančiška SEŠEL, Andraž, 85 let; Rudolf ŠTRAVS, Prelska, 90 let; Angela GRAJŽL, 69 let; Ivan MAZZONI, Petrovče, 83 let; Ljuba SAJOVIC, Do-berteša vas, 88 let; Alojzij HATZE, Parižlje, 61 let; Marija KUNEJ, 84 let; Helena TRAVNER, 89 let; Rozalija OMLADIČ, Letuš, 86 let; Jožefa NOVAK, Orlova vas, 49 let; Marija KUDER, Kasaze, 81 let; Ljudmila JEREB, Prebold, 60 let; Franc PIKL, Jeronim, 94 let in Angela ZEVNIK, Zahomce, 72 let. Poroka • Dobre navade in vljudnost zahtevajo, da se starši ženina in neveste spoznajo vsaj mesec pred poroko, seveda, če se še ne poznajo. • Za poroko v krogu družine se obe strani dogovorijo, kje bo slovesnost, kakšna bo in kako se bodo delili stroški. • Sorodniki in prijatelji se dogovorijo, katero poročno darilo bo kdo kupil, da se darila ne podvajajo. • Družini skupaj sestavita seznam povabljenih in vsaj dva tedna do mesec dni pred poroko pošljejo vabila s prošnjo, da povabljenci potrdijo svoj prihod. • Kadar poteka poročna slovesnost v krogu naj bližjih, se znancem in prijateljem pošlje obvestilo o poroki, ti pa morajo odgovoriti s čestitkami mlademu zakonskemu paru. • Znanci mlada tudi obiščejo, jim osebno čestitajo in prinesejo primerno darilo. rojstvo • Za očeta je to priložnost, da ženi podari kak predmet trajnejše vrednosti (drobnejši nakit), obvezno pa cvetje. • Mladim staršem se zdi, da morajo dati otroku nenavadno oz. uvoženo ime, pri tem pa pozabljajo, da bo otrok odrasel, in da ga bo morda v življenju zaradi nenavadnosti motil. • Druge spet nenavadnost in preprostost motita, zato se zatekajo k posebnim imenom. • Dajanje imena je samo po sebi praznik, ki zaznamuje vse življenje, zato starši želijo, da bi bil njihov otrok vsaj po imenu nekaj izjemnega in drugačnega. Vseeno je včasih pametno premisliti, ali bi sami sebi želeli takšno ime. Smrt • Kadar umre prijatelj ali znanec, moramo njegovi ožji družini izreči sožalje. To storimo s stiskom roke in besedami: »Moje sožalje!« • Sožalje lahko izrečemo v pokojnikovi hiši ali mrtvašnici, ko so okrog krste zbrani člani najožje družine. Ob taki priložnosti se postavimo mirno pred krsto, po-stojimo nekaj sekund in se nato narahlo poklonimo. • O smrti obveščamo druge z osmrtnico ali črno obrobljenim pismom. • kadar ne moremo priti na pogreb, izrazimo sožalje s pismom (na belem papirju) ali telegramsko. • Osebno lahko pridemo izreči sožalje v roku šestih mesecev, toliko časa namreč traja polno žalovalno obdobje. • V družbi žalujočih ne začenjamo pogovorov o pokojniku, trudimo se da bi se čimveč pogovarjali o prihodnosti in življenjskih načrtih. • Na pogreb pridemo v temnejši obleki ali kostimu. Če nismo člani pokojnikove družine, smo lahko napravljeni svetleje, vendar ne kričeče, s tem, da ima obleka kak temnejši detalj. Praviloma ne oblečemo srajce s kratkimi rokavi in pisane obleke. NON - STOP - modne in klasične pričeske - spiralne in papilot trajne - barvanje in kodranje las na vašem domu TATJANA TERGLAV, POLZELA 61/A Telefon: 063/721-608 Sprejem naročil in informacije: dopoldne: od 12. do 13. ure popoldne: od 19. do 20. ure Pajkov Gastro shop Trgovina Govc Številnim prodajalnicam na Šlandrovem trgu se je pridružila še prodajalna Mojce Pajk, imenuje pa se Gastro shop. Prodajalna je okusno urejena, v njej pa je možno kupiti vse za gospodinjstvo, posebno bodo uživale tukaj tiste gospodinje, ki imajo rade v svoji kuhinji lepe stvari in svojim domačim in gostom postrežejo s še posebno lepo posodo, priborom, pladnji, kozarci, prti itd. Veliko stvari je iz uvoza in nosi nalepke znanih evropskih proizvajalcev. Za domače vzdušje v kuhinjah in jedilnicah pa je mogoče kupiti izvirne ročno izdelane praktične gospodinjske predmete. Tudi na gostince niso pozabili, saj lahko za opremo svojih lokalov nabavljajo tukaj posodo in steklovino po katalogu. V teh dneh so organizirali tudi akcijsko prodajo kozarcev za vse vrste pijač po posebno ugodnih cenah. Kozarce so izdelali v Rogaški Slatini. -p >p Na Šlandrovem trgu 15 so minulo soboto odprli novo trgovino Govc s tehničnim blagom in komisijsko prodajalno. Kot je povedal lastnik prodajalne Matej Govc, ki je znan mlad trgovec, doma iz Prebolda, je v novi trgovini možno kupiti belo tehniko, akustiko (tudi iz uvoza), tekstilne izdelke, vrsto športnih copat in drugo. Najceneje prodajajo tudi premog. Kupiti je možno uvožene plenice Pampes, ki so znane po vsej Evropi, in sicer že za 499 din (52 kom). Seveda načrtuje tudi razširitev ponudbe, ta pa je odvisna prevsem od povpraševanja. Konkurenčne pa so tudi cene. Na sliki: Del nove prodajalne z lastnikom Matejem Govcem T. T. GRIŽE - 15. jUNIJ Pop delavnica Gurmanski kotiček Planinstvo ustvarja moč in voljo Za planinstvo smo že ugotovili, da je v teku časa in razvoja postalo vrednota, ki je priznana in ki povezuje množico ljudi. V naši občini je kar 9 planinskih društev, ki skupaj vključujejo 337 mladine, 981 mladih planincev in 2094 odraslih članov. V Sloveniji pa je skupaj 103.483 planincev iz 181 planinskih društev. Organiziranost, ki odseva v članstvu planinske organizacije, pomeni, da kaže število organiziranih planincev na družbeno vlogo planinskih skupin kot družbenih skupin. Drugače povedano, šele z organiziranimi družbenimi skupinami in organizirano dejavnostjo planinstvo pridobiva družbeni pomen. Ob teh družbenih skupinah in njenih dejavnostih pa živi hkrati vsesplošno gibanje, hoja v naravo v najrazličnejših oblikah in stopnjah organiziranosti, od načrtovanih izletov planinskih društev do spontanih družinskih izletov ob sobotah, nedeljah in praznikih. Skupna značilnost planinskega društva, v katerem se načrtovana planinska dejavnost opravlja, pospešuje in obdeluje, pa je relativno zaokrožen krog ljudi vseh starosti, ne glede na socialni, strankarski, poklicni status posameznika. Pogoj za vstop v to organizacijo ni obremenjen s premoženjskim cenzusom, preizkusom znanja ipd., kar daje planinstvu pečat odprtosti. Članarino rabi zgolj za registracijo in pomeni simboličen prispevek za vzdrževanje dejavnosti, spoštovanje društvenih pravil, običajev in navad, v gorah pa je le v korist članov planinskega društva. Posebno pripadnost društvu kažejo tisti člani, ki s svojo požrtvovalnostjo in vsestransko pomočjo pomagajo graditi planinske postojanke. V naši občini so bili na takšen način zgrajeni planinski domovi na Creti, Homu, Gori Oljki, Zajčeva koča pod Krvavico, dom pod Reško planino, dom na Šentjungerti in pred kratkim dom na Bukovici. Koliko ur dela, ki so ga opravili naši planinci - entuziasti, je v teh lepih objektih (ki danes ne služijo samo planinski dejavnosti, ampak tudi drugim družbenim potrebam) in kolikšna je njihova denarna vrednost? Planinci nikoli ne računajo, ker je uspeh vedno zagotovljen, tako v vzponih na najvišje gore kot pri delovnih dosežkih izgradnje objektov ali oblikovanju mladega planinskega rodu, to pa je čar planinstva. Čeprav pozna planinska organizacija različne vloge, na primer: planinskega vodnika, mladinskega vodnika, gorskega stražarja, oskrbnika, reševalca. alpinista itd., ne gre za strukturno slojevitost članstva, ker so si vse vloge med seboj enakovredne. Podlaga jim je zgolj in samo strokovna usposobljenost. Čeprav je planinska dejavnost kot rekreacijska dejavnost prostovoljna, gre pri statusu, npr. planinskega vodnika, na podlagi znanja in prakse za pridobljen status. Čeprav gre torej na zunaj za neke vrste vrednotenja, imajo te specializacije izključni namen kadrovanje za zvišanje strokovne ravni članstva. Iz vsega tega je razividno, da planinska dejavnost ni eksistenčno gibanje v pomenu Darwino-vega boja za obstanek, temveč humanistično pojmovanje odnosa do naravejtkjer ne igrajo vloge prestižni nameni in materialni interesi. Po humanističnem pojmovanju odnosa do narave je v planinstvu pomembna komponenta prostovoljnost in svobodne dejavnosti. Upam, da ta delni prikaz planinstva kot množične športne dejavnosti (rekreacije) le zasluži naslov in širšo družbeno podporo, ki iz leta v leto upada, tako kot je značilno za celoten šport v naši občini. Adi V. Adi Vidmajer, član predsedstva Planinske zveze Slovenije, čestita predsedniku PD Žalec Janezu Megliču, s tem pa tudi vsem ostalim članom za opravljeno delo. NOV DOM NA BUKOVICI Gradili so ga več let Bukovica je 568 m visok hrib nad Zabukovico na eni s.trani in nad Grižami na drugi. Že od nekdaj je priljubljena izletniška točka za bližnje in daljne okoličane, saj je je ravno prav za nedeljski sprehod v naravo. Že pred leti so planinci na njej postavili leseno uto, kije kljub skromnosti nudila prijetno zatočišče. Žalski planinci pa so vseeno želeli več in pred nekaj leti pričeli v bližini starega zavetišča graditi nov planinski dom. Takrat še ni bilo speljane ceste, po kateri bi bilo gradbišče dostopno s traktorjem, zato so morali nekaj zadnjih sto metrov material prenašati ročno. To je bila ena izmed ovir, zaradi katerih je delo napredovalo počasneje, kot so želeli. Pozneje so uredili gozdno cesto, nedaleč stran pa je tudi tovorna žičnica. Za praznik OF so planinci Žalskega planinskega društva menili, da je dom pripravljen sprejeti goste in so ga otvorili. Obenem so počastili tudi 50-letnico OF slovenskega naroda PD Žalec vabi in 1. maj. Na otvoritvi se je zbralo lepo število ljubiteljev planin. O poteku gradnje je govoril predsednik PD Žalec Janez Meglič, ki je med drugim poudaril, da bi brez delavnosti in požrtvovalnosti posameznih članov društva, brez denarne pomoči obrtnikov, delovnih organizacij in drugih, doma na Bukovici ne bilo. V letih izgradnje so opravili več kot 15 tisoč delovnih ur, veliko je bilo traktorskih, obrtniških in drugih. Seveda je tiste najbolj prizadevne tudi naštel, vendar le po imenih, saj se, kot je rekel, med seboj poznajo, nihče pa se ni hotel v tem lepem trenutku postavljati pred drugimi. V kulturnem programu so nastopili zabukovška godba na pihala, mladi iz Žalca in Petrovč. Z novim domom na Bukovici smo vsi, ki vsaj ob koncu tedna radi gremo kam v naravo, pridobili še eno zares lepo možnost. Dom je dostopen z več strani, nekatere poti so daljše, zato pa bolj položne, druge krajše in bolj strme, tako da si lahko vsak izbere pri-mernjo sebi, svojim željam in zmogljivostim. Tone Tavčar Javna zahvala Upravni odbor Planinskega društva Žalec se javno zahvaljuje vsem dobrotnikom; KS Žalec, vsem podjetjem, izvršnemu svetu SO Žalec, zasebnim obrtnikom in trgovcem, OŠ TO Žalec, delovnim članom društva in domačinom iz Zabukovice in Žalca za vse oblike pomoči pri izgradnji nove planinske postojanke na Bukovici. Hvala tudi planincem PD Zabukovica za čestitke in darilo. Ob odprtju 27. aprila in prvomajskem praznovanju smo bili deležni izjemno lepega obiska. Ljubitelje planin in zdravega okolja vabimo, da nas obiskujejo ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Prepričajte se, da smo z velikim trudom in skupnimi močmi resnično zgradili ličen planinski dom - za vas. Janez Meglič Strelstvo Občinsko prvenstvo Za začetek letošnje sezone tekmovanj z vojaškim orožjem v streljanju z vojaško puško M48 smo organizirali občinsko prvenstvo. Oddaljenost tarč je bila 100 metrov. Tudi to tekmovanje je pripravila SD Braslovče na vojaškem strelišču pri jezeru. Veljalo pa je za lanskoletno, saj je lani odpadlo zaradi tehničnih razlogov. Škoda le, da se ga je udeležilo malo število strelcev, samo strelci SD Braslovč, Šempetra in Žalca. Ekipno je slavila ekipa strelcev SD Slavko Šlander iz Šempetra s 449 krogi, pred ekipo SD Braslovč s 437 krogi in tretjo, ekipo Žalca. Posamezno je postal občinski prvak Mladen Melanšek, SD Juteks Žalec, kije nastreljal izrednih 183 krogov. Drugo mesto je osvojil Matjaž Kralj, SD Braslovče, s 154 krogi, tretje mesto pa je ripadlo Iztoku Handžiču, SD empeter, nastreljal pa je 154 krogov. Sestanek strelcev V Žalcu so se sestali strelci naše občine na pobudo g. Mastnaka, ki zastopa OSZ Žalec. Sestanka so se udeležili strelci, predstavniki SD Šempetra, Griž, Braslovč, Žalca 89 in SD Juteks Žalec. Obravnavali so trenutno situacijo strelstva v naši občini, udeležbe na pokalnih tekmah, predvsem pa medsebojne odnose strelskih družin. Ugotovili so, da se strelci včasih težko strinjajo z vodstvi SD in da bi želeli, da v prihodnje upoštevajo mnenje strelcev o razporedu tekmovanj in koledarji tekmovanj. Strelci naj bi termine tekmovanj določali sami, seveda v okvirih republiškega tekmovalnega koledarja. Kritično so ocenili uspehe, predvsem pa neuspehe naših strelcev na preteklem republiškem prvenstvu. Dali so več pobud za izo-boljšanje situacije, med katerim je največ polemike vzbudil predlog nekaterih, ki se zavzemajo za večjo število tekmovanj s tem, da bi bile ekipe sestavljene iz strelcev različnih SD, da se ob izostanku katerega člana ekipe lahko le ta nadomesti z članom druge SD. Kako bo to izvedljivo - če sploh bo, pa bodo morali pokazati čas in veliko skupnega dogovarjanja o spremembah določenih zakonov strelstva. Prehodni pokal OF Za eno največjih slovenskih tekmovanj vsekakor šteje že tradicionalno tekmovanje strelcev z vojaško puško za prehodni pokal OF v organizaciji SD Braslovče. Tekmovanje je bilo na vojaškem strelišču pri jezeru v Braslovčah. Letos se gaje udeležilo kar 21 ekip iz vse Slovenije, vključno z tradicionalno vabljenimi gosti SD Metalis iz Subotice. Tudi to leto so strelci dosegli izredno dobre rezultate. Največ krogov in s tem prvo mesto je s 535 krogi zasluženo osvojila ekipa SD Celje v sestavi: Jeram, Jager in Frece. Drugo mesto je zasedla ekipa Metalisa s 527 krogi, medtem ko je tretje mesto osvojila ekipa Juteksa Žalec v sestavi: Melanšek, Smrkolj, in Vidmajer, ekipa pa je zbrala 501 krog. Posamezno je dosegel največ krogov Jože Jeram, SD Celje, ki je nastreljal odličnih 183 krogov. Drugo mesto posamezno je osvojil Horvat, Metalis s 182 krogi pred tretjim Tonetom Jagrom, SD Celje, 181 krogov. Tekmovanje so dobro pripravili člani SD Braslovče. Preizkus risanic Na strelišču za vojaško orožje v Braslovčah je LD Braslovče, ki šteje 70 članov, pripravila letošnji vsakoletni preizkus orožja - lovskih pušk risanic. Preizkus organizirajo pred pričetkom lovske sezone. Strelja se v položajih leže in stoje z naslonom. Preizkus se opravlja s streljanjem v tarčo srnjaka, postavljeno na razdalji 100 metrov. Opraviti ga morajo vsi lovci LD, pozitiven rezultat pa je dosežen z najmanj 14 krogi v tarči srnjaka. Lovna sezona na srnjaka se začne s 15. 5. na površini 5500 ha, ki pripadajo revirju LD Braslovče. UGODNO! SAT TV Satelitski komplet TRISTAR, 100 kanalov, STEREO, OFFSET antena 80, DOBAVA IN MONTAŽA JURE OCVIRK, EFENKOVA 2, ŽALEC Telefon: 063/712-818 25. maja na pohod TREH SRC v Radence Prvi pohod TREH SRC v Radencih bo 25. maja po pomurski planinski poti - VT št. 10, 11 in 12, primeren pa je za vse kategorije, saj obsega tri ure nenaporne hoje. Pohod je letos prvič organiziran v okviru 11. maratona Treh src. Odhod posebnega avtobusa bo z žalske avtobusne postaje ob 7.30, cena prevoza pa je za odrasle člane 180, za srednješolce in študente 150 in za osnovnošolce 120 dinarjev. Družine imajo 10% popusta, za osta'e nečlane je cena enotna, in sicer 200 dinarjev. 2. junija Po obronkih Galicije Planinska sekcija GALICIJA vabi 2. junija na tretji pohod Po obronkih KS Galicija. Štiriuma nenaporna hoja se konča pri planinskem domu na Šentjungerti. Začetek pohoda je ob 8. uri izpred osnovne šole v Veliki Pirešici. Na prvih dveh pohodih tudi slabo vreme ni moglo skaziti prijetnega vzdušja, zato pridite! 22. junija Kresna noč na gori Kresna noč na gori bo letos organizirana že tretjič, in sicer 22. junija, s pričetkom ob 20. uri (ne pozabite na žepne svetilke). V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena s Šentjungerti v Kulturni dom v Galiciji. Vse podrobnejše informacije dobite v društveni pisarni na žalskem stadionu vsak četrtek od 19. do 20. ure ali pri Dušanu Šipu, telefon doma 713-762, v službi 713-131. REGIJSKA TEKSTILUADA V KEGLJANJU Najboljši kegljači Juteksa Na kegljišču v Žalcu so izpeljali regijsko tekstilijado v kegljanju. Tekmovanje je dobro potekalo, pogoji so bili dobri in temu primerni so bili tudi rezultati. Med najuspešnejšimi so bili kegljači in kegljačice Juteksa. Dobre rezultate pa so dosegali še tekmovalci Topra, TT Prebold, TN Polzela, M-kluba, Zarje-Skala. V skupnem seštevku vseh disciplin je prvo mesto zasedel Juteks, drugi je bil Toper, tretji pa kegljači TN Polzela; sledijo še Zarja, TT Prebold, M-klub in Dekorativna Laško. Kakšni pa so posamezni rezultati? V tako imenovanih borbenih igrah je bil vrsti red naslednji: 1. Juteks s 307 podrtimi keglji, 2. TN Polzela z 297 keglji in 3. TT Prebold z 287 keglji. Moški ekipno 6 x 100 lučajev: 1. Juteks z 2214 keglji, 2. Toper z 2117 keglji, 3. TN Polzela z 2088 keglji. Ženske ekipno 4x50 lučajev: 1. Toper s 601 kegljem, 2. M-klub s 562 keglji, 3. Juteks s 552 keglji. Moški posamezno 100 lučajev 1. Pinter-Toper s 405 keglji, 2. Podkrajšek - Juteks s 404 keglji. 3. Dolar - TN Polzela 403 keglji. 4. Jakopo-vič - Juteks 392 kegljev, 5. Dobravc - TT Prebold 390 kegljev. Ženske posamezno 50 lučajev: 1. Lekič - M-klub 172 kegljev, 2. Golovšek - TN Polzela 172 kegljev, 3. Stegnar - Juteks 171 kegljev, 4. Filipovič - M-klub 166 kegljev, 5. Preložnik - Toper 159 kegljev. Moški pari: 1. Podkraj-šek-Jevnišek, Juteks 758 kegljev, 2. Ja-kopovič-Škoberne, Juteks 757 kegljev. 3. Avramovič-Novak, Zaija 749 kegljev. Ženski pari: Lakič-Filipovič, M-klub 338 kegljev, 2. Golovšek-Vajncerl, TN Polzela 326 kegljev, 3. Deželak-Preložnik, To- per 315 kegljev. Mešani pari: 1. Jakopo-vič-Stegnar, Juteks 563 kegljev, 2. Ra-spotnik-Golovšek, TN Polzela 542 kegljev, 3. Podkrajšek-Šemrov, Juteks 541 kegljev. V finale republiške tekstiljade se je uvrstila ekipa Juteksa ter posamezniki Pinter - Toper, Dolar - TN Polzela, Dobrovec - TT Prebold in posameznice Lekič - M-Klub Velenje, Golovšek - TN Polzela, Filipovič - M-klub Velenje ter Preložnik - Toper. „ _ D. Naraglav Euro Cup Shito-Ryu '91 Kot vsako leto doslej je bilo tudi letos 27. aprila v okviru organizacije KOFUKAN v Nottinghamu v Angliji mednarodno tekmovanje EURO CUP SHITO-RYU, ki velja za evropsko prvenstvo karate stila TANI-HA SHITO-RYU. Iz Slovenije se je udeležila tekmovanja selekcija tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora in Petrovč, ki poleg Ljutomera trenirajo ta stil, vodil pa jo je Anton Maruša. Tekmovanja.so se udeležili priznani tekmovalci iz Švedske, Norveške, Anglije, Škotske, Bolgarije in Jugoslavije. Častna gosta tekmovanja sta bila Joef Thompson, trikratni prvak, in Aiden Trimble, svetovni prvak kategorije SKI (Shotokan karate Internacional). Naša selekcija je bila letos še uspešnejša kot lani, saj je bil DEJAN JUG drugi, MITJA STIŠOVIČ pa četrti, s čimer smo se uvrstili v sam vrh v tekmovanju v kat. Po zaključku tekmovanja sta z demonstracijo kat SUPA-RINPAI in SO-KOKUN DAI navdušila glavni inštruktor TANI-HA SHITO-RYU za Evropo K. Tomiyama 6. Dan Shito-Ryu in Goju- Ryu ter njegov namestnik, inštruktor OMI 6. Dan Shito-Ryu. V nedeljo, 28. aprila so organizirali inštruktorski seminar, na katerem smo se udeleženci učili kate PAPU-REN in MATSOMURA-NO-BASAI (najstarejša PASAI kata). Na polaganju za višji pasje Mitja Stišovič ponovno dokazal dobro poznavanje karateja in položil za mojstra 2. Dan. Na sestanku vodij držav pa so bili določeni tudi organizatorji naslednjih Euro-Cupov, ki bodo leta 1992 v Oslu na Norveškem, leta 1993 v Žalcu in leta 1994 v Stockholmu na Švedskem. Jugoslavija je dobila organizacijo Euro Cupa na osnovi izrednih rezultatov v zadnjih dveh letih, kar je veliko priznanje za trdo delo vsem, ki pri nas trenirajo TANI-HA SHITO-RYU. A. Maruša Možnosti in perspektive športne rekreacije v turizmu Možnosti so velikanske. Perspektiva je fantastična. Tako bi lahko zaključili z dvema stavkoma vstop (vključevanje) športne rekreacije v turizem. Kaj to pomeni za našo občino, ki se teh možnosti iz leta v leto »ne-plansko« izogiba? Lahko bi trdil, da smo ena tistih občin, ki ima 75% teh pogojev že danih (to delno dokazuje tudi nov prospekt občine Žalec). V naši občini je mnogo rekreacijskih aktivnosti neposredno odvisnih od naravnega okolja, na primer - planinstvo od hribov, planinskih domov, plavanje, veslanje, ribo- lov, tenis, igre z žogo ipd. od igrišč, telovadnic. Urejeni prostori za kampiranje, postavljanje šotorov-taborov, urejena smučišča ipd.. Človeku je brezhibno gibanje v naravi, izpostavljanje telesa, soncu, vodi in svežemu zraku biološka potreba čiste, torej neonesnažene narave odvisna njegov obstoj in razvoj. Osnovna turistična ponudba so v prvi vrsti naravne dobrine, ki jih turisti cenijo (vsaka naša krajevna skupnost jih ima). Kje je torej vzrok za pasivnost v tej tako pomembni, danes v svetu že priznani gospodarski panogi? V prvi vrsti neprofesionalnost, nestrokov- nost ljudi iz okolja, kjer so te možnosti dane skoraj v celoti. Tudi občinski faktorji se premalo zavedajo, da je programsko usmerjanje turistov na posamezne rekreacijske dejavnosti, doziranje in informiranje že dolgo predmet turističnega povpraševanja. Ce je bila športna rekreacija ljudem še včeraj luksuz, je danes potreba širšega kroga prebivalcev, jutri pa bo potreba vseh ljudi. Vsako nadaljnje podcenjevanje te dejavnosti lahko ima skozi čas večje gospodarske posledice tudi v naši občini. Tudi v to se je potrebno zamisliti. Adi Vidmajer Akcija jamarjev Jamarji - reševalci so pripravili reševalno vgjo v Hudi luknji. O njej nam je Miro Vrhovec iz Prebolda, kije namestnik poveljnika reševalne službe, povedal: »Akcija v Hudi luknji je imela cilj preizkusiti usposobljenost reševalcev naše regije za reševanje iz jam. Jamarska reševalna ekipa je zelo dobro izurjena skupina jamarjev, ki obvladajo tehniko reševanja. To lahko uporabimo ne samo za reševanje iz jam, temveč tudi pri kakih drugih elementarnih nesrečah, kot pri zadnjih poplavah, kjer smo pomagali reševati v Zgornji Savinjski dolini. V skupini so poleg jamarjev iz Prebolda še jamarji iz Topolščice, Velenja in JK Bakla iz Letuša. Letos bomo pripravili še eno takšno vajo in vedno smo na razpolago, če je potrebno.« Na sliki: Z akcije prenos ranjenca iz jame T.T. Zmagal TVD Partizan Žalec Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec je tudi letos pripravila medobčinsko ligo v namiznem tenisu, na kateri je nastopilo osem ekip iz štirih občin. Največ uspeha so imeli igralci TVD Partizan Žalec, ki so z 22 točkami osvojili prvo mesto. Sledi mu Velenje (20), Radeče (18), Petrovče - veterani (10), TVD Partizan Mozirje (10), Pogri griže (8), TVD Partizan Polzela (6) in TVD Partizan Petrovče s 4 točkami. Pripravili so tudi turnir posameznikov, na katerem je zmagal Heric (Žalec), ki je v finalu premagal Hribernika (Velenje) z 2:0. T. Tavčar Dominacija Gotovljanov V nedeljo, 12. 5. 1991, je bila na Krumperku konjeniška tekma za POKAL MASTER TRADE v preskakovanju ovir, ki jo je organiziral tamkajšnji konjeniški klub. Tekmovali so v slabem, deževnem vremenu, šele popoldne se je nekoliko razjasnilo, tako da se je nabralo tudi okrog 1500 gledalcev. Delegat je bil predstavnik Konjeniške zveze Slovenije, Mirko Bitenc. Izpeljali so dve tekmi. Prva, za mlajše konje, je potekala na 1,10 m (parkur) in 1,20 m (baraž). Druga tekma za starejše konje je potekala na 1,20 m (parkur) in 1,30 m (baraž). V obeh konkurencah sta zmagala predstavnika Konjeniškega kluba Gotovlje. Na prvi Tomaž Laufer na Rodriguezu in v drugi naš stari znanec Aleš Pevec na konju Arontu. Lastnika konjev (Miro Novak in Zdenko Pilih) sta žarela od zadovoljstva. Rezultati: PRVA TEKMA (1,10 IN 1,20 M): 1. Tomaž Laufer, (Rodriguez), KK Gotovlje 2. Leda Selan, (Štrumpf), KK Ljubljana 3. Žarko Kolar, (Blue Moon), KK Zagreb DRUGA TEKMA (1,20 IN 1,30 M): 1. Aleš Pevec, (Aronto), KK Gotovlje 2. Andrea Novak, (Lady), KK Zagreb 3. Zoltan Kiš, (Faraon), KK Mokrice Gregor Vovk Finale v Braslovčah V petek 24. maja bo v telovadnici osnovne šole v Braslovčah finalno prvenstvo republike Slovenije ekip šolskih športnih društev v odbojki za starejše pionirke in pionirje. Pri obeh bosta nastopili tudi ekipi OŠ Braslovče. Pričetek tekmovanja bo v petek ob 11. uri in slovesen zaključek ob 17. uri. Obe ekipi Braslovč imata velike možnosti, da postanejo najboljše v Sloveniji. T.T. Atletsko tekmovanje mladih Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec je na atletskem stadionu v Žalcu pripravila občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke od 6. do 8. razreda. Nastopilo jih je okrog 200 iz vseh devetih osnovnih šol občine. Rezultati ml. pionirke 60 m: Barbara Brežnik (Šempeter) 9,03, višina: Jager Martina (Prebold) 125 cm, 300 m: Urška Kitak (Griže) 45,79, daljina Andreja Trupej (Griže) 376 cm, met žogice: Jasmina Madjarič (Braslovče) 48,40, 600 m: Lea Kokal (Griže) 1:58,18, ekipno: 1. Griže 3.222 točk, 2. Prebold 2.930, 3. Šempeter 2.814 točk itd. Ml. pionirji 60m: Zoran Lukner (Polzela) 8,60, višina: Črt Reberšak (Žalec) 135, daljina: Dejan Toplak (Griže) 468, met žogice Siniša Petek (Polzela) 56,80, 300 m: Andrej Grešak (Griže) 45,02, 600 m: Iztok Prislan (Žalec I) 1:44,00. Ekipno: 1. Žalec I. 3.690, 2. Griže 3.475, 3. Polzela 2.635 itd. St. pionirke 60 m: Sonja Kra-šovic (Griže) 8,77, krogla: Polona Kolenc (Prebold) 8,57 m, met žogice: Melita Feldin (Griže) 50,00, daljina: Nina Plaskan (Prebold) 406 cm, višina Natja Šketa (Braslovče) 139 cm, 300 m: Marica Begovič (Žalec) 47,07, 1000 m: Nina Markovič (Griže) 3:28,11, štafeta 4xl00m: OŠ Žalec 56,76, Ekipno: 1. Griže 3.652 točk, 2. Prebold I. 2.750, 3. Braslovče 1.320 itd. St. pionirji 60 m: Matej Mandeljc (Braslovče) 7,83, met žogice: Aleš Marko (Braslovče) 80,70, krogla: Aleš Vasle (Žalec I.) 12,30, daljina: Borut Vihernik (Žalec I.) 537, višina: Simon Krčmar (Žalec I.) 165, 300 m: Lovri Veligovšek (Griže) 40,02, 1000 m: Jure Pražnikar (Griže) 3:03,00, štafeta 4 x 100 m: Žalec I. 50,69. Ekipno: 1. Žalec I. 5.450, 2. Žalec II. 4.300, Griže I. 3.960 točk itd. Tone Tavčar Šahovski klub Savinjčan je s pomočjo ZTKO Žalec pripravil občinsko prvenstvo v šahu za posameznike, in sicer za mlajše in starejše pionirje. Nastopilo je več kot 50 šahistov iz različnih šol, vrstni red pa je bil naslednji: mlajši pionirji: 1. Jure Kališnik, 2. Gašper Železnik in 3. Matjaž Čretnik, vsi OŠ Šempeter. Mlajše pionirke: 1. Andreja Vodeb, 2. Andreja Zbašnik in 3. Natalija Martinčič, vse OŠ Griže. Starejši pionirji: Simon Delakor-da iz Petrovč, 2. Ivan Goričar in 3. Igor Painkret, oba iz Šempetra. Starejše pionirke: 1. Urška Kač pred Katarino Kač, obe iz Šempetra in 3. Albina Kveder iz Griž. Regijsko tekmovanje bo ta mesec v Celju, udeležili pa se ga bodo vsi prvoudeleženi na občinskem prvenstvu. Šahovski klub Savinjčan iz Šempetra je edini, ki je pripravil hitropotezni šahovski turnir za posameznike, na katerem je nastopilo 14 šahistov. Z enakim številom točk sta zmagala veterana Stane Skok in Jože Štorman, oba ŠK Savinjčan pred Ivanom Pevni-kom s Polzele. J.G. Tenis na Polzeli Žalec v Evropi! Tretjega in četrtega maja je v 1200 kilometrov oddaljenem nemškem mestu Aac-hen potekal mednarodni turnir v modernem športnem karateju. Turnir, ki se ga je udeležilo deset povabljenih ekip iz sedmih držav, so organizirali v dveh delih. Prvi dan je bil dan ceremonialnega polaganja rjavih in črnih (mojstrskih) pasov in med udeleženci so najvišje znanje prikazali prav karateisti iz Slovenije, ki so bili poleg gostitelja Nemčije ter udeležencev iz Švice, Luksemburga, Nove Zelandije, Izraela in Grčije, atrakcija turnirja. Žalski karateisti so dosegli naslednja napredovanja: Silvo Marič si je prislužil naslov mojstra modernega športnega karateja 4. dan, Brane Cimperman je prejel naslov mojstra 2. dan in bil nedvomno najatraktivnejša osebnost turniija, Jože Hudovernilcje prejel naslov mojstra 2. dan, mednarodno potrditev mojstrskih pasov 1. dan pa so prejeli Boris Golič, Nedeljko Bikič, Boro Sredič in Brane Kobal. Napredovanje v višje pasove in potrditev mednarodnih mojstrov je opravila organizacija MSKA (Modernes Šport Ka- rate Asociation) s sedežem v Luksemburgu, na čelu katere je naš rojak dr. Rudi Jakhel, mojster 6. dan. Drugi dan pa je bil dan borb v modernem športnem karateju in žalski karateisti so kljub novim pravilom s katerimi so se srečali prvič, upravičili svoja hierarhična napredovanja. Ekipno je ekipa Karate kluba Žalec dosegla tretje mesto, kar je zavidanja vreden uspeh naših karateistov. Ekipo, ki je dosegla ta uspeh, vidite tudi na fotografiji, kjer z leve proti desni stojita Boris Golič in Brane Kobal, klečijo pa Boro Sredič, Brane Cimperman in Nedeljko Bikič. AKUPRESURA BIOENERGIJA STJEPAN ŠEPAT, Hotel Žalec, vsak četrtek od 12. do 14. ure. Telefon: (063) 714-211 Trgovina z avtodeli »Matic» Milan Hribernik, Braslovče Telefon: 063/714-680 Nudi: - nadomestne avtodele in pločevino za: ZASTAVO, FIAT, LADO - pločevino za vse znamke avtomobilov po naročilu! Delovni čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Teniški klub na Polzeli je minule dni pripravil začetni tečaj tenisa na igriščih Jureta Matjaža. Tečaj je namenjen otrokom in starejšim. Zanimanje za ta šport je v zadnjih letih močno naraslo, zato so se v klubu odločili, da bodo pripravili nekaj tečajev, ločeno za posamezne generacije interesentov. Letom primerno so pripravili tudi programe učenja. Tečaje vodita Matjaž Končan in Jure Lednik, oba iz Velenja. Na sliki: Ena od mlajšaih skupin z učiteljem tenisa Matjažem Končanom. >p Tavčar Krojaštvo Vrečarjeva 1/a, Žalec Drago Pajk, Telefon: 063/714-325 • popravila oblačil • krojenje in šivanje kril in hlač Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Avto šole na prepihu Naravnost grozljivi so podatki o prometnih nesrečah doma in v svetu. Zaradi posledic prometnih nesreč umre na svetu povprečno 820 ljudi na dan, ranjenih pa je več kot 50 tisoč. Glede na sedanja dogajanja v prometu pa lahko pričakujemo, da bo do leta 2000 na cestah po vsem svetu umrlo več kot 6 milijonov ljudi, več kot 350 milijonov pa bo ranjenih. Na svetu je zaradi prometnih nesreč že 30 milijonov invalidov, do leta 2000 pa jih bo, če se bo to nadaljevalo, več kot 50 milijonov. Tudi delež Slovencev pri tem ni majhen, saj smo vsakodnevno, preko javnih medijev, seznanjeni z vedno novimi prometnimi nezgodami. Z raznimi akcijami, kot je -10%, strogimi ukrepi in višjimi denarnimi kaznimi skušamo zajeziti ta tok, vendar pravih rezultatov zaenkrat še ni. Pomembno vlogo pa imajo nedvomno avto šole, ki usposabljajo vedno nove voznike, le-ti pa bi morali s pridobljenim znanjem ter dvigom moralne zavesti prispevati, da bi bilo nesreč čim manj. Pa je res tako? Vsakdo res ne more pilotirati letala, toda vsak sme hoditi, vožnja cestnomotorne-ga vozila pa je. iz različnih zornih kotov, podobna vožnji letala in hoji, čeprav je v resnici nekje vmes. Pravica do vožnje pa je ena redkih, če že ne edina, ki jo je moč dobiti brez ustrezne šole, ampak s tečajem o CPP in z določenim številom ur praktične vožnje v eni izmed avto šol. V preteklosti so to nalogo opravljali v okviru posameznih občinskih združenj šoferjev in avtomehanikov in avto moto društev. Danes pa seje tem šolam pridružila še vrsta zasebnih avto šol. V Sloveniji imamo danes že okoli 200 avto šol, njihovo število pa še vedno narašča. Še včerajšnji monopol nad poučevanjem, ki so ga imele prej omenjene zveze oz. društva, se je tako razblinil, vendar v mnogih primerih na račun kandidatov, kakovosti usposabljanja in povečevanja števila ur. Nismo sodniki ne razsodniki, vemo, da je konkurenca zdrava, vendar le, če daje pozitivne rezultate. Po podatkih, ki smo jih lahko videli na oglasni deski izpitne komisije v Celju, pa v večini primerov ni tako. Povprečna starost kandidatov se vse bolj približuje 18 letom, po podatkih izpitnih komisij pa njihovo število tudi narašča. Zanimiva pa je tudi ugotovitev, da se ob vse večjem številu avto šol dviguje povpreček opravljenih ur vožnje za pridobitev izpita, kar gre zlasti na škodo kandidata oz. njegove denarnice. Iz tega bi lahko sklepali, da je motiv večine avto šol potegniti od kandidatov čim več denarja, saj se je po statističnih podatkih v povprečju dvignilo število ur za okrog deset. In kje lahko iščemo vzroke za manjšo uspešnost kandidatov? Najverjetneje se vse prične že s tečajem o CPP. Ti tečaji bi morali trajati 52 ur, vendar zlasti novoustanovljene avto šole k temu različno pristopajo. Odraz tega pa je slabše teoretično znanje, ki ga kaže- jo kandidati pri društvenih in nato pri občinskih izpitih iz CPP. kjer je uspešnost vseh avto šol le okrog 50%. Ob tem pa je verjetno zanimiv podatek, da je zadnja skupina tečajnikov, ki je delal tečaj iz CPP pri avto šoli Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec, dosegla kar 95% uspešnost. Sicer pa se pri njih ta procent giblje precej nad povprečjem, kar kaže na to, da imajo dobrega predavatelja, ki se zavzame za vsakega kandidata posebej. Na splošno je tudi znano, da večina novoustanovljenih avto šol razen morda redkih izjem, premalo ali pa sploh nič ne koristi avtopoli-gonov, na katerih se kandidat tudi hitreje in kvalitetne-je nauči osnov vožnje. Večinoma kandidate čim prej peljejo na prometne ceste, kar se zdi bodočim voznikom imenitno, žal pa ne vedo. da je takšno učenje, ko še ne obvladajo vozila, zaradi povečanega števila ur najdražje. Dogaja pa se tudi, da v novoustanovljenih šolah in- štruktorji večkrat prekoračujejo dovoljeno število opravljenih ur vožnje na dan. Po zakonu bi morali voziti največ osem ur dnevno, vendar marsikdaj tega ne upoštevajo. Zato se zmanjšuje tudi kakovost avto šole, saj takšen inštruktor, ki je že utrujen in naveličan, ne more dati kandidatu tistega, kot bi mu lahko sicer. To pa še dodatno vpliva na povečanje ur vožnje. V Ljubljani so pred kratkim ustanovili združenje privatnih avto šol. ki naj bi poskrbelo za poenotenje programov in dvig kvalitete, tako da lahko upamo, da se bo stanje spremenilo v korist kandidatov, ki zdaj nimajo možnosti izvedeti, katera avto šola je najuspešnejša. Iz podatkov, ki smo jih videli v Celju, lahko le rečemo, da po uspešnosti še vedno prednjačijo stare avto šole. Visoko pa je na lestvici uspešnosti tudi žalsko Združenje šoferjev in avtomehanikov. D.Naraglav Bodo morali cesto zapreti? Cesta med Preboldom in Marijo Reko je te dni občasno zaprta zaradi izgradnje kanalizacije. Komunalno podjetje z deli končuje, saj morajo vgraditi le še priključke. Krajani se hudujejo predvsem na delavce Komunale, obtožujejo jih namreč, da dela potekajo prepočasi. Jeza krajanov je le delno upravičena, kajti cesta bo še nekaj časa skoraj neprevozna. Nekaj krivde pa nosijo tudi sami, kajti lani, ko so bila na voljo sredstva republike, se je zapletalo pri soglasju krajanov, sedaj pa sredstev v republiki ni. Po vsem tem se lahko zgodi, da bo republiški cestni inšpektor primoran izdati odločbo o zapori ceste, saj za varen promet ni usposobljena. jk Dobrodošli v mesecu mladosti! V teh čudnih časih nas na stare dni spominjajo le še spomini. Maj ni več mesec ljubezni, mladosti in česa podobnega. temveč le eden izmed mesecev, ki jim vlada razprtija in naraščujoči kriminal. Pa si poglejmo samo nekaj kriminalnih ocvirkov: Drugega maja je propadla tudi sosedska ljubezen. Ali pa to čustvo F. H. iz Griž napačno razume. Namreč - prej omenjeni F. H. je s kolom po glavi pozdravil svojo sosedo Marijo Z. in ji s tem povzročil lahko telesno poškodbo. Zaradi tega se bo kaj kmalu znašel pred sodnikom in poroto, kamor so ga že naporih plavi varuhi ljubezni. Ko se je dan iztekal, je na policijski postaji zazvonil telefon. Natakarica bistroja Pri Zlatem križu je policistom obupana priznala, da se v lokalu pretepajo. Kasneje se je izkazalo, da je pretep izzval Z. S., ki ima lokal tudi v svoji lasti, s tem da je v vinjenem stanju svojemu gostu R. C. iz Griž na dokaj čuden način razlagal našo gostinsko ljubeznivost. Saj sem že rekel: tudi ljubezen ni več tisto, kar je nekoč bila. V teh čudnih časih se najde tudi kakšen čuden tat. Eden izmed njih je verjetno tudi neznanec, ki je 4. 5. iz zajčjeka. kije last Antona Jelena z Gomilskega, odnesel, reci in piši. njegovo najboljšo zajklo. Tudi tatovi niso več tisto, kar so nekoč bili. Dva dni pozneje si je nekdo pri nadvozu v bližini bistroja Štorman za nedoločen čas izposodil železno samokolnico, kije v lasti Cestnega podjetja, enote Latkova vas. Ta tatvina je dokaz, da ne kradejo le delomrzneži. 7. 5. so Petru Šaleju iz Griž ukradli nekaj kosov betonskega železa. Verjetno ga bo storilec uporabil za to, da si bo na njem razbijal lastno čelo; mogoče ga bo na tak način celo srečala pamet. Saj človek ne dela rad negativne propagande, vendar - kadar se boste oglasili v gostilni Pospeh v Kasozah. pazite na svoj denar. Slaba izkušnja je doletela tudi Vinka Kreiča, ki so mu v tem gostišču zmaknili sto avstralskih dolarjev. Je pa tudi res, da deviz ni potrebno vsakomur razkazovati. 11. 5. so se policisti odpeljali na Vransko, kjer so se zopet pretepali. Pred slaščičarno je namreč neznanec napadel Tomaža P., ki je zaradi udarca obležal na tleh, medtem ko je neznanec junaško odkorakal stran. Kolikor mi je znano, mu pogum že peša, saj ga že čaka poziv k sodniku. Dan pozneje so z Vranskega sporočili, daje nekdo vlomil na strelišče Strelskega društva Vransko. Vlomilec pa je s sabo vzel le tri daljnoglede za preverjanje rezultatov, pušk in municije pa se ni dotaknil. Končno en de-militarist tudi med kriminalci. Dragica U. iz Šempetra v Savinjski dolini je 15. 5. prišla na policijsko postajo prijavit tatvino čekovnih blanketov. Saj stvar ne bi bila tako čudna, če se tatvina ne bi zgodila že lansko leto. Dragico je zaskrbelo šele sedaj, ko je začel neznanec te čeke vnovčevati po celi Jugoslaviji. video - video - video - presnemavamo na video kasete 8 mm, 16 mm, Super 8 filme, diapozitive - montiramo, računalniško opremljamo s teksti, tonom - razmnožujemo amaterske video posnetke - snemamo delovne procese - izdelujemo video voščilnice ŽALEC, III. Ivanke Uraniek 6 telefon: 063/711-076 Iz policijske beležnice 5 CITRAMI IN HARMONIKO NA JEZERSKO Turistična agencija Šempeter 15. junija vas vabimo na nepozabno srečanje z Karlijem Gradišnikom in agencijo DOBER DAN na Jezerskem. Mimo grede si bomo ogledali tudi vladno rezidenco na Brdu pri Kranju in se poveselili in okrepčali na kmečkem turizmu. Cena 590 din. S kuponom Savinjskega občana 40 din popusta. VSAK DAN NOVI PROGRAMI POLETJE 1991 CVETOČA NIZOZEMSKA, 28. maja - še nekaj prostih mest. TA DOBER DAN telefon: 701-305 Dan odprtih policijskih vrat Pred letom dni je propadel star politični sistem. Beseda demokracija je vsaj tolikokrat uporabljena kot besedi kruh in mleko. Ko pa se začenjajo odpirati inštitucije, kakršna je policija, potem lahko rečemo, da je proces demokratizacije resnično padel na plodna tla. In da je to res, se bomo lahko prepričali 4. junija, ko bo na Policijski postaji v Žalcu dan odprtih policijskih vrat. Dan odprtih vrat je projekt RSNZ, ki bi naj s tem približal javnosti delo na policijski postaji in ljudem ponudil možnost, da se sami prepričajo o tistem, o čemer se je prej le govorilo in ugibalo. Ob 10. uri dopoldne se bodo odprla vrata žalske policije in vsakdo, ki bo to hotel, si bo lahko do 17. ure popoldne ogledoval prostore in delo policistov. Tako se bodo lahko ljudje seznanili z varnostno problematiko in policijskim delom, predstavljeno jim bo osebje, ki dela na poli- cijski postaji, možen bo ogled vseh delovnih prostorov, ogledali si boste lahko vso tehnično opremo od orožja, telekomunikacij, prisilnih sredstev, avtomobilov in različnih pisnih obrazcev, občani pa bodo imeli pravico tudi do vpogleda v svoj »dosje«. Obiskovalcem bo na voljo tudi gradivo, v katerem bodo zapisana navodila o samoza-varovanju in sodelovanju s policijo, na sami policijski postaji pa bo tudi kriminalist, ki bo obiskovalcem svetoval in odgovarjal na njihova vprašanja. S to akcijo pa bodo policisti dobili informacije od ljudi, ki jim bodo v prihodnosti omogočile, da bodo stiki policist - občan veliko manj boleči in bolj prijetni, kakor so sedaj. Če vas to zanima, če bi radi izvedeli še kaj drugega, vas žalski policisti vabijo, da se 4. 6. od 10. do 17. ure v čim večjem številu oglasite na postaji v Žalcu. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV • Gorenje • Elma • Iskra • Tiki • popravilo gospodinjskih aparatov • popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija) DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152 telefon: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure GflFMNr pohištvena industrija polzela p. o. UGODNA PONUDBA - zakonske in samske spalnice - otroške sobe, dnevne sobe in predsobe - sedežne garniture, kavči, jogi vzmetnice Ugodni plačilni pogoji Delovni čas prodajalne: ponedeljek, sobota od 8. do 12. ure torek, četrtek od 8. do 14. ure sreda, petek od 8. do 18. ure Obiščite nas, prenovite svoj dom! KOMUNALNO PODJETJE p o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 telefon: 063/712-131, 712-149 Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 27. 5. do 3. 6. 1991 VLADO ŠUPER, Velika Pirešica 5/e, Žalec od 4. 6. do 10. 6. 1991 BOGDAN PANTNER, Polzela 209 od 11. 6. do 17. 6. 1991 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 105, Žalec od 18. 6. do 24. 6. 1991 ANTON JAGER, Prebold 62/a, telefon: 723-097 pd 25. 6. do 1. 7. 1991 MARKO DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter na sedežu podjetja od 12. do 12.30, v ostalih dneh pa ga lahko poiščete doma ali pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. Rdeč] križ Akcije zbiranja oblačil ne bo! Občinska organizacija RK Žalec obvešča, da 30. maja 1991 akcije zbiranja oblačil ne bo, in sicer zaradi prostorske stiske skladiščenja. Občinski odbor RK Žalec je namreč po poplavi prejel večjo količino oblačil, predvsem zimskih, in je tako skladišče polno. V kolikor bi posamezniki želeli oddati uporabna spomladanska oblačila, po katerih je povpraševanje trenutno precejšnje, lahko to store po predhodnem dogovoru z OO RK Žalec, Cankarjeva Va telefon 713-136. Če se bodo pokazale večje potrebe po oblačilih, bomo jeseni v občini organizirali samostojno zbiralno akcijo. MARJAN AMON IZDELOVANJE SPOMENIKOV Slatina 9/A Šmartno v Rožni dolini Telefon: 063/38-672 Plačilo na dva obroka Socialno ogrožene občane pa pozivamo, da se zglase na sedežu OO RK Žalec, kjer bodo prejeli oblačila, ki jih potrebujejo. Inštruiram angleški jezik in prevajam tekste. Ponudbe pod šifro: Angleščina. Prodam dobro ohranjen obi-ralni stroj »Volf«. Janko Bergant, Črni Vrh 12, Tabor. Iščem akviziterja za prodajo tekstila. Informacije na telefonu: (063) 714-680. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZElA Telefon: 063/721-122 (fl Hmezad EXPORT-IMPORT p. o. YU 63310 ŽALEC OBJAVA prostih kapacitet za letovanje v počitniškem domu v Crikvenici. Izmene so deset dnevne s pričetkom od 1. 7. dalje. Cene za polni penzion znašajo: - odrasli 370,00 din na dan - otroci od 7 do 10 let 280,00 din na dan - otroci od 3 do 7 let 200,00 din na dan Kdor je zainteresiran za letovanje, se lahko prijavi v kadrovski službi podjetja vsak dan od 7. do 14.30. Prijave bomo sprejemali do polne zasedbe kapacitet. Dodatne informacije dobite na tel. št. 712-211, Interna 75. ( POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepelitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop • ureditev kompletne dokumentacije ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, dedija in tasta STANKA FABJANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala g. Grobelniku in Rozmanu za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred, pevcem, godbeniku, GD Griže in čebelarjem. Pozabili ne bomo nesebične pomoči družin Klinc, Oglajner in Grobler. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, prababice in tete FRANČIŠKE UŽMAH iz Griž DELAMO NON STOP V IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽUE H telefon: 721-667, 721-395 J ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega soproga KARLA PEČNIKA se iskreno zahvaljujem kolektivu Tekstilne tovarne Prebold, sosedom in vsem. ki so mi kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih žalosti. Enako se zahvaljujem vsem, ki so darovali vence in cvetje, mi izrekli sožalje ter se v tako velikem številu poslednjič poslovili od njega. Se posebno se zahvaljujem pevcem in godbenikom, g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede ter g. Rudiju Hermanu za ganljive besede slovesa in za vodenje pogrebne slovesnosti. Žena Minka in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in nonota RAFKA ŠPACAPANA, st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nam lajšali bolečino. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, za svete maše in potrebe cerkve in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr.Cukjatiju za pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, kolektivu Tovarne pohištva Garant Polzela, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, ZRVS, ZB Polzela, Društvo upokojencev in Hortikulturnemu društvu Polzela. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Dragica, sinovi Rafko, Damjan in Niko z družinami in drugo sorodstvo Zaman si se borila, zaman vsa leta si trpela, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame APOLONIJE DOLAR iz Šmiklavža pri Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in maše ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala Marici Bukovec in njeni družini za nesebično pomoč, g. duhovniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa in pevcem. Žalujoči: hčerki Marija in Anica ter sin Ivan z najbližnjimi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli storili zanjo, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, oktetu Adoramus za odpete žalostinke in godbi na pihala Zabukovica. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka MATIJE TOMŠIČA z Ložnice pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala godbenikom, govornikoma ter gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan in hčerki Jelka in Gelca z družinami ZAHVALA Pri 27. letih nam je nenadna smrt vzela pridno in skrbno IVANKO ŠMINTIČ iz Kasaz. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem kolektiva KIL Liboje, pevskemu zboru in godbi iz Liboj ter g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: Ivan, Marija, mama, sestri Tereza in Katarina, brat Gabrijel ter ostalo sorodstvo JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3 telefon: 063/712-261 POGREBNE STORITVE Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz zavtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje V rož cah tudi drugače Liberalno demokratski stranki, ki v žalskem hotelu uspešno pripravlja zabavne večere, smo se tokrat pridružili tudi mi. Cvetlični večer, ki je bil namenjen maju. mesecu mladosti, smo doživeli drugače, kot smo bili navajeni v preteklosti. Prijeten večer se je pričel z odprtjem likovne razstave Jureta Cekute. Avtor se je tako domačemu občinstvu ponovno predstavil po nekaj letih uspešnega uveljavljanja v tujini, zlasti v Ameriki. Razstavo je odprl Mile Šetinc. »Cvetlični večer naj postane vsakoletni poklon vseh nas mesecu mladosti. prešernosti in razcvetelega satovja, naj bo trenutek pozabe čemernega vsakdana, klic k življenju nasmeha in brezskrbnosti.« S temi besedami je večer odprl sekretar Liberalno demokratske stranke Gregor Vovk. Gledališki igralec in direktor SLG Celje. Borut Alujevič je izbrane misli namenil nežnemu spolu, moške pa opozoril na limanice in pasti, ki nam jih vsak dan nastavljajo ženice. Črnske duhovne pesmi so v živo zapeli, nihče drug kot New Swing Quartet. ki bi za takšen večer lahko izbral še kakšno slovensko podoknico. Po cvetlični večerji pa je vzel večer v roke Alan Ford band. kije reden gost teh večerov, in ga uspešno pripeljal v zgodnje jutranje ure. Vmes pa se je dogajalo še marsikaj zanimivega. Za dobre plesalce so organizatorji pripra- vili zanimive nagrade. Igor Jan si je s svojo spremljevalko prislužil prvo nagrado, in sicer potovanje s Kompasom na Nizozemsko. Milan Mirnik s soplesalko je dobil nagrado Skale Petrovče. Za najbolj prisrčen par je komisija proglasila Mitjo Zagoričnika in ženo. Jure Cekuta pa jima je namenil umetniško delo. Gostje večera so bili poleg omenjenih tudi Janez Kopač, podpredsednik LDS. dr. Kugonič. direktor Slovenija Open. obisk pa je najavil dr. Janez Drnovšek. ki pa se zaradi znanih jugoslovanskih razmer tega večera žal ni mogel udeležiti. jk Večer savinjskih dobrot Žalski hotel se je že nekajkrat izkazal kot dober organizator zabavnih prireditev. V soboto, 1. junija vas vabijo na prireditev VEČER SAVINJSKIH DOBROT. K sodelovanju so povabili deset pridelovalcev znamenitega savinjskega želodca iz Zgornje Savinjske doline. Poleg pokušnje boste to dobroto lahko tudi kupili po zelo ugodnih cenah. Seveda pa ne bo manjkalo žlikrofov, rajžlca in ajdovih jedi. Tudi program, v katerem bodo sodelovali igralci in pevci, bo zanimiv, zato tega večera ne kaže zamuditi. S Savinjčanom in Kompasom na Nizozemsko Med prijavami naših bralcev za izlet z nami in s Kompasom na Nizozemsko smo izžrebali tri, ki gredo z nami brezplačno, in sicer: Jakija UDRIHA iz Pariž.elj 11/b, Franca ŠPEGLIČA iz Galicije 30 in Cirila UGOVŠKA iz Tomšičeve 2, Žalec. Uroš Koceli je ta večer slavil življenjski jubilej, organizatorji pa so mu poklonili veliko torto. Razstavo Jureta Cekute je odprl podpredsednik LDS Mile Šetinc. C (063) 711 231. IEV€C 26-313 OTROŠKI ŽIV - ZAV PRED NAMO ŽALEC • modna revija za otroke in najstnike • preslikava majic • nastop čarovnika • nastopi plesnih skupin Petek, 31. maj, ob 16. uri V primeru slabega vremena se pred NAMO dobimo teden dni kasneje! Ali so jeni rumene barve? Ne vem, nisem jih še videl, videl pa sem dobrodušnega Walterja Wolfa na televiziji, ki jih bojda ponuja za naše Štajersko okno proti beli Ljubljani, na cesto mislim, o kateri v zadnjem času toliko sanjamo. Kakšno zvezo pa ima Walter Wolf z našo skupščino? Ravno 25. aprila, ko smo imeli zasedanje skupščine, se je spomnil in se hotel pogovarjati o tej cesti in nam tako odvlekel župana v Ljubljano, mi pa smo se sami spopadli z dnevnim redom, katerega ni bilo malo, sejo pa je vodil podpredsednik. Skregali smo se zaradi dnevnega reda, seveda po običajnem čakanju na sklepčnost skupščine. Pri tem smo postavili republiškega poslanca čisto na ko- nec, tako smo lahko dali du-ška svojim šentflorjanskim strastem. Dnevni red so večinoma tvorila poročila pravosodnih in drugih organov pregona, mislim na policijo in inšpekcije. Iz vsega je velo neko čudno občutje, da pač oni niso krivi, če gre vse sku-paj v maloro. Poslanci smo malo podebatirali o problemih divje privatizacije, o pojavu alkoholizma, pretepih v družinah, naglem porastu narkomanije, pa o prometnih nesrečah, o nujnosti hitrega učinkovitega posredovanja pri vseh teh tegobah, ki so se iznenada, in to ravno 25. aprila zgrnila na dolino zelenega zlata. Skorajda bi že začeli naslavljati peticije ali pa vsaj interpelacije raznim skupinam, vladi, šoli ipd., pa se je predsedujoči skorajda opogumil in udaril s palico po pravem grmu, saj je rekel, da se naj inšpekcije, policija, sodnija bavijo s svojim poslom in naj ne iščejo grešnega kozla na neznanih naslovih. Spregovorili smo tudi o bodoči organizaciji šolstva v občini, soočeni smo bili s štirimi predlogi, od katerih pa nobeden ni bil sprejet, saj so se šole odločile za petega, kar pa pomeni, da poslanci še ne vemo, katerega bomo sprejeli. Govora je bilo tudi o čistem zraku in o silnem prizadevanju vseh, ki zrak kvarijo, da bi tega ne počeli več. V svoji ozkosti smo se zadovoljili s tem, da smo se s težavo sploh spopadli, saj je tako ali drugače vir onesnaževanja v veliki meri drugje, ne pa pri nas samih. V nadaljevanju smo še za nekaj sto procentov povečali komunalne takse, brez več- jih pripomb. Sprejemali smo tudi osnutek sprememb statuta občine. Poslanci smo ga sprejeli brez pripomb, saj se nismo znali pogovarjati o spremembah statuta, ker statuta ne poznamo. Imeli smo sicer možnost spoznati ga, pa tega nismo storili, saj menimo, da brez statuta še nekako kuhamo doma, če le imamo kaj za v lonec. No, in potem je nastopil republiški poslanec, katerega je večina poslušala iz sočutja, kajti če je že pri nas toliko neumnosti, koliko jih je šele v Ljubljani. Mislim, da še nekaj časa ne bom vedel, kakšne barve so jeni, Walterja Wolfa pa razen na televiziji tudi ne bom videl. Videli pa se bomo spet mi na naslednjem zasedanju skupščine. Poslanec 61 Da je to tudi življenje? Nak, tega pa še ne vem! Odtrgaš ga, ga pihneš, odnese ga in ni ga več. Saj ne joka, potem ga tudi ne boli. to sploh je? lepo! Poskusite še vi! Življenje, pravite! Kaj pa V. Cerovšek