Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Konvencija Hrvatske Bratske
Pred letom 1934 sploh ne ho mogoče dobiti postavne opojne pijače
Washington, 24. junija. Kljub
Zajednice se je pečala s vprašanjem, kako obdržati brezposelne člane v organizaciji, ki ne morejo plačevati asesmenta. Za-jednica ima sistem nabiranja rezerve in iz sklada rezerve se članom posojuje za asesmenl Glavni odborniki . so pojasnili, da je mnogo članov že izčrpalo svoje rezerve, drugi ga pa bodo i
temu, da se je zadnje čase javno mnenje v Ameriki silno spremenilo glede prohibicije, pa mokri voditelji v kongresu nikakor ne pričakujejo, da bi se kaj spremenilo glede prohibicije prej kot v dveh letih. To je, da se 18! amendmenta v tem času ne bo odpravilo ali olajšalo. Odvetniki, katerim je dobro poznana
kmalu, nakar Zajednica ne bo mogla vzdrževati brezposelnih članov, ker nima skladov v ta namen, izrednih asesmentov se pa v teh časih ne more razpisavati. O tem težkem vprašanju je bila dolga debata, do pravega zaključka pa ni prišlo. Debatiralo se je tudi ali naj še nadalje ostane centralizacija glede bolniške podpore, ali naj društva plačujejo bolniško podporo.
Slovenski slikar Mr. Perušek se je mudil nekaj dni v Chicagi, kjer je razstavil več svojih slik, in jih je nekaj tudi prodal. Pozneje se je vrnil v Cleveland.
V New Castle, Penna., je umrl za srčno kapjo rojak Anton Er-hart, star 55 let. Zapušča štiri otroke.
Iz Detroita, Michigan, se poroča, da. si je tam vzel življenje rojak John Bernik, član društva št. 17 SNPJ. Postal je nervozen radi dolgotrajne bolezni Star je bil 49 let in doma iz Zminca pri škof ji Loki. Ranjk? zapušča družino.
ameriška ustava, so prepričani, da v najboljšem slučaju ne more priti prej do spremembe kot 1. julija,. 1924. In najbrž bo vzelo še dalj časa, tudi če gre vse ugodnim potom naprej. V Ameriki se morajo namreč enake spremembe računati, da vzamejo svoj postavni tek. Novembra meseca, 1932, se vršijo volitve za 435 kongresmanov in 66 senatorjev. Resnica* je, da bo večina držav poslala veliko večino takih ljudi v kongres, ki so nasprotni prohibiciji, toda vedeti se mora, da ena tretina kon-gresmanov ali( senatorjev lahko prepreči vsako spremembo prohibicije. Senat je danes po ve- j čini suh, in dvomiti je, da bi volivci letos izvolili dvetretinsko večino mokrih senatorjev, ki je potrebna za spremembo. In novi kongres, ki bo izvoljen v novembru mesecu, 1932, nastopi svojo uradno dobe 'šele prvi pondeljek v decembru mesecu, leta 1933. In če kongres še tako hiti 'ne more glasovati za spremembo 18. amendmenta prej kot v
V North Braddock, Penna., je preminul znani rojak Frank če-hovin ,ki je bolehal le nekaj dni.
treh mesecih. To se bo torej vleklo do marca meseca, 1934.
In če se skličejo potem državne konvencije, bo vzelo zopet najmanj štiri mesece časa, predno pride do glasovanja, tako da do 1. julija, 1934, sploh ni mogoče pričakovati spremembe pro-jhibicijske postave v.Ameriki.
Tam zapušča bratranca Frank Zetko, v Lorain, Ohio, brata Jerry in bratranca Frank Hrašča-ka, v starem kraju pa starše. Iianjki je bil član JSKJ in SSPZ. -o-
Na potu v domovino
Ta; teden je zopet večje število. naših rojakov odpotovalo v staro domovino, deloma na obisk, deloma za stalno. Potujejo potom posredovanja dobro poznane domače tvrdke August Kollander v S. N. Domu, kjer sedaj začasno posluje Mr. An-
Japonska svari Zedinjene
države glede Azije
Tokio, 22. junija. Kikujiro Ishii, bivši japonski poslanik v Washingtonu, je sinoči dal Zedi-
thony Svet, dokler se Mr. Kollander ne vrne iz domovine. Imena potnikov, ki so odpotovali, so sledeča: Rudolph Božeglav, Fr. Kaluža, Helena Malnar, Mrs. Jennie Podlipec, Miss Danica
njenim državam svarilo, naj se ne vtikajo v azijatske zadeve. Tak poskus od strani Zedinjenih držav bi pomenilo vojno. Japon-jslta ima miroljubne in naravno j težnje v Aziji in v tem njenem delu je ne sme nihče ovirati.
Podlipec, Tony Placko, Joseph Grill, Mrs. Marjeta Grill, Mi3S Marjeta Grill, Mrs. Antonija ICutnar, William Kutnar, Miss Rose Kutnar, Miss Annie Kutnar, Anton Erjavec, Mrs. Mary Erjavec in Anton J. Erjavec. Vsem želimo prav uspešno vožnjo in zdrav povratek.
Vse pripravljeno za demokratsko predsedniško konvencijo
/
m
E£>/u —
Pomoč za brezposelne je blizu, če nastane sporazum med kongresmani
Washington, 24. junija. Senatna! zbornica je včeraj odobrila predlog senatorja Wagnerja, da se dovoli $2,300,000,000 za direktno in indirektno odpomoč ameriškim brezposelnim. Ker je pa poslanska zbornica že prej odobrila enak predlog speaker j a Garnerja, v svoti $2,300,000,-000, in ker je med predlogom Wagnerja in Garnerja velika; razlika, dasi je svota v obeh slu-1 čajih enaka, bo potrebno, da se: sestane poseben odsek senatne i zbornice z odsekom poslanske!
Zvezni prohibicijski agenti "čistijo" Chicago pred konvencijo
Chicago, 24. junija. Dočim so zvezni prohibicijski agenti pustili Chicago v miru za časa republikanske narodne konvencije, so pa te dni nenavadno živahno na delu, ko se zbirajo delegati za demokratsko predsedniške konvencijo. Danes so agenti naredili pogon na 21 različnih prostorov, v katerih se prodaja opojna pijača. Zvezni prohibicijski nadzornik se je izjavili, da je akcija naperjena proti "malim butlegerjem," ker so prodajalne na debelo že vse "izčistili!"
zbornice, da se nasprotja poravnajo, predno dobi predlogo
Vprašali so ga tudi, če so bili pogoni povzročeni radi demokratske konvencije, nakar je odgovoril, da to ni vzrok, pač pa je čiščenje normalno delo prohibi-cijskega urada. Izjavil se je, da so "čistili" tudi pred republikansko konvencijo. Agenti so v boljših prostorih zaplenili tudi bare in vso opremo in odpeljali vse skupaj v vladno skladišče. Več oseb je bilo aretiranih.
predsednik Hoover v podpis.! Predlog Garnerja se glasi, da se! dovoli $1,200,000,000 za javna1 dela od s vote $2,300,000,000, dočim predlog senatorja Wagnerja dovoljuje v to svrho samo j $500,000,000. Nadalje pravi predlog Wagnerja, da se dovoli rekonstrukcij ski finančni kor-poraciji $1,500,000,000, kar naj se razdeli med mesta, in države; za gradnjo potov, tunelov, kana- J lov, pristanišč, a predlog Gar-| nerja dovoljuje le $1,000,000,-000 v to svrho. Po Garnarje-
Jutri je prva otvoritev notranjosti nove cerkve Sv. Vida.
Nov grob
V mestni bolnici je preminula Helena Turna, rojena Opfer, prej poročena Virant, stara 33 let. Ranjka je bila rojena v Lorain, Ohio. Iz prvega zakona zapušča sina Thomas, mater in soproga. Stanovala je na 6210 Lexington Ave. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons, v pondeljek dopoldne. Naj ji bo hladna ameriška zemlja!
šerif in blagajna
Za stroške svojega urada je dobil šerif Sulzmann za to leto dovoljenih $189,878, toda do 15. junija je porabil že $110,823, ali 58 procentov vseh dohodkov. Ako bo šlo tako naprej, bo pred koncem leta zmanjkalo fden&r-ja.
Mati umorjena
Mrs. Clara Camposredano, 1926 E. 120th St., je sedela v kuhinji in pripravljala večerjo, ko je prišel v hišo njen border, ki je prijel za revolver in začel streljati. Z enim strelom je zadel žensko v srce. Mrs. Camposredano je zakričala in bežala na cesto, kjer se je mrtva zgrudila na tla. Malo prej je Mrs. Camposredano pognala border-ja iz hiše,ker že dalj časa ni plačal najemnine. Družina Camposredano je sama siromašna, tako, da so ji celo elektriko zaprli. ženska je očitala border-ju, da če bi plačal svoj račun, bi še imeli elektriko, nakar ga je pognala iz hiše, in malo pozneje je sledila tragedija. Morilec je pobegnil. Mrs. Camposredano je mati treh malih otrok.
Okraj plačuje
County komisarji so plačali mestni blagajni $450,000, kar dolgujejo že dolgo časa mestu, ki je skrbelo za jetnike in bolnike Cuyahoga okraja. Slednji bi moral mesečno plačevati $100,-OOz mestni vladi, kar se pa le redkokdaj zgodi.
Kdor pride v slovensko naselbino med 60. in 61. cesto in St. Clair Ave. in opazi tam veličastno nova cerkveno stavbo sv. Vida, se bo pač čudil napredku Slovencev na tem polju. Potreba nove cerkve sv. Vida v Cle-veandu je bila že pred mnogimi leti očita, toda prispevki so se le bolj počasi zbirali. Res je, če bi začeli z zgradbo nove cerkve, recimo pred 5. leti, bi stavba veljala od $50,000 do $75,000 več, kot bo veljala danes.
Novembra meseca, 1930, je bil položen temeljni kamen nove cerkve. Zunanje zidovje se je precej hitro gradilo, in kar naenkrat se je dvignilo ponosno v sredi naselbine. Vsakdo priznava, da je stavba krasna in kras naselbine. Eden ali drugi obžaluje, da zakaj ni postavljena ob St. Clair Ave., toda kdor pozna razmere, mora priznati, da je bilo> to nemogoče.
Mnogo dalj časa pa vzame oprema, okraski, oltarji in delo
v notranjosti sploh. Včasih primanjkuje doneskov, včasih je ta ali ona zamuda, toda polagoma se je delo lepo vršilo naprej, tako, da bo v nedeljo, 26. junija, lahko že prvi ogled notranjosti nove cerkve sv. Vida. Faranom in prijateljem bo v nedeljo ob 6. uri pripuščeno, da pridejo in si Ogledajo slikovito, notranjost. Pridite v obiiem številu, kajti nova cerkev sv. Vida bo v nedeljo v resnici nekako uradno odprta — prvič, odkar je zgrajena. Po ogledu cerkve pa se vrši banket faranov. Vstopnina k banketu je samo $1.50 za prav dobro večerjo in vse drugo, kar spada zraven. Prosimo farane sv. Vida, da pridejo v obiiem številu na ogled notranjosti nove cerkve, pa tudi pozneje na skupni banket, ki naj pomaga zopet prispevati svoto za hitrejšo izgotovitev cerkve.
Poleg te prireditve opozarjamo na velik izlet Slovenskega Sokola, ki bo imel javno telo-
vadbo in piknik na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave v nedeljo. Ta prireditev je še vsako leto vzbudila veliko zanimanje med narodom, ki rad pohiti iz vseh krajev k tej telovadbi. Enako so tudi letos vabljeni prijatelji telovadbe in dobre zabave, da obiščejo v nedeljo sokolsko prireditev.
Tudi fara sv. Lovrenca ima v nedeljo svoj izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. Natančneje o tem vam je gotovo poročal newburški novičar.
Prvi piknik na Pintarjevih farmah priredi letos društvo
Izlet trgovcev
I Ali pomnite še na izlet, ki ga (je priredilo društvo slovenskih trgovcev na St. Clair Ave. pred več leti na Cedar Point in Putin-Bay? Peljali smo se tedaj s parnikom in marsikaj "pretresljivega" doživeli, ko smo se vozili na parnikih. Letos pa bo trgovsko društvo priredilo izlet z vlakom v krasno okolico Con-neaut Lake, ob meji države Ohio in Pennsylvania, Vozili se bomo s posebnim vlakom, namenjenim samo za Slovence. Podrobnosti o tem izletu bomo od časa do časa Še poročali, za danes naj le povemo, da je vožnja za tja in nazaj samo $1.50, za otroke pa
vem predlogu bi imel predsed-j.nik $100,000,000, da se razdeli direktno v dobrodelne namene, po predlogu Wagnerja pa- $300,-000,000. Te razlike se morajo sedaj poravnati, potem pa dobi predsednik Hoover stvar v podpis. Toda ni verjetno, da bi Hoover to podpisal, pač pa bo j raje vse skupaj prepovedal. De-j mokrati sicer zatrjujejo, da se predsednik Hoover ne bo drznil narediti kaj takega, ker bi s tem zavrgel vsako pomoč brezposelnim, a se pripravljajo za tak slučaj. Ako Hoover prepove pomoč brezposelnim, tenaj bo kon-
gres ponovno glasoval in je prepričan, da bo dobil tozadevno dvetretinsko večino, nakar postane predlog postava brez IIoo-verja.
-o-
Številni potniki
Pretekli četrtek popoldne je ; odpotovalo veliko število potnikov i i na obisk v stado domovino, po ; posredovanj u dobro poznane , agencije Mihaljevich Bros., 6201 St. Clair Ave. Potniki potujejo
75 centov. Ako greste z lastnim avtomobilom vas velja trikrat, štirikrat toliko, pri skupnem izletu se pa udobno lahko vozite v posebnem vlaku. Vozni listki za ta izlet so na, razpolago pri: Ameriška Domovina, North American Trust Co., Grdina" Hardware, 6127 St. Clair Ave., August Kollander, 6419 St. Clair Ave., Enakopravnost,
Mir št. 142 S. N. P. Jednote. Pintarjevi prostori so zelo prijazni in pripravni za enake izlete, in društvo Mir se je prav pridno pripravilo, da bo postreglo vsem gostom po bratsko in gostoljubno. Sezona piknikov je sedaj na višku, narava najlepša, torej pohitite v nedeljo ven in pozabite za nekaj ur cestni prah in mestne skrbi.
Siamska revolucija
Washington, 24. junija. Ameriški poslanik v Bangkok, glavnem mestu kraljestva Siam, poroča, da je tam zbruhnila revol-ta častnikov vojne in mornarice. Voditelji revolucije so aretirali kralja Prajadhipok, katerega stražijo v kraljevi palači. Revolta sama ni naperjena proti kralju, pač pa zahtevajo ustavno monarhijo. Kralj Prajadhipok sedaj vlada neomejeno. Ako bo privolil, da se kraljestvo spremeni v ustavno vlado, ga bodo še naprej obdržali. Lansko leto se je siamski kralj Prajadhipok mudil s svojim spremstvom v Zed. državah, kjer se je pustil operirati. V deželi vlada radi svetovne depresije silna revščina, in to je dalo povod k revolti.
Roosevelt pozivlje Walk-
erja na zagovor
Albany, N. Y., 23. junija. Go-verner Franklin Roosevelt je danes pozval župana Walkerja, da odgovori na očitanja poizvedo-valca Seaburya. Roosevelt želi imeti Walkerjev zagovor, da bo potem laglje naredil sodbo o obtožnici proti Walkerju.
Walker bo odgovoril na
napad po konvenciji
New York, 23. junija, župan James J. Walker je danes izjavil, da bo čakal do konca demokratične konvencije v Chicagi, predno bo podal newyorškemu governerju zagovor na obtožbe, katere mu je naprtila komisija državne zbornice potom svojega odvetnika Seabury. županova žena je bila včeraj operirana in se nahaja v opasnem stanju.
Sneg v Italiji
Rim, 24. junija. Skor0 vsa severna Italija je pokrita z debelim snežnim, plaščem, kar je nekaj nezaslišanega v tem času. Huda nevihta je divjala povsod. Snegu se je pozneje pridružilo močno deževje in toča. Pet oseb je utonilo, ko so reke prestopile svoje bregove.
s priljubljenim Cunard parobro-dom "Mauretania." Mr. Jos. Mihaljevich od tvrdke Mihaljevich Bros., spremlja potnike vse do Ljubljane in Zagreba. Mladina v tej skupini dobi prosto hotelsko stanovanje v Splitu za 10 dnij in prosto vožnjo po jugoslovan-
Pcgreb Andrej Jarca Pogreb Andrej Jarca se vrši danes ob 10. uri v cerkvi sv. Vida. Znanci in prijatelji so vabljeni k udeležbi.
Baseball igra
V nedeljo se pograbijo baseball igralci od sv. Lovrenca, St. Laurentians z igralci Avon Merchants. Igra se vrši na Garfield igrališču št. 2, in se začne opoldne.
skih železnicah. Vsega skupaj se nahaja v tej skupini 56 oseb, nekaj Slovencev, večina bratov Hrvatov in nekaj drugih. Srečno pot in srečen povratek!
V bolnico
Miss Klara Godec, hčerka Mr. in Mrs. Godec, 3514 E. 91st St., je bila odpeljana v St. Alexis bolnico, kjer se je morala podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 324.
Prijeten izlet
Društvo sv. Helene št. 193 KS KJ priredi v nedeljo 26. ju-
Frank Mervar, 5921 Bonna Ave., Grdina & Sons, v obeh trgovinah, Anton Logar, 928 E. 222nd St., Albert Šimenc, 694 E. 200th St., Louis J. Prince, 1209 Norwood Rd., Ed. Posch, 945 E. 63rd St., Frank Klaus, 885 Addison Rd., John Bruss, 544 E. 152nd St., John Tomažič, 16821 Grovewood Ave., Jos. Mo-har, 6521 St. Clair Ave. Pre-skrbite, si vozne listke pravočas-i no!
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je umrl 7 mesec star sinček Rudolph in Alojzija Mišmaš, 3514 E. 88th St. Pogreb se vrši v soboto zjutraj pod vodstvom1 Louis L. Ferfolia. Staršem naše iskreno sožalje.
Mrs. Rakar
Mrs. Rakar, soproga slovenskega pevovodja v Collinwoodu, ki se nahaja v Glenville bolnici, je sedaj toliko okrevala, da so obiski dovoljeni. Prijateljice so prežene, da jo obiščejo.
ni j a izlet na farme, 16 milj iz Clevelanda. Udeleženci naj se zbirajo ob eni uri popoldne na
domu tajnice, 709 E. 160th St.
Zadušnica
V pondeljek, 27. junija, se bo v katoliški cerkvi v Geneva, O., ob pol osmi uri zjutraj brala sv. maša zadušnica za pokojno Mrs. Cugelj. Prijatelji ranjke so pri-
Zopet eden
Blizu Clifton jezerskega zaliva na zapadni strani mesta je utonil 9 letni Robert Reidy, sin bivšega councilmana v Lakewoo-du. To je že enajsta smrt z utoplenjem v letošnji sezoni.
jazno prošeni, da se udeležijo.
* Dva dečka, sta bila ubita od strele v Youngstownu.
* Aretirana je bila zrakoplov-ka Keith-Miller, ker je prišla nepostavnim potom sem.
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
;NO. 149	CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JUNE 25TJI, 1932	LETO XXXIV — VOL. XXXIV

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NKWBPAFBR Published daily except Sundays »ud Holidays
NAROČNINA:
Z* Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poitl. celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; 6etrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne poštljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PERO, Editor* and Publisher!
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3rd, 1879.
No. 149, Sat., June 25th, 1932
Pred predsedniško konvencijo demokratov.
Bolj kot kdaj prej je letos klicana demokratska stran ka v Zedinjenih državah, da prevzame krmilo vlade v svoje roke in odgovornost. Vprašanje je, če bodo voditelji demokratske stranke dovolj veliki, da se bodo popolnoma zave dali važnosti trenutka, v katerem se nahajajo, ali pa se bodo zopet dali speljati malenkostnim medsebojnim prepirom, ki so v škodo stranke same in v škodo naroda.
Niti 1912 niti v letu 1916, ko je bil izvoljen demokratični predsednik, niso imeli demokrati tako lepe prilike, da izberejo svojega moža za predsednika, kot jo imajo letos. Nezmožnost Hooverja in izvanredne razmere, v katerih se nahajamo, nudi demokratom vso priliko, da odnesejo veliko zmago pri bodočih predsedniških volitvah. Sč reče, demokrati bodo vseeno zmagali pri bodočih volitvah, o tem ni dvoma, toda če bodo zmago izkoristili splošnemu narodu v korist, to je drugo vprašanje.
Prohibicija pri demokratski stranki, ob priliki predsedniške konvencije, ne bo imela dosti opraviti. Stvar je zagotovljena že naprej tako, da bodo delegati demokratske predsedniške konvencije se izjavili proti prohibiciji. Toda pro-hibicijsko vprašanje ni najbolj važno vprašanje pri demo-krath in tudi ne bi smelo biti. Ekonomske razmere, brezposelnost, zavarovanje delavcev proti brezposelnosti in pred starostjo, dvig ameriške industrije, to bi morali biti glavni problemi demokratske predsedniške konvencije. In to ne samo v besedah, pač pa tudi v dejanjih.
Vodstvo stranke same danes nikakor ni v spretnih rokah. Niti Raskob niti Shouse, dva eksekutivna voditelja stranke, nista moža na mestu, ki bi imela srce in ogrevanje ža povprečnega Amerikanca. Oba sta preveč politikarja in previsoka finančnika, da bi se ogrevala za probleme, ki morijo danes povprečnega Amerikanca. Ima pa demokratska stranka v svoji sredini mnogo odličnih mož, ki bi znali spretno voditi usodo ameriškega naroda, ako pridejo na površje.
Al Smith je deloven, energičen in idealen demokrat, ki pa letos nima prilike, da bi bil nominiran predsedniškim kandidatom. Njegova vera j t anatena mnogim fanatičnim Amerikancem, ki nikakor ne pomislijo, da se ameriškega naroda ne vlada po verskem prepričanju. Franklin Roose-vell pa, ki je bil v letu 1928 podpredsedniški kandidat demokratske stranke, ni dosti še poznan po svojem notranjem prepričanju, kam pravzaprav cilja in meri. Osebno je skraj no pošten in vesten, le da ga natančneje ne poznajo radi bodočnosti, ker molči pred konvencijo, od katere pričakuje, da ga bo sigurno nominirala za nosilca zastave demokratske stranke.
Demokratska stranka ima še enega moža, o katerem ni toliko krika in agitacije v javnosti, ki je pa bolj zmožen in idealen kot vsi drugi demokratični kandidati. To je naš lastni Newton D. Baker, po katerem se ozirajo vsi resni, pošteni in idealni demokrati, katerim ni demokracija samo korito do službe in politike, ampak ki zro v demokratski stranki boriteljico idej in življenja povprečnega in priprostega Amerikanca, kateremu^ je Jefferson začrtal ideal političnega in priprostega Amerikanca, kateremu je Jefferson začrtal ideal političnega, družabnega in kulturnega življenja.
Newton D. Baker se splošno imenuje, da pride vrsta na njega .za nominacijo, ko bo predsedniška konvencija spoznala, da ne more nominirati niti Smitha, niti Roosevelta, niti koga druzega. Velikim korporacijskim in finančnim elementom Newton D. Baker sicer ni posebno priljubljen, ker je osebno in javno preveč pošten in je po idejah najbližji velikemu Wilsonu, katerega zvesti tovariš je bil tekom vseh osem let njegovega predsedništva.
Velika naloga čaka demokratsko narodno konvencijo, ki ima letos sijajnejšo priliko priti na krmilo, kot jo je imela kdaj prej. Demokrati mnogo verujejo v svobodo, zato so pa mdi v demokratski stranki večji spori, obširnejše debate, bolj nasprotujoča si načela, po katerih je mogoče doseči cilj, ker pri stranki prevladuje popolna svoboda izražanja misli, in se v tem temeljito razlikuje od republikanske stranke, kjer se vrši vse na komando od višje strani.
Ako bo letošnja demokratska predsedniška konvencija znala uporabiti priliko, ki se ji rtudi, tedaj ostane dolgo časa na krmilu ameriške vlade in le želimo, da bi se to v blagor naroda, v pogubo depresije in uravnavo svetovnega sporazuma čimprej zgodilo.
LIST ZA LISTOM PADA .
Cleveland, O. — Okrog 50 milj iz Clevelanda po cesti štev. 20 ob Erie jezeru proti vzhodu, prek o mestec: W i 11 o u g h b y, Painesville, Madisona, dospemo v Genevo, drugim farmerskim raestecom enako po velikosti in ličnosti.
Povsod v imenovanih naselbinah so številno naseljeni naši rojaki Slovenci ter Hrvati med
iompanije. Danes je tako rekoč farma rešiteljica krize mnogih družin. O tem bom še pisal ob drugi priliki, za danes naj se malo pomudim ob grobu, ki je bil zadnji teden posajen s truplom ene tistih mater, ki so za družino in za dom, za farmo in vsako hišo, osobito pa še tam, kjer je družina velika in deca nedorasla, tako nujno potrebne.
Po naših sodbah, je pogreb ene take hišne, skrbne, dobre in delavne matere nekaj nezasliš-nega, nekaj krivičnega. Jezili bi se in hudovali, če ne bi vedeli, da je to določba, napram kateri se ugovarjati ne da, ne sme in ne more. Lahko obžalujemo in tožimo, lahko se razgovarjamo, toda pomagati ne moremo, božja volja je tako določila, vsaj kot verni ljudje Imotfamo to razumeti.
Tam v Genevi, prav tik mesteca, ko se prepeljemo preko mesta po cesti štev. 20. zavije mo na prvi odvodni cesti na levo preko železnice, tam se nahaja pod železnico dobro ureje no farmersko poslopje s hišo in vsemi drugimi stavbami. Hišo zakriva lep vrt, okrog pa lepo obdelano polje in vinograd, tudi lep gozd je pomešan tik ob poslopju na eno stran, takoj ob tem pa so hiše mesta Geneva, kar je dokaz, da je ta farma več že v mestu nego na "samotnem kraju. Lepšega kraja in bolje farme bi si človek niti ne mogel misliti, za srečnega bi imel vsakdo takega farmerja, ki se nahaja, da tako rečem, v zemeljskemu, raju, osobito če človek to ogleduje v tem pomladnem času.
To farmo si je nabavila, sko-ro vsem Slovencev Clevelanda in okolice dobro poznana in spoštovanj družina Anton Cugel-na, ki se je naselila tam pred kratkimi leti, v nadi, da bo tam srečno in zadovoljno nadaljevala v sreči, zdravju in zadovoljnosti, mirna leta svoj življenjski potek.
Bilo je tako nekaj let. Rojaki so se shajali na obisk imenovane družine iz Clevelanda in drugod, ter jih blagrovali, da imajo'tako lep lokal in prijazen okraj, ki je polovica v mestu in polovica pa na farmi kar mora vsakdo odobravati, ter svojemu prijatelju čestitati, na sreči ki jo ima. Tako ' mislimo ljudje, ko vidimo in po naše sodimo druge.
To veselje in ta, sreča, ki je vedno in tako opoteca, kakor jo nazivajo pisatelji, ni ostala dolgo pri Cugelnovih, prišla je nenadna nesreča in tako huda, tako jaka, da hujše skoro po naših sodbah ni mogla zadeti hišo našega dobrega prijatelja Mr. Anton Cugeljna z njegovo družino vred.
Nič strašnega se ni dogodilo, ni bil ogenj, niso bili ne roparji, ni poginila živina ali kaj drugega, kar zadene mnogokrat farmersko hišo, tudi avtomobilske nesreče ni bilo kakor večkrat čitamo da je vlak zadel avtomobil in vsa družina, štirih ali petih oseb članov družine je ubitih, ne, tukaj se ni dogodilo kaj sličnega. Zgodilo se je pa na drugi, vsem nepričakovan način, za katerega ni nikdo odgovoren, se ne more dolžiti nobenega zdravnika, da je zanemaril svojo dolžnost, ali da so signali odpovedali in zavore niso nesreče preprečile, ne, tukaj se je pojavila tista bela žena s smrtno koso, o kateri govori sv. pismo, da pride ka.kor tat ponoči, ko najmanje mislimo nanjo.
Prišla je res ponoči, stopila k postelji matere, ki je vendar v hiši vse najdražje, na katero misli in od katere pričakuje dobrot vse kar pri hiši; živi, ljudje in živali, vse od te matere in od te gospodinje odvisi vsako jutro in vsak večer, da vsaki trenotek dneva, vse gleda na to mater, kje da se nahaja, odkod da bo prišla če je ni doma, da bo oskrbela, da bo vsakdo sc nasitil, da bo za vsakega otroka oskrbljeno vse, česar mu je za dan potreba, naj bo doma, naj gre v šolo ali na delo, mati vsakega, in
vse spremlja ves dan v duhu in je znjim povsod brez nehanja; komaj ji gre izpred oči, že ga želi zopet videti in mu zopet deliti materne dobrote.
In ne samo otroci: Soprog in živali, živalice. Pripovedovali so mi, da je perutnina isti dan bila vsa v neredu. Po navadi se je ob svojem času vsak dan zbrala perutnina na dvorišču in čakala na hišno mater, da ji odka-že prostore, kam da se različne grupe ugnezdijo na prenočevanje, toda matere ni bilo, na dvorišču je nastal že med živalicami nered in nemir, kaj pa se je godilo v hiši, to prepuščam vsakemu, naj sam pomisli in sodi in spozna, kako hitro je minljivo vse, kako hitro sledi sprememba iz najsrečnejšega hišnega žive-lja v najžalostnejši položaj.
Da, sreča, zadovoljstvo in ve selje družine je isti trenotek, ko je zdravnik rekel: Mater je zadela kap, pretresel vso družino tako globoko, da niti poj miti niso mogli, kaj da se je in sploh, da se je moglo ta»ko nepričakovano dogoditi in vendar se je dogodilo, morali so priznati naj težje iznenadenje, naj žalostne j šo usodo, da matere med živimi ni več, da bodo morali mater od' pustiti, po nekaj dneh odnesti iz hiše v hladni grob za vedno, odkoder se več ne bo vrnila in dobrot več ne bo delila, marveč bo počivala in tam čakala, da se snidejo za njo vsi prej ali slej Da, tužna žalost je objela hišo. Jok povsod, v vsakemu kotu je ihtel drugi otrok in točil gor ke solze za materjo, ki ni mogla več odgovoriti'na klic in na vprašanje. Kako bridka usoda kako nezaslišano stanje za one, katerim je bila mati vse.
Glas, da je umrla Mrs. Marion Cugel, se je razširil povsod in bil sprejet z žalostjo in pomilo vanjem povsod. Pričeli so pri hajati znanci in prijatelji od blizu in daleč in tako so prihajali vse dni do pogrebnega dneva in ostajali tam tudi preko noči, da so tolažili žalostne in prizadete.
V četrtek pa se je vršil pogreb, dolg je bil; oni, ki so skušali prešteti avtomobile so mnenja, da je bilo istih okrog 75 skupaj v liniji. To je dokaz, kako priljubljena je bila ta mati, draga in ljuba soprogu, s katerim sta živela vedno v največji ljubavi; kdor jih pozna, mora
vsakdo priznati, da ni nikdar našel nobenega izmed njih uža-j enega, vedno sta bila oba vese-a, zdrava in vsakemu naklonjena. V njih hiši je vsaki dobrodošel, bil vsaki pogoščen in vesel njihove družbe.
Polna je bila cerkev ljudi, Ginljivo je govoril duhovnik ob trsti. Ne daleč od doma se nahaja Mount Pleasant pokopališče, kamor je bila položena krsta prav tik soproge njenega Drata Mrs. Keržič.
Kmalu so bili obredi tudi na pokopališču skončani, kmalu je ostala gomila osamljena, vsi, ki so jo spremili so se vrnili, mnogi nazaj do hiše žalosti, zopet drugi na svoja domovja.
One, ki so se vrnili, so objele zopet druge vsa.kdanje skrbi, le družina je ostala globoko potr-a in ta ne bo kmalu, da tako rečem, matere nikoli docela pozabila, pa saj je pozabiti ne bodo mogla, je pozabiti tudi ne sme. Mati je zaslužila, da jim bo ostala v trajnem spominu, ostala jim bo tudi v nadaljni spomin in jim bo govorila še vse eno vedno materne besede, namreč: čujte, otroci in čuj soprog, čuj-te sorodniki in prijatelji, kar se je dogodilo meni, se bo dogodilo tudi vsakemu izmed vas prej ali slej, vsi boste kmalu prišli po isti poti za menoj v hladni grob, kje in kdaj ne veste, toda, da bo to gotovo, to pa veste. Tako bo govorila mati še vsaki dan, mati še živi in še resnejše opominja nas in vse, ki so jo poznali. Njen svarilen glas je močan, četudi tih, toda jasno nam govori, da se še snidemo nad zvezdami !
Ako živimo v veri, nam naj ne bo smrt strah in ločitev za vedno, marveč je le ločitev za časno, za kratko. V tolažbo nam je to, ker vera nas uči in nam daje tolažbo, da se po smrti bolje življenje prične, te tolažbe pa nimajo oni, ki vero in Boga ter posmrtno življenje taje.
Tudi žalostna družina bo le v tem našla tolažbo največjo, ker jim bo upanje, da \ mati ni za vselej umrla, dajalo tolažbe in radi tega je pozabili ne bodo nikdar. Milo sožalje prizadetim, pokojnici večni mir!
Opomba: Ta dopis je bil napisan za Ameriško Domovino, pa je bil odnešen drugemu listu pomotoma, zato se je zakasnil.
A. Grdina.
je na zadnji mesečni seji izvolilo Mr. George Panchurja tajnikom. Težko je biti za tajnika v teh hudih časih. Tajniki bodite moški! Ko enkrat poveste: ne bom, za nobenega zakladal, te teh besed tudi držite in ne zaklada j-te. Pomnite, da je boljša prva zamera kot zadnja. Ker pri zadnji zameri trpi vaša denarnica in čast. Kajti kaj rado se prigodi, da vas bo tak sobrat za zahvalo še pikal.
Včeraj sem šel kropit pokojno Mrs. Bombač. Pogrebnik, Mr. August Svetek, zna v resnici vse lepo urediti. Pokojna naj v miru' počiva.
Ako se sedaj sprehajaš po slovenski naselbini, se moraš kar čuditi. Vse je v cvetju. Naše vrle slovenske žene so posejale gredice z vsakovrstnim cvetjem Prav lep vrtec ima Mrs. Poznič na Trafalger Ave. Izgleda kot majhen park. Pošteni ljudje ljubijo cvetje in Slovenka je po štena.
Mr. Frank Celin, ki prodaja sadje, zelenjavo in drugo, mi je pravil, kako- on pozna kje živijo Slovenci. On opazuje samo vrtove in ako ni solate na vrtu, tam ne živijo Slovenci. Mr. Celin ima dobro solatno olje in ker se potu svojega obraza trudi za vsakdanji kruhek, vam ga, cenjene gospodinje, zelo priporočam. Ne jemljite od tujcev, podprite svojega sorojaka Slovenca, ki je V potrebi.
Mr. Joe Sraj se je oženil. Prišel je vabit v svate, toda nisem šel, ker se bojim "polštertanca" — radi suše. Mlademu paru želim, da bi stopal v zakonskem jarmu srečno.
Mr. Svetek je vse svoje hiše prav lepo prebarval. Zelo mično sedaj izgledajo. V trgovini Mrs. Svetek na Saranac Rd. se pa v resnici dobi trpežno in ceneno blago. Slovenci, ni treba hoditi v verižne trgovine. Hudujemo se nad kapitalisti, a vendar jim nosite denar rajši, kot pa svojemu trgovcu. Kje je logika?
Vse rojake iskreno pozdravljam. Hej, Mr. Kovačič, oglasite se še kedaj. Zadnji članek o razporokah je bil lepo napisan. Jaz bom pa tudi še kaj poročal.
Poročevalec.
Ce verjamete al' pa ne.
MNOGO IZLETNIKOV JE ODŠLO V DOMOVINO
V četrtek popoldne se je odpeljala večja-grupa z Erie železnico v svojo domovino, pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega turistovskega kluba in potom posredovanja potniške tvrdke Mihaljevich Bros., 6201 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Izletniki bodo potovali na par-niku Mauretania od Cunard črte. Mr. J. B. Mihaljevich, aktivni predsednik kluba, bo spremljal potnike vse do Ljubljane in Zagreba. Mladina, ki
rakovič, Rade Napi j al o, Treza Rovaš, Marija Tackovič, Mike Radoševič, Marija Cizek, Johan Erker, John Pavčič, Jerko Kur-lato, Dorothy Kurlato, Simo Se-vo, Naum Nočovič, Joseph Hor-vatinovič, Albert Garbin, Luka Napijalo, Ivan Simunovič, Cornelia Papela, Ana Herakovič, Mike Rovaš, Mildred Tackovič, Ana Igrački, Darinka Karbulka, Viktor Cizek, Miloš Lakich, Vera Kurlato, Ivan Leon, Herman Wezner, Nikola Bananin, Margarita Robizan, Ivanka Horva-tinovič, Ed. Vaizner, Wm. Hor-vatinovič, Andro Drer, Stanka Napijalo, Vašo Papela, Oktivan Papela, Ethel Snoderland, Marija Rovaš, John Tackovič, Tre-
se je pridružila temu izletu, bo j gost za deset dni v enem najlep- j ših hotelov V Splitu in to na državne stroške Jugoslavije. Po- j leg tega bodo imeli brezplačno j vožnjo na vseh jugoslovanskih
železnicah in parnikih. Te ugodnosti je izposlovala tvrdka Mihaljevich Bros. s pomočjo našega generalnega konzula v New Yorku, g. Jankoviča. Vsi potniki so dobili 75% popusta na vseh železnicah in parobrodih, doč-im bo potovala mladina po Jugoslaviji brezplačno.
Sledeči izletniki so se odpeljali v četrtek: Frank Urankar, Fr. Sodnikar, Marija Skoflanc, Rosa Itodeman, Rosa Jurašič, Mile Kokir, Marija Papela, Luka He-
za Simon, Joža Cizek, George Klaič, Marija Lakič, Flora Fe-rica, Gerald Kurlato, Irena Wezner, Jela Bananin, Jeny Robizan.
K tej grupi bi se moralo pridružiti še kakih 20 drugih izletnikov, pa so se prijavili prepozno in ni bilo mogoče dobiti kabin. Ti izletniki se bodo pridružili veliki skupini, ki odpotuje v domovino iz Clevelanda 7. j ulj a na parniku Berengaria in Saturnia.
njimi kot farmerji. V zadnjih par letih se je veliko naših rojakov lotilo dela na farmah, kar je vse hvalevredno in za bodočnost obstanka najzanesljivejše in najbolje.
Na farme se selijo naši prvaki, takd rekoč naši najbolj pridni trpini, ki so že doprinesli mnogo žrtev za ameriško industrijo v tovarnah in težkih delih za'
TO IN ONO IZ COLLINWOODA
Vse nekako izgleda, kot bi Col-linwoodcani spali. V časopisu se malokdo oglasi. Seveda, vsak je bolj žalosten, ker ni več polna skleda. Da, v resnici so hudi časi.
Preteklo nedeljo so nam v cerkvi oznanili, kdor je v resnici
reven, naj se zglasi pri odbornikih društva sv. Vincenca Pav-lanskega in dobil bo potrdilo o njegovi revščini, s katerim bo dobil vrečo moke od Rdečega križa.
Tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je resigniral. Društvo
KONJ OD STRAHU OSIVEL
Salaminsko so ga polomili republikanci, ko so delali platformo za prohibicijo. Mislili so si: napravimo tako "planko," da bodo suhi mislili, da je suha in da bodo mokri mislili, da je mokra. Zgodilo se je pa ravno narobe in sedaj mislijo suhači, da je platforma mokra, mokri pa mislijo, da je suha.
A
Na farmah v Genevi živi peč-lar, ki je zadnjič vzdihnil iz glo-bočine svojega srca proti nekemu prijatelju: "Vidiš, Lojze, tako pametnega psa imam, da mi prižene si pašnika kravo, mi prižene konja, samo babe mi ne prižene !"
A
Ako želimo, da nam prestane tisto neprestano zvonenje v ušesih, plačajmo vsako stvar v gotovini, kadar jo kupimo. A
France Beretič je prodal konja. Kupca mu je skomandiral Cugelj. Poslušal sem ju, ko sta se menila o tej kupčiji. Beretič je rekel: "čudno se mi zdi, da mi je kupec brez obotavljanja odrinil tistih 100 dolarjev za konja, ker me niti poznal ni in ne konja."
K tem besedam je dal Cugelj modro pripombo: "Saj zato ti je pa ravno plačal, ker te ni poznal in ne tvojega konja."
A
Devetkrat je Cugelj omenil, Beretiču, da mu je on dobil kupca za konja. To namigavanje na dobavo kupca sem jaz takoj razumel, Beretič pa ne, zato sem nedolžno vprašal Cugeljna, koliko je dobil mešetarije. Šele petem se je Beretiču posvetilo in je rekel, da bosta v ta namen enega stisnila.
A
Ton6 Mervar mi je pisal- karto iz Kanade in pripomnil, da je škoda, ker me ni tam. I, seveda je škoda, pa še kakšna, ampak samo zame. Za Toneta je bila pa moja odsotnost zelo koristna, ker je več prišlo nanj dobrih telesnih del.
Večkrat se zgodi, da ljudje v hudi grozi ali smrtni nevarnosti osive. 'Sedaj nam pa poročajo listi z Angleškega, da je tam plemenit konj osivel od presta-nega strahu.
V kraju Wrexham v angleški grofiji Denbighshire se je na prostornem travniku mirno pa-sel plemenit konj angleškega veleposestnika in lorda Alfreda Mackalpine, ki ima tu svojo žrebčarno. Naenkrat pa je pri-vozilo nad travnikom letalo, s katerim se je eden gospodarjevih prijateljev pripeljal na obisk. Kakor hitro je konj od daleč začutil letalo, je postal nemiren in je v divjem diru začel begati po travniku. Nesreča pa je hotela, da je preplašena žival dirjala v isti smeri, v kateri je letelo letalo. Tako je letalo' prihajalo od groze pobesneli :živali vedno bliže in vedno niže nad njo. Končno je letalo srečno pristalo, konj pa je dirjal naprej in se končno pomiril, ko ni več čutil za seboj dozdevnega sovražnika. Silno so se začudili drugi dan konjarji, posebno pa lordova hčerka, ki je prišla obiskat lepo j i val v hlev in videla, da je včeraj črna konjska griva postala siva in da so tudi v repu celi kosmi bele žime. Zaradi groze, ki jo je prejšnji dan prestala, je uboga žival osivela. Pri tej priliki poročajo listi, da se je nekaj podobnega pred nekaj leti zgodilo na Francoskem. Otroci so vjeli črnega kosa in ga mečkali po rokah. Pri tem so mu izpulili tudi nekaj perja. Od bolečin in strahu je kos dobil be-lo-sivo perje.
-o--
* $50,000,000 so posodile new-yorske banke mestni vladi v New Yorku.
A
Neki moj prijatelj se je namenil, da za zabavo jaha konja v nedeljah. Tako najame nekega. lepega jutra konja in ko pride nazaj, ponudi lastniku 50 centov.
"Kaj?" se ta začudi, "samo 50 centov! Saj ste bili s konjem zunaj celi dve uri in od konja računamo po en dolar na uro."
"Je že res, da sem bil zunaj dve uri, toda na konju sem bil samo deset minut."
A
Stara ženica,, ki je bila tudi precej gluha, se je naselila v bližini pristanišča, kjer so bile zasidrane bojne ladje. Nekega dne so o priliki velike slavnosti ustrelili desetkrat s topom na ladji. Ko ženica to sliši, vstane, si popravi gube na obleki, si uredi lase, potem pa stopi proti vratom in zakliče s krepkim glasom : "Naprej!"
A
V hišo pride prijatelj. Ko se vsede na gugalnik, reče mali domači hčerki: "Pridi sem in se vsedi meni v naročje, Marjan-ca."
"Ne smem! Mama so mi ukazali, da moram sedeti tukaj, da se ne bo videla luknja v divanu."
A
Bogat trgovec pokliče nekega dne k sebi v pisarno svojega trgovskega poslovodjo in mu reče:
"Dragi gospod Čuk. Kljub današnji veliki krizi ,naša trgovina radi vaše velike pridnosti in podjetnosti ni popolnoma nič zaostala. V priznanje vaših velikih in neprecenljivih zaslug, vam dam tukaj ček za $500.00. Vzemite ga. In ako boste ob koncu drugega leta izkazali ravno tako lep dobiček, vam bom ta ček podpisal."
DOPISI
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 25TH, 1932
iiimiiiiiiiiiniiiimtimiiNHiiiiiiiiiiiiimii
Za naše gospodinje
aiiiminimiinnininiiinniiminiinunini
Vesti iz domovine
Praske na rpohištvu se zamaže-jo, če jih drgnete z orehom.
v Solato, rediče in drugo zelenjavo, operite takoj, ko jo natrgate ali kupite v trgovini. Potem jo denite v ledenico ali pa trdno zaprite v steklenico, ki je za sadje.
—Na Rodici pri Domžalah je po kratki bolezni umrla trgovčeva soproga gospa Marija Koželj, roj. Možina.
—V Puštalu pri škof j i Loki je umrl dijak-petošolec Jožef Kalan. Nit življenja mu je pretrgala jetika.
—Breznica. Smrt je začela V tej občini pobirati stare korenine. Takd je pred kratkim preminul na Rodnah Ivan Lesko-vec (Klemene), star čez 90 let. Novin iz Smokuča, Janez Pogačnik, je tudi odšel za svojo ženo komaj eno leto po njeni smrti. Svojčas je bival v Ameriki.
—Smrtna kosa. Nedavno so pokopali bivšega posestnika g. Briclja iz Zg. Kašlja. Par dni za njem pa posestnikov© ženo Frančiško Primar iz Zaloga. Pokoj niča je več let bolehala na želodčnem raku.
—V Ljubljani je umrl dobro poznani bivši gostilničar in posestnik g Franc Zabukovec.
—Sušak 7 junija. Iz Trsta poročajo, da so na Krasu v poslednjih dneh izvedli več hišnih preiskav pri onih gospodarjih, ki so jih pred 14 dnevi, kakor je bilo poročano, nenadno aretirali. Imenoma se navajata posestnika Janez Kob in S. Jelene iz Ka-tinare. Preiskale pa so se vršile tudi drugod. Očividno hočejo aretirancem naprtiti večji proces in iščejo obtežilnega materij ala.
mov, jo je zalotila nevihta na odprtem polju. Udarila je strela in jo ubila. Našli so jo mrtvo, ko je nevihta ponehala. Strela je ubila tudi več volov, konja in nekaj ovac. Verjetno je, da je strela zahtevala še več človeških žrtev. Ta pokrajina je bila že poprej silno siromašna in ljudje preteklo leto niso imeli kaj jesti; pozimi je od gladu poginilo mnogo živine. Sedaj je prišla še ta nevihta, da uniči tudi tisto malo, kar je še ostalo.
—Boljševiški čeki je ušel. V ribniško dolino jo je primahal star očanec, ki je v svetovno vojno odšel; z doma kot brhek fant.


EARL DERR BIGGERS:
KITA JČEVA PAPIGA
Janez je revež na duši in telesu, a ves je srečen, da je pri svojih. Veliko je trpel v vojni in po njej; glad, strah, mraz, bolezni, pretepanje, ponižanje in vse mogoče krivice so prišle nad njegovo glavo. A ničesar ne pripoveduje s toliko grozo kot zapor pod boljševiško čeko. Rešitev iz teh ječ, iz katerih je ušel z nekaterimi tovariši, sma
Dekle je vstalo. "Vrniti se moram v mesto. Bilo je zelo ljubeznivo, gospod Madden, da ste me povabili k obedu. Hvaležna sem vam za to. Tedaj računam s četrtkom?"
"Da, če se med tem nič ne zgodi. Kje vas lahko dobim?"
"V puščavskem hotelu. Toda ne sme se nič pripetiti. Zanašam se na besedo P. J. Maddena!"
Bob se je približal. "Rad bi opravil ša danes v mestu kratek obisk. Morda bi me mogli peljati v Eldorado?"
"Iz srca rada!" se je nasmehnila Pavli. "Le tega ne vem, ali vas bom mogla peljati tudi nazaj."
"Ne bo treba! Pojdem peš."
"Ni vam treba hoditi peš," se je vmešal Madden. "Ah Kim bo menda, znal šofirati — saj je sposoben in spreten. Danes popoldne že itak mora v mesto na-kupovat. Naše zaloge so že na malem. Domov grede naj vas vzame s seboj."
Kitajec je prišel pospravljat. "Ah Kim, drevi boš pripeljal domov gospoda Edena."
"Doblo! Plipeljem ga," je malomarno zamomljal Ah Kim.
no še puščavske noči s svojimi bledimi zvezdami in tajno tišino ... "
"Da, za odpočitek bi bilo morda čudovito. Toda za to jaz nisem še dovolj utrujen ..."
"Kdo ve? Morebiti pa vas, preden se ločiva, še pridobim za častitljivi "red prijateljev puščave." Sprejemni pogoji so strogi: obfutljiva duša, ostro oko za naravna čudesa — o, to je izbrana družba, o tem bodite prepričani! V svojih seznamih nimamo kogar si bodi."
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTI
MALI OGLASI
Dve sobi
se oddasti v najem, za fante ali dekleta. Prost vhod. Vpraša se na 1024 E. 66th Pl.
(June 25.28.30.)
Chicažani bodo morali biti brez opere
Chicago, 24. junija. Direk-torij Chicago Civic Opera družbe je naznanil, da bo nemogoče vprizoriti operne predstave prihodnjo sezono. Samuel Insull je odstopil kot predsednik operne družbe, in ta je doslej vedno pokrival deficit. I Na, njegovo mesto pa ne morejo dobiti dru-zega. Današnji položaj nikakor ne garantira, da bi se v bližnji bodočnosti kaj zboljšalo.
Stanovanje
se da v najem, štiri čedne sobe, za malo in mirno družino. Posebno priročno za novoporočen-ce. Vprašajte na 6410 St. Clair Ave. (June 25.28.30.Jul.5.)
Naprodaj je
grocerija in mesnica ter stanovanje štirih sob. Dobro upelja-na, blizu Norwood in Edna Ave. Rent samo $35.00. Vprašajte pri McKenna, 1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282.
Steklenice s Icumarami, žen-fom in drugimi takimi predmeti, imejte vedno v ledenici, tako da so vedno mrzli kadar jih ho čete rabiti.
Fin dezert se napravi iz skodelice skuhanega, mrzlega riža, ki se zmeša z zmečkunimi jagodami ali zmečkanim pineapple in enim pintom stepene smetane (lohiped cream). Nekaj smetane prihrani, da jo poliješ povrhu in okrasi s črešnjami.
Ako odrežetc starim nogavicam stopala, jih nataknite na roke, kadar pečete in jemljete stvari iz vroče peci. N-e boste se opekli.
Kadar hočete olupiti novi krompir, rabite za to jekleno mrežo, s kakršno čistite Jcastrole. Je hitrejše kot bi ga lupili z nožem.
—št. Jernej. V najlepši dobi 40 let je umrl Martin žulič, posestnik z Dol. Vrhpolja. Podvreči se je moral operaciji na slepiču, a ker je prišel prepozno, se ni posrečila. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
—V ribniški dolini smrt zadnje čase pridno kosi. Potem ko je ugrabila drugega za drugim tri malčke, se je lotila starih žen. Tako so pokopali dne 6. junija Terezijo Gornik, rojeno šile na Jurjevici 36, staro nekaj nad 60 let. Naslednji dan pa so zapeli mrtvaški zvonovi Jožkovi materi iz Dan. Marija Mihel-čič se je prej pisala Lesar in je dočakala 85 leto starosti. Zadnja leta ni mogla več v cerkev pa si je zadnjo nedeljo zaželela kot po navadi, da bi mašne molitve brala na vrtu. Ko so domači prišli od ma.še, so jo ogrnili v toplo obleko, ker jo je nekaj mrazilo in ji pomagali na vrt, pa ji dali mašno knjigo v roke. Komaj je pričela ženica s čitanjem, že je začela omahovati in bi bila padla, da je domači niso prestregli in jo odnesli v hišo. Zvečer je mati zaspala za vedno. Bila je dobra in usmiljena zlasti do siromakov.
tra za svojo največjo srečo. Pustil pa je še v Rusiji več tovarišev iz Jugoslavije, tako nekega Urha Janeza, ki je zaprt radi tega, ker so pri njem našli neke zaboje in v zasebnih pismih, ki so jih našli pri njem v stanovanju, dognali, da je dopisoval
s svojimi v domačem kraju. Na potu domov je našel celo dve Slovenki Jelene Ivano iz štajerskega in Jurjevič Ano iz Bele krajine. V Kavkazu kmetuje nek Petovar iz Notranjih goric, Le-nard Peter iz Trbovelj je pristaniški delavec v Odesi. Poleg teh so mu drugovali še nekateri Hrvatje iz Hercegovine. Domači se sedaj trudijo, da posredujejo pri naših oblasteh in dobe pota in sredstva, da bi bili svojci rešeni.
—Svatje med zapornimi vodnimi curki. V Cirkovcih na Dravskeipj.polju se je vršila poroka Antona Brenclova, sina uglednega posestnika iz župeč-je vasi, in Terezije Frangeš, hčerke posestnika iz Spodnjih Jablane. Kakor je to starodaven običaj, je moral ženin odkupiti svojo nevesto od jablanskih
fantov, ki so mu zaprli cesto z verigo. Stalo ga je to po dolgem barantanju 250 Din, nakar so svatje veselo oddrdrali na okrašenih kolesjih proti Cirkov-cem v cerkev, ne sluteč,' kako presenečenje jim pripravljajo vrli cirkovški fantje Nenadoma je namreč blizu cerkve bruhnil pred vozovi močan curek vode ter jim zaprl pot naprej. Tudi obrniti se niso mogli, ker jim je med tem povratek zaprl že drugi curek. Fantje iz Cirkovc so pričakali svate ob cesti z motorno brizgalno ter jih obdali s takim mokrim zapornim ognjem, da je bilo nemogoče čez zapreko dalje, ker bi bili svatje mokri kakor miši. Hočeš nočeš so se morali spustiti v nova, pogajanja, ki so po daljšem barantanju dosegla uspeh. Cirkovški fantje, ki so nastavili prvotno odkupnino na 5000 Din, so pokazali veliko popustljivost napram očetom starešinam, ki sta vodila pogajanja, ter se domenila nazadnje za znesek 250 Din. Takoj nato se je motorka ustavila in pot je bila prosta. Zanimivemu in originalnemu prizoru je prisostvovalo sila mnogo ljudi, ki so se imenitno zabavali ob pogledu na okinčane vozove in svate, obkoljene od vodnih curkov.
-o-
TA JE PA V NEVARNOSTI
Noben vladar na svetu ni danes bolj ogrožen, pa tudi noben bolj skrbno varovan kot je-Albanski kralj Ahmed Zogu. Za časa njegovega vladanja je upe-Ijal toliko drastičnih reform, ki ne prijajo domačinom, da so že najmanj desetkrat nanj streljali, dasi brez uspeha, in da je priseglo 2,000 mož-zarotnikov, da ga bodo ubili.
"Ob domenjenem času pridite pome pred hotel," je predložil Eden.
Ah Kim je čemerno mežiknil. "Molda ob petih?"
"Dobro, tedaj ob petih!"
"Če kesneje plidete, se ne boste peljali," je posvaril Kitajec.
"Bom točen!"
Bob je stopil v svojo sobo po čepico. Zunaj ga je čakal Madden. "če bi vaš oče popoldne telefoniral, mu povem, da vi želite, naj to zadevo timprej uredi."
Bob se je ustrašil. Na to ni bil pomislil! Ko bi se oče nepričakovano vrnil v pisarno — toda ne, to ni verjetno. Ne bi bilo pametno sedaj se vznemirjati ter izpreminjati načrt. "Seveda!" je hladno odvrnil, "če hoče vsekakor govoriti z menoj, ga prosite, naj me zopet kliče ob šestih."
Stopil je na dvorišče, kjer je dekle ravno obračalo svoj avto. Odprl in zaprl ji je d veri ter po peščenem potu stopil za njo v voz. Avto je odpeljal in Bob je mogel mirno opazovati ta čudni svet, ki ga je Holley nazval "hudičev . vrt." Mnogo milj neizmernega peska," je dejal Charlie Chan in je prav povedal. V širni dalji se je blesketal sij lepote: oblaki kobaltove barve nad zasneženimi gorami. Sicer pa povsod okrog in okrog sama puščava, siva, brezmejna, posejana s trnjem. Pošastne svetlobe in sence so se podile nad brezmejno pustinjo — in z višine j6 žarelo 'fcfotnce kakor živ plamen, jasno kakor bolečina in neusmiljeno.
No, kako vam ugaja?" je vprašala voznica.
Bob je skomizgnil. "Sežgan pekel, od katerega je ostal le pepel."
"Puščavo more človek le počasi razumevati in ceniti; nikoli na prvi pogled. Spominjam se onega večera pred davnim časom, ko sem s svojim očetom v Eldoradu stopila iz vlaka. Bila sem majhna deklica iz predmestja Philadelphije, mesta stare, zdrave civilizacije. Tedaj sem obstala sredi te divjine in pustinje. Postalo mi je tesno in žalostno pri srcu."
"Ubogi otrok! Toda sedaj ljubite puščavo?"
"No, da — nad temle krajem, ki trepeče v solnčnih žarkih, vi-
Obsojen, da mora pet let delati na farmi
Colorado Springs, Colo., 24. junija. Bartow Crocker Jr., 18 let star, sin bogatega tovarnarja, je bil obsojen, da mora pet let delati na farmi, ker je vzel avto licenro pod napačno pretvezo. Namesto da bi ga sodnik poslal v ječo, je izročil fanta nekemu bogatemu farmer j u, kjer bo moral delati 5 let.
Republikanska delegati-nja je samomorilka
Bristol, New Hampshire, 24. junija. Ustreljeno so našli na dvorišču njene hiše Mrs. Maude Ferguson, prvo žensko, ki je bila izvoljena za državno senato-rico in ki je bila delegatinja pretekle republikanske predsedniške konvencije. Koroner se je izjavil, da je ženska storila samomor.	'
Prohibicijska planka bo zadnja
Chicago, 24. junija. Roose-veltovi delegati imajo popolno kontrolo, kar se tiče resolucij-skega odseka demokratične konvencije. Ta odsek je sklenil, da bo zadevo glede prohibicijske izjave prinesel kot zadnjo na vrsto.
Predsedniški kandidat se je odpovedal
Washington, 23. junija. Frank E. Webb, predsedniški kandidat 1'armarsko-delavske stranke se je odpovedal kandidaturi. Nekateri člani omenjene stranke so Webba obdolžili, da je "špijon za Hooverja," nakar se je Webb odpovedal.
Bančni roparji odnesli banki $12,000
Tyler, Kentucky, 24. junija. Dva nezakrinkana roparja .sta dospela, danes v prostore Arp State banke, kjer sta odnesla $12,000, potem ko sta zaprla uradnike in odjemalce banke v veliko blagajno.
Kobilice ustavile potniški
vlak v Kanadi
Winnipeg, Manitoba, Kanada, 24. junija. Ogromni roji kobilic, ki so leteli preko železniške proge, so ustavili potniški vlak v bližini tega mesta. Kobilice so pokrile progo za štiri palce visoko.
POSEBNOST SAMO ZA EN TEDEN
Najfinejše olje po ceni, katere niste še nikoli imeli priliko kupiti. Ravno iste vrste kot do sedaj.
59c
galona v kanglah.
Sedaj si ga nabavite. Samo za en teden pri
Matt Križman
6220 St. Clair Ave. 1132 E. E. 71st St.
Farme naprodaj
Katerega veseli, naj pride pogledat v državo New York, kjer so na razpolago vsakovrstne rodovitne farme. Naprodaj so velike ali male farme, kakor kdo želi. Dobijo se z živino in orodjem, in za majhne denarje lahko kupite, drugo se pa izplačuje z mesečnimi dohodki. Priporočamo sledeče farme:
Farma, 145 akrov na State Road, hiša ima 8 sob, dobra klet, hlevi, poslopje za orodje, druga poslopja, 18 krav, 2 konja, vse potrebno orodje, ves pridelek. Cena je $5500. Takoj plačate samo $1200. Na lahka odplačila.
Farma 150 akrov, hiša 7 sob, velik hlev, kokošnica, 13 krav, 2 konja, mlada živina. Vse potrebno orodje. Vse skupaj samo $4000. Takoj $1500, drugo na jako lahka odplačila.
Tu je sedaj velika slovenska naselbina, dobri ljudje, jako prijazen prostor. Za, nadaljna pojasnila pišite na
Louis Babnick
East Worcester, N. Y.
(151)
V najem
se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1238 E. 71st St., kopališče, pralnica, velika klet in podstrešje. Garaža na razpolago. Vprašajte na 6211 Carl Ave.
(151)
Naprodaj je
konfekcijska trgovina na vzhodni strani mesta, na jako prometnem prostoru Hitremu kupcu se proda prav poceni. Vprašajte na 840 Babbitt Rd., vogal 239. ceste.	(149)
V	najem
se da, hiša, 6 sob, vse naprave. Mala, poštena družina naj se oglasi, ki dobi prav poceni rent. Vprašajte na 15004 Saranac Rd. _(149)
Odda se
v najem šest lepih sob, spodaj, vse moderne naprave, gorka voda, vse po zelo nizki ceni. Vpra ša se pri lastniku, 1053 E. 71st St., zgorej, vrata št. 3. (149)
V	najem
se da hiša, obstoječa s štirih sob in stanovanje dveh sob ter tudi dve opremljeni spalni sobi z rabo kuhinje. Vprašajte na 907 E. 67th St.	(149)
V najem
se da lepa koča za majhne parties, tudi prostor za piknike z veliko plesno dvorano. Enajst milj od Public Square. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Mer-var, 5921 Bonna Ave. (Sat.x)
A
Aug. Kollantk Co.
(poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
HlllMtilllllHlMlIiiniUllilllltHulliltlm
____Hiša naprodaj_____
8 sob, kopališče, furnez, kleti podstrešje, vse moderno. Proda se jako poceni. Nahaja se v bližini šole in cerkve, na 1248 Addison Rd. Za podrobnosti pokličite KEnmore 4593-J.
si skrivnosten čar. Polagoma 1 prihaja človeku spoznanje. Spo- j mladi, ko mine deževje, bi vas rada vzela s seboj k vrelcem pri palm?h. Tamkaj tedaj cveto verbene kakor živordeča preproga in najgrše drevje se košati v najnežrejšem cvetju. In za dru-|ge letne čase nam ostajajo ved- ;
Hymie Martin prost
Hymie Martin, enkrat obsojen radi umora na dosmrtno ječo, in drugič oproščen, je postal včeraj svoboden človek. Obtožen je bil bančnega ropa v Gas City, Indiana, toda ko so prišle priče sem, da bi ga identificirale, ga niso mogli spoznati, in država Ohio ni mogla druzega narediti, ket spustiti Martina. Izjavil se je, da bo odpotoval v Pittsburgh.
* Angleški prestolonaslednik jc praznovai včeraj svoj 38. rojstni dan.
SETINA SESTRI VAM NAJBOLJE POSTREŽEJO
Eugene ali Gabrieleen Permanent Wave, navadno $8, sedaj samo------------$4.95
Brezplačno damo tri shampoos in sets s zgornjim Permanent Wave
Hanna Pack ___________________________50^
Finger Wave----------------------
Finger Wave, Dried_________35^
Shampoo and Wave...______ 45ij:
Marcel „„...........-1 .............. 35^
Drugi Permanent Waves po ......1 $2-3$ in $3.50
EMMA & JEAN SETINA
624 E. 140th St. EDdy 7216-M
SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTRE2BO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
DOBER PREMOG!
Točna postrežb«]
The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RO.
Stari Clmpermaaovl prostori /g* HEnderson 67»«	Sgj
FRANK ARKO, zastopnik jj
immiinrTrrrTTi^ „ 1l urn
FLEET'WiNG
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
xxxxxxxxtxxxxjxxxxxxxxxx x"
Leopold Kushlan
SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan; 513 ULMER HUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6tll ST. CLAIR AVE. Soba St. 7 Tel. HE«d. 6195
01) sredah /večer na 837 E. 237th St., Euclid, O.
Tel. KEnmore 4468
Tel. CHerry 3982
■^Lmmmimmmmmmmmmz

DR. J. V. ŽUPNIK
1 zanesljiv zobozdravnik |
ii
Mnogo let na istem mestu. H I St. Clair vog. 62. ceste. S Vhod samo h 62. ceste. Knausovo poslopje,
GOVORI SLOVENSKO _
m Uradne ure od 0. ij. do 8. *».

POPRAVLJAMO LIKALNIKE, pralne
Stroja, iistilce preprog in vse električne napeljave in naprav*. Niike cene. Solidna postreiba. Se priporočamo nuian ljudem za obila naročila.
JOHN TERČEK
13808 Holmes Ave.
LOUIS
727 E. 157tl> St.
J E R KI C
Tel. EDdy 17S6
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nar. Domu, soba št. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMČENO
—Nesreča pri razstreljeva-nju skale. 63 letni kočar Peter Štular iz Vrha pri Dolžu je pred par dnevi delal v kamnolomu Podgora. Navrtal je večjo skalo, vložil vanjo mino in vžgal vžigalno vrvico ter se odstranil. Ker pa mina dalj časa ni eksplodirala,, je šel mož pogledat, kaj je temu vzrok. In to je bilo zanj usodno. V hipu ko se je približal skali, je počilo in ves naboj in drobci skale so bu-tili vanj. Puh ga je vrgel daleč v stran okrvavljenega. Mož bo moral dalj časa ostati v bolnišnici usmiljenih bratov v Kan-diji, kamor so ga takoj po nesreči pripeljali.
—Hudo neurje v vrbaski banovini. Pred nekaj dnevi je nad Cazinom in okolico nastalo strašno neurje, ki je uničilo vse posevke na poljih, porušilo mnogo zgradb in zahtevalo tudi človeške žrtve, že okrog štirih se je videlo, da se pripravlja huda ura, ker so se zbirali gosti črni oblaki in je bilo zelo sopaj-no. Okrog petih je začelo grmeti, vlila se je ploha, nato pa se je vsu-la toča, ki je bila ponekod debela kakor orehi. Vmes je divjal vihar, ki je porušil več manjših kmečkih koč in ruval drevesa iz zemlje. Nska mlada musliman-ka je nesla svojemti očetu na po-! I je malico. Ko se je vračala do-
Kadar devate cvetlice v vazo, jih v'' natrpajte preveč na gosto. Tako bo šopek lepši in cvetlice dlje časa ostanejo sveže.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 25TH, 1932
Za "Ameriško Domovino" priredil M. C,
JOUETT SHOUSE	SENATOR THOMAS J. WALSH
Kot pri naših konvencijah, bo tudi na demokratski konvenciji drugi teden oster boj kdo bo predsednik konvencije. Al Smith bo podpiral Jouett Shouse-ja, Rooseveltovi pristaši pa senatorja Walsh iz Montane.
Zgoraj sta naslikani dve kopalni obleki najnovejše- mode. Kopalne obleke bodo letos bolj pomanjkljive, da bo mogoče tekom tega poletja bolj zarujaveti.
Modni izvedenci pravijo, da so kopalne obleke 1932 napravljene v koristne ter . tudi v lepotne svrhe. Neki newyorški stilist pravi: "Ko gre moderna ženska na obal, noče plavati, če ima pa na sebi cele jarde obleke, ne more prav dosti plavati. Vsled tega so kopalne obleke 1932 kot kaže zadaj nova naramnica. To leto bodo solidne barve priljubljene, kot običajno, dasl nudijo obleke tudi razne žive kombinacije barv."
In seveda, ko se bodo veselili solnčne svetlobe med plavanjem, bodo kopalci ,moški in ženske, segli po svoje Lucky Strike cigarete ter vdihavali praženi dim, ki je baš tako prijeten njihovemu grlu, kot so prijetne 1932 kopalne obleke očem. Za odstranjenje gotovih nečistoč, ki so po naravi navzoče v vsakem tobačnem listu, zaposlujejo izdelovalci Lucky Strike slavni proces praženja, ki vključuje tudi uporabo ultra-vicletnih žarkov. Ni čuda, če je več kot 20,000 zdravnikov, katerim so bile dine Lucky Strike cigarete v preizkušnjo, ugotovilo, temelječ svoje mnenje na svojo izkušnjo v kaji, da Luckies manj dražijo grlo kot pa druge cigarete.
Kakor je velika razlika m(*i 1932 kopalno obleko in valovitimi oblekami, ki so jih nosili na obali pred par leti, je tudi velika razlika med Lucky Strike, resnično moderno cigarcto, in cigaretami, napravljenimi po staromodnem načinu.
Chikaški župan Anton Cermak je šel v Washington, da izposljuje $81,500,000 posojila za mesto Chicago. K temu ga je na/potilo dejstvo, ker učitelji in učiteljice.že več mesecev niso dobili nobene plače. Na sliki se j ih vidi kakih 3,000, zbranih na protestnem shodu v Grant parku.
ki se more dobiti v Clevelandu, kar se tiče mehke pijače, je gotovo ona, ki jo izdeluje The Double Eagle Bottling Co., prva in edina slovenska izde-lovalnica mehkih pijač.
prošeni ste, da za vse svoje veselice, piknike in za vse prireditve, naročite mehko pijačo, izdelano v edini slovenski izdelovalnici, The Double Eagle Bottling Co.
kadar začnete s poslovanjem, ste prošeni, da se za mehko pijačo gotovo obrnete na The Double Eagle Bottling Co.
Mi vam oskrbimo pogreb po izredno nizkih cenah, a postrežba je vseeno prvovrstna. Pri pogrebu za $165.00 dobite: najskrbnejše balzamiranje trupla, mrtvaški venec na hišna vrata, palme, lepo odprto krsto za $48, kakor kaže zgornja slika, železno "bakso" mrtvaški voz, dva osebna avtomobila, in vso drugo tozadevno postrežbo. Oskrbimo vam pa tudi boljše krste in pogrebe, toda ob nepretiranih cenah.
Mi se ne poslužujemo nikahih agentov. Agent je pogrebne stroške samo povečajo.
Invalidni voz kamorkoli v mestu, po dnsvi in po noči, samo $2.00. Pokličite nas v slučaju potrebe: ENdicott 4735.
Najvljudneje se vam priporočamo
Pogrebni zavod: FRANK ZAKRAJŠEK
1105 Norwood Road
NAJFINEJŠA PIJAČA, NAJNIŽJE CENE, NAJBOLJŠA POSTREŽBA
JOHN POTOKAR, lastnik
6511-19 St. Clair Ave
SVOJI K SVOJIM!
\
A. ACHLEITNER:
Gospodična s pošte
Sedaj pa se je Podstenar razsrdil, vendar pa je ostal Ivan pri svojem. Dolgo sta se prepirala, končno pa sta se zedinila, da odkupi Ivan hišo za skromno svoto, plačal pa jo bo šele v desetih letih in sicer brez obresti. Ako pa ne bo mogel po desetih letih hiše plačati, tedaj bo ta pripadla nazaj Podstenarju. Krepek požirek vina .je zaključil pogodbo.
Drugi dan pa so vaščani lahko videli, da je prišel Podstenar z lastnim vozom po zdravnika, ter, da sta se skup odpeljala v dolino. Kupčijo pa sta skrivala, da bo presenečenje tim večje.
In za Mihaelovo je počilo. Pe-kovka si je že dovoljevala ostre opazke, ker se Ivan vsekakor ni še pripravil na odhod. Ivan pa je dejal, ko je ona zahtevala z vso odločnostjo, naj se jutri zjutraj izseli, da stvar pač ni baš tako nujna. Zvečer se je vrnil pek, ki je šel k Podstenarju. Glava mu je kar gorela in ves poten je planil v Ivanovo sobo. Še nikdar se ni zvijal kak hribovec tako po, kačje, kakor se je pek sedaj pred Ivanom! Najemnino je položil pred Ivana na mizo ter prosil ponižno milosti, da bi smel ostati v hiši, sicer bo ob vse.
"Prosim, gospod hišni posestnik — prosim, imejte usmiljenje!"
Ivan je le s trudom zadrževal smeh. Saj je bila božanstvena igra, videti tega docela obupanega človeka plesati in zvijati -se. Prej tako napuhnjeni človek je v srce segajoče vzdihoval. V sobo je pritekla še pe-kovka in, ko je videla svojega moža v takem stanju pred zdravnikom, je obstala kakor okame-nela. Par sekund je bilo treba, da so ji začela pljuča zopet delovati. In tedaj se je zdrl jezik s podvojeno silo: "Doktor mora takoj na mestu zapustiti hišo; danes je potekel odpovedni rok in še ta trenutek moraš ven." V nje največje presenečenje pa jo je prijel soprog za roko ter jo s silo porinil iz sobe. In še vedno je prosil milosti. Mojstrovka pa je razbijala po vratih, ke je bila prepričana, da je mož ponorel.	'	:
Veselemu prizoru je napravil Ivan konec s tem, da je do- : volil najemniku podaljšanje na- < j epi nine za eno leto. Zvečer pa . je bila tudi pekovka vsa spre- i menjena ter se je kar topila po- i zornosti napram zdravniku, ki 1 ga je imenovala le še "milostivi ; gospod."	i
Novica, da je Gričarjev Ivan, nemanič in zdravnik, kupil od Podstenarja hišo in postal s tem j pravomočni hišni posestnik, je vplivala ravnotako, kakor bi bi- ] lo poročilo, da je vstopil avstrij- i ski cesar v samostan in postal kapucin. Postranska stvar je bila v očigled temu dejstvu, kje je dobil sredstva v ta namen. Bil je od edaj naprej posestnik hiše in zemlje, spoštovana oseb- : nost. Minil je s tem dnem čas, ko so ga lahko zasmehovali, da ima samo zavihan mestni ovrat- i nik in nepotrebni robec. Z oči- : vidnim spoštovanjem so ljudje ! sedaj pozdravljali svojega sova- ; ščana, napetost pa je nepričakovano popustila. In, začudenje : je bilo še večje, ko si je doktor Gričar omislil še jahalnega konja. Sedaj so celo trdili, da je i Ivan zdravnik na sakramišt, ko ima celo konja. Neverjetno, a dejstvo je: zdravnikov konj kar < čez noč pridobi zaupanje. Prak- , sa se je širila, Ivan je bil za- i poslen čez glavo. Izven vasi je na obiske vedno jahal, kar mu ) je prihranilo ogromnega časa, :
poleg tega pa tudi potrjevalo mnenje hribovcev, da je dober : zdravnik.	1
Na skrivaj se je Ivan smejal. : Ko pa je celo oče spremenil mnenje o sinu in dejal materi, da mora Ivan vsekakor biti dober zdravnik in da tiči nekaj vseeno v njem, ko pa ima že konja, tedaj je začel Ivan ceniti Podste-narjev dobri nasvet. Veselo je gledal Ivan v bodočnost.
Nekega dne je Ivan dohitel na poti gospodično s pošte. Ko ga je Lina od daleč ugledala, se je hotela prikriti v gozd. Ivan pa jo je poklical, a ona je vsled tega zardela. Prijazno jo je zdravnik pozdravil ter ji ponudil roko. "Vendar ste prišli malo na ■ zrak, gospodična? Zelo lepo! i Saj vas nisem videl že celo več-i nost!"
: "Pač mi služba ne dovoljuje,
-	gospod doktor. Vi pa ste tudi s vedno na poti. čula sem že, da 1 ste jako zaposleni."
. "Tako? Nu, saj ni baš toli-i ko, ampak dobro je vseeno, hva-. la Bogu."
"In postali ste tudi hišni po-5 sestnik! Sedaj vsekakor ne bo
-	hotel milostivi gospod več obče-i vati z revno gospodično s po-
-	šte!"
"Ah, kaj, neumnost! Ne govorite vendar takih budalosti!"
"Ne vem, gospod doktor! Ako pomislim, da ste sedaj hišni posestnik, si že ne upam z vami kramljati, kakor sva poprej."
"še tega je bilo treba! Povem vam, Lina: na hiši ni niti ena opeka moja."
"Vendar pa je bila hiša prepisana na vas pri notarju."
"To že."
"Nu, potem pa lahko samo častita m! Moj Bog, kako mora biti prijetno, ko ste na svojih lastnih tleh. Sedaj imate resnično domačijo! Jaz pa sem še vedno brezdomna poštna ciganka!"
"Ciganka? Kako to? Saj menda niste prestavljeni? To bi bilo nezaslišano!"
Lina pa je zardečela in dejala: "To je pač usoda ekspedito-ric! In skoro vedno se moramo posloviti od kraja, kjer bi rade ostale."
Nujno je vprašal Ivan: "Mar ste resnično premeščeni, Lina ?"
"Ne še, gospod doktor! Tu sem pa vsekakor že tako dolgo, da lahko premestitev pričakujem dan za dnem. Treba je samo, da odpre ravnateljstvo kje kako novo pošto — in že mora tjakaj po službi najstarejša eks-peditorica, da urad vpostavi in upelje kako novo moč."
"Ah, ne! Tukajšnja pošta mora vendar tudi imeti nekoga."
"O, to je kaj lahko. Takle poštni urad, ki je že upeljan, in. ki nima mnogo prometa, lahko vodi tudi kolikor toliko izvežba-na praktikantinja. In ravnateljstvo ne vpraša nas, dali bi rade ostale ali ne."
"Tedaj ste jako radi tu, Lina?" je vprašal mehko Ivan.
"Bila, gospod doktor."
"Kaj pa pomeni to? Odloka niste še prejeli, zato tudi ne more biti govora o premestitvi. Zakaj tedaj pravite, da ste bili radi tu?"
"Pač ker se razmere spreminjajo in so se tudi že."
"Stavi j ate uganke, Lina."
"Nikakor, gospod doktor! Vi sami ste se spremenili."
"Jaz?"
"Gotovo. Mladenič, ki je nekdaj obenem z menoj prišel v vas, je sedaj zaželjen zdravnik, hišni posestnik, ima konja in voz."
"Sedaj mi boste pa kar precej nehali s tem! Jaz sem še vedno isti, le nekoliko bolj izkušen; .
The Double Eagle Bottling Co.
Nove slaščičarne,
Društva, izletniki,
Najfinejša pijača
bogat sem pa ravno toliko, koli- 1 kor ste vi."	i
"(Šalite se, gospod doktor!"
"Tu ni mesta šalam! Kar lju- i dem tako imponira, ni nič dru- 1 gega, kakor zvijača Podstenar- ] ja. To in nič druzega! Podstenar mi je zapisal hišo, pa niti < ena opeka na njej ni moja, celo konj je njegov. Jaz sem tako- : rekoč samo najemnik, a šele v desetih letih bomo videli, če bom : imel sredstva, da si hišo v resnici pridobim. Tako! Sedaj ve- i ste vse! Vam sem hotel naliti : čiste vode in sedaj le opustite svoj rešpekt pred hišnim posestnikom ! Nimam druzega, nego svoje zdravniško znanje, in sem navezan na pičli zaslužek ravno tako, kakor je gospodična s pošte v Jezerski vasi." In prisrčno je pogledal Lino.
"Ne vem, gospod doktor — "
"Zato pa jaz vem, Lina. Jaz vem, kako mi je pri srcu, vem, da mi ni namenjena za spremlje-
valko v življenju nobena druga, i, nego ljubka, pridna gospodična j: s pošte! Lina, ljuba Lina, ali;: hočete postati moja žena?" je!; vzkliknil Ivan ter razprostrl roke.
Preveč je bila Lina presenečena, beseda ni hotela na dan. Ivan pa jo je privil k sebi in za,šepetal: "Reci, da, srček!"
In tedaj so vrisnila čista dekliška prsa: "Ivan. ljubi Ivan!"
Poljub je zaključil ženitvanj-sko ponudbo, ptičice v gozdu pa so pele svatovsko pesem. Tesno objeta sta korakala skozi gozd. In venomer je hotela Lina v Ivanovih očeh čitati svojo srečo, ker si ni mogla predstavljati, da si je brezdomno dekle našlo ob strani tega mladeniča resničen dom. Ivan pa je pritrjeval od srca in hodil po poljub za poljubom. Pri tem je še Ivan pripomnil, naj Lina nikar ne precenjuje svoje sreče, kajti hribovski zdravniki niso miljonar-
iji in tudi nikdar ne bodo. "Veš,! j za nas zdravnike velja isto, kar ■za slikarje: 'Bil je zdravnik, ona pa tudi ni imela ničesar."
Lina pa se je branila: "Nisem niti mislila na to! Saj imam v svojem srcu zaklad, a ta je ljubezen do tebe!"
"In ta zaklad bom jaz dvignil," je vzkliknil Ivan ter poljubil svojo nevesto, da skoro ni mogla dihati.
šele ko sta prišla pred vas, se je Ivan umiril ter je častitljivo pospremil Lino do pošte, šala je imela olajšati slovo. Ivan je I
! prosil Lino, naj v bodoče jako skrbno ravna z njegovo pošto, i
"Poštnoležeče?" se je smejala Lina.
"Seveda, zelo, zelo, ker od sedaj naprej bom hodil po pošto vsak dan."
še nekako ukraden poljub v temnem kotu veže in parček se je razstal.
Lina je bila vsa spremenjena. Kakor je bila prej natančna v službi, je sedaj le nekako mehanično pregledala in urejevala došlo pošto, vpisavala potrebne I stvari. V glavi se ji je kar vr-
telo ! Biti nevesta! Kaka sreča! V svoji sreči je spregledala pomanjkljive poštnine, pri odpremi pisem, je metala te v napačne predele. Vedno in le vedno je mislila na dragega — dokler ni prevrnila črnilnika! Erarska črnina se je razlila po raznih tiskovinah, in, nesreča! po pismih, ki so prispela s kolodvora. Le hitro pivnike v roko! Za pokvarjene tiskovine jo ne skrbi! Ampak polita pisma! Na večeh je naslov sedaj sploh nečitljiv! Kaka zadrega!
(Dalje prihodnjič)
ČUDOVITO NIZKI POGREBNI STROŠKI!
$25.00
$48.00