190 Premišljevanje nekterih posebnost letaš- njiga leta. v (Po za Novice poslanim oznanili gosp. dohtarja Cesnika v Kočevji). Vesolni letašnji pridelki so bili 2 ali clo 4 tedne popred zreli, kakor druge leta. Tudi ptiči so letaš zgodej mlade imeli. Hruške, češplje, jabelka in druge drevesa, ravno tako tudi jagode so letaš drugič cvele; jabelka , jagode in vinske terte pa so tudi vdrugič sadež nastavile. v Česen, ki se po navadi tudi iz korenin ali strokov prideluje, in kije v marsikterih letih zlo gnjil, nam vender do zdej še ni pošel. Zelje, repa in razno drugo sadje je začelo letaš kmalo gnjiti, zraven tega so pa jeli mnogo-verstni sadeži tudi silo zgodej vnovič kaliti (kal poganjati.) Nikjer se ne sliši, de bi se v naših krajih koriin sam od sebe po semenskih jabelčkih plodil ali zaredil; nasproti pa vsako leto skušnja kaže, de po njivah pušen koriin dostikrat nov pridelk donese. Rast per vsih rastljinah je bila letaš neizrečeno spešna, tudi koriin je rastel in kviško gnal, de malokrat tako. Pri meni doma so sadili kmetje pred 37 ali 38 leti koriin le ob krajih zelnikov, ravno tam, kamor dan današnji navadno buče sade. Zlo je v perje (krompirjevec) gnal, tode imel je pa le po malim in drobniga zerna l), ktero je že takrat gnjilo. Kar ga je bilo pa zdraviga, ni bil dobriga okusa, in je bil večidel tudi terd v kuhi. Ze takrat se je vidilo, de prenagla rast pri koriini se nikakor dobro ne obnaša. Ze takrat so ljudje začeli korunovino (krom-pirjevecj, kjer je na močno gnojenih njivah pre-spešno rastla, zeti inv jo prešičem, ravno tako, kakor koprive kuhati. Že takrat so kmetovavci mislili , s takim ravnanjem (žetvijo) pridelek na l) Košato perje na močnih steblih je vselej gotovo znamnje debeliga zerna. To spričujejo dandanašnje pa tudi skušnje starih časov, kar smo v 30. listu bolj natanjko razložili. Zgorej imenovano perje je moglo tedej na tanjkih, medlih steblicih biti. Vredništvo. premočno gnojnih njivah pomnožiti in koriinovo pleme z boljšati. Tudi skušnja v Kočevji je pokazala, de koriin ne gnjije v slabi, bolj pešeni zemlji, ampak de dobro rodi: v dobri zemlji in na močno gnojenih njivah se je pa pokazil. In res je, de se je letaš koriin na njivah ubogih in revnih kmetov veliko bogateje obnesel, kakor pa na njivah bogatinov; ali ne ravno zato, ker ti svoje njive bolj čversto gnoje, kakor uni? —Neki ubog siromak se ni mogel zadosti prečuditi, de mu je Bog letaš ves koriin gnjilobe obvarval, akoravno njegova njivica v sredi drugih veliko boljši obdelanih njiv leži, kjer je večidel sognjii. Res je, de je letaš nar de bel j i koriin nar rajši gnjil, droban pa zdravši ostal: ravno tako pripovedujejo tudi naši kmetje, de tisti koriin, ki je bil, ko so ga izkopali, že nekoliko nagnjit, ni po tem več gnjil. Tisti koriin pa, kteriga so večidel sognjitiga na njivi popustili, in ga, de bi kako živinče nanj ne naletelo, s perstjo zasuli, je jel kaliti in per-jiče poganjati. Drobnejši in mende mlajši zerna, ki so jih po nevedama v zemlji pustili, čeravno zdrave, dozdej še kali niso pognale. Take skušnje so mi misel obudile — pravijo gosp. dohtar — de letašnja koriinova gnjiloba ni prava bolezen ') imenovati, ampak je le naravni nasledek njegove prenagle rasti in prehitre godnosti ali zrelosti. Ali ni bil letaš semtertje že o vel ki m Šmarni zrel ali pa še popred? — Ker je tedej že zrel koriin še delj časa v zemlji ostal, je jel po natorskih postavah kaliti, ravno zato pa tudi gnj'ti Q. ') Bog daj, de bi to res bilo! 2) V ti reci s častitljivim gosp. dohtarjem ne moremo edine misli biti, ker kaliti in pa gnjiti, so si po naših mislih ravno nasprotni prigodki. Kal je novo življenje, gnjiloba pa je smertj kal je poganjk nar veči rodivne moči, gnjiloba pa je razpadanje organske stvari. Res je sicer, de kar je večkrat kalilo in novim bitjem življenje dalo, poslednjic oslabi, umerje, sognjije, razpade — ali de za preživim in močnim kalenjem bi mogla neutegama in naravnost gnjiloba nastopiti, to ni po postavah natore. \ kletih vidimo proti spomladi vsako leto, de začne koriin kal poganjati ali clo nove zerna nastavljati — gnjiti pa ne. Tudi se očitno razloči sedanja gnjiloba, posebno pa troh-Ijivost od navadne gnjilosti. Vredništvo. 191 Po mojih mislih bi tedej prav bilo, de bi se letašnji nagnjiti koriin ne zavergel, ampak za seme perhranil l) in sicer že pred zimo posadil, ali pa na tak kraj djal, kjer bi kaliti ne mogel. — Kdor bi ga hotel zdej saditi, ga mora globokeje v zemljo pokopati, de mu ga zima ne pokonča; kdor ga pa do spomladi hraniti misli, naj ga dene v tamen in hladen kraj, de ne bo prezgodej kalil.- V tacili letinah, kakoršna je letaš bila, kjer so vsi sadeži zarano dozoreli, bi bilo prav, de bi se koriin ne sadil na dobro pognojene njive, temuč le v slabji in pešeno zemljo; tam pa, kjer jako in spešno raste, naj bi se mu koriinovina požela. V tacih letinah 2) bi utegnilo tudi koristno biti, koriin pozneje saditi in dozorjeniga b o 1 j z g o d e j 3} kopati. Tudi to moram reči, de nimamo za gotovo upati, de bi nas od več strani priporočevano ko-riinovo seme prihodnje gnjilobe obvarvalo 4), tudi koriin — mili dar božji — zamore reči: „tudi jez sim se sčasam spreobernil." Poslednjič še pristavim, de so se pretečeniga mesca v Poijanski komisii kužne koze pri ovcah prikazala. 1) Po naših skušnjah nimamo od nagnjitiga koriina nikakor zdrav i ga pridelka pričakovati, kar bo gosp. Šmidtova skušnja, ktero je unidan vsim avstrijanskim kmetijskim družbam na znanje dal, in ktero bomo berž ko bo moc v Novicah razglasili, še bolj poterdila. 2) Kdo pa naprej to ve? 3) Korun mora kakor vsak drugi sadež p op ol nama zrel biti, pre- denj se sme izkopati: to je stara in poterjena resnica. Letaš pa smo slišali toliko in ravno nasprotnih skušinj, de bi kmalo ne vedili, kaj de je prav. Eni so ga zgodej kopali in se hvalijo , de so ga gnjilobe rešili, drugi pa so ga pustili do Lis top a d a v zemlji in na glas terdijo, de so ga le s tem gnjilobe obvarvali. Na eno samo rec, dragi kme-tovavci! pa se pri kmetijstvi nikdar ne sme gledati, ampak prevdariti se morajo vselej vse vse okolišine. Kaj ste pozabili, de lani clo nič zime nismo imeli? de zemlja lani ni zamerznila? i. t. d. Kar je letaš veljalo — ne bo veljalo vsako leto, torej ena letina ne sme nikdar postava biti prihodnjim! 4) To je gotova resnica, ker oslabljen ali clo bol&n sadež ne more zdraviga semena roditi. Ce bi bili pa kme-tovavci poprej zaceli zdravo seme zdraviga koriina saditi ? bi se nam javelne zdej tako huda pela. Vredništvo.