493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
[pela Brega~
Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana
Slabo leto, od septembra 2003 do avgusta 2004, sem raziskovala repertorij novome{kega
fran~i{kanskega samostana 15. in 16. stol., pri ~emer mi je izdatno pomagal p. Felicijan
Pevec, ki naslove knji‘nega gradiva v samostanu gotovo najbolj pozna, saj je njihov hranitelj.
V sredi{~e svojega raziskovanja sem postavila inkunabule omenjenega samostana in pri{la
do zanimivih ugotovitev – samostan namre~ hrani 38 inkunabul, enajst ve~, kot sta jih na{la
A. Gspan in J. Badali} in popise 27 najdenih objavila v delu Inkunabule v Sloveniji, ki je iz{lo
pri In{titutu za literaturo SAZU-ja 1957. leta. Pri popisu sem si pomagala z Gspan, Badali}evim
delom in katalogom, ki ga omenja ‘e p. Alfonz Furlan, knji‘ni~ar in kronist novome{kega
samostana v Zgodovini fran~i{kanskega samostana in cerkve v Novem mestu v 27. nadaljevanju
v Dolenjskih novicah (1919), kjer omenja katalog, v katerem je vpisanih 12 inkunabul. Pri
popisu so me zanimale vezave, sestava zvezkov, iluminacije, ekslibrisi, grbi ter najrazli~nej{i
poznej{i vpisi, ki ka‘ejo na na~in nabave, lastnino ali pa si pomagajo pri razlagi vsebine.
Vezave
a) sti{ka: polusnjena, ima bel ali rjav hrbet s ~rno nalepko in zlatim napisom, kartonaste
platnice, prevle~e s temno rjavim drobno pik~astim papirjem.
b) vezava novome{kih fran~i{kanov: podobna sti{ki; rjavo usnje, na hrbtu ~rna nalepka z
zlatim napisom.
c) vezava bistrske kartuzije: polusnje, svetlo rjav hrbet s po eno nalepko ope~norde~e in
zelene barve ter zlatim napisom.
d) vezava ljubljanskih fran~i{kanov: belo usnje s ~rtnimi in rastlinskimi okraski in
fran~i{kanski grb, na hrbtu zlat napis in Marijina podoba, rde~a obreza.
e) vezava ljubljanske Licejke: spada v mlaj{o skupino, je polusnjena, s svetlo rjavim hrbtom
z dvema temnej{ima nalepkama, zlatim napisom in letnico, modrim marmoriranim papi-
rjem kot prevleko platnic in zeleno obrezo.
Sestava zvezkov
V zbirki enajstih novopopisanih inkunabul sta dve knjigi, v katerih je v eni vezavi strnje-
nih ve~ tiskov. Bonaventurove Meditacije o Kristusovem ‘ivljenju so vezane s {e dvema
zvezkoma iz leta 1503, ki mu sledita, Hibernicus je vezan s {e tremi zvezki, od katerih je prvi
iz leta 1520, drugi iz 1527, tretji je Hibernicusova inkunabula, in ~etrti zvezek je iz leta 1526.
Ta dela so ve~ina smotrno sestavljena; v njih so zdru‘ena dela istega avtorja ali sorodne
vsebine. Med novopopisanimi inkunabulami pa je {e ena enolistna – O sedmih smrtnih grehih
– ki pa predstavlja le del~ek celote in slu‘i kot spojni list v knjigi Vincentiusa Bellovacensisa.
494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Iluminacije
V celotni zbirki, t.j. 38 inkunabul, sem na{la nekaj izdaj, opremljenih z razko{nimi, na
roko slikanimi zlatimi inicialami, pa tudi dve taki, iz katerih so te izrezali.
Nekdanji lastniki inkunabul
S kulturnozgodovinskega stali{~a je zanimivo, kdo so bili neko~ lastniki predstavljenih
inkunabul in kako so menjavale lastni{tvo. To se da ve~krat razbrati iz podpisov ali drugih
bele‘k na knjigi ali v njej, z ekslibrisi ali naslikanimi grbi.
Ve~ina inkunabul je bila last novome{kega fran~i{kanskega samostana, nekaj jih je v
samostan pri{lo iz ljubljanskega samostana, kar pri~ajo ekslibrisi, pisani z roko.
Domnevam, da je marsikatero inkunabulo v samostan prinesel p. Bernardin Gregori~,
rojen v Novem mestu leta 1657. Ko je bil star 20 let, je stopil v fran~i{kanski red, {olal pa se
je v Rimu pri Lovrencu Cozzi (Ko}a), ki je kasneje postal vrhovni predstojnik reda in napo-
sled kardinal.1692 je p. B. Gregori~ postal gvardijan na Trsatu, ~ez tri leta pa provincial. Kot
tak je skrbel, da so popravili novome{ki samostan, kamor se je stalno naselil leta 1607 in
ostal do svoje smrti, 21.avgusta 1733. P. Bernardin Gregori~ je 17 let vodil novome{ki samo-
stan in v tem ~asu prenovil obe zakrstiji, dal narediti nove oltarje, na novo postavil oltarja pod
korom, uredil bolni{nico in knji‘nico, »kateri je veliko knjig pridobil.«1
Opera varia R. Caracciola so bila 1607 last i{kega vikarja Janeza Zdravja.
Peter Jurko je bil lastnik Salermske knjige o zdravju, tiskane v Benetkah 1500. leta, veza-
ne v moder papir. Dr. Peter Nikolaj pl. Jurko je bil rojen v Trstu, medicino pa je {tudiral v
Rimu, menda kot {tipendist kranjskih de‘elnih stanov. Dr. Drago Mu{i~ pi{e, da je bil »ljudo-
mil in dober zdravnik«, 2 ki je reve‘e zdravil zastonj, poleg tega pa jim je ve~krat kupoval
celo zdravila. Po svoji smrti avgusta 1766. je knjige, predvsem s podro~ja medicine, zapustil
novome{ki fran~i{kanski knji‘nici, sam pa je pokopan v kapeli samostana.
Prva knjiga od treh Vincentiusa Bellovacensisa, Speculum historiale, je bila last p.
F.Benkovi}a, kar potrjuje njegov podpis, v drugi knjigi pa je podpis Fran~i{ka Glavini}a.
Fran~i{ek Glavini} je bil fran~i{kanski pisatelj, sin plemi{ke rodbine iz Glamo}a, rojen v
Istri 1608. ali dve leti kasneje, kamor je ena izmed treh dru‘in istega roda pribe‘ala pred
Turki. Bil je dolgoletni gvardijan na Trsatu, v letih 1610, 1616 in 1619 pa provincijal. Cesar
Ferdinand II. mu je ponudil senjsko {kofijo, Glavini} je ponudbo zavrnil. Duhov{~ina v Istri,
hrva{kem Primorju in otokih ga je prosila, naj za tisk pripravi staroslovanski misal in brevir,
kar je s pomo~jo svojega u~enca, p. Rafaela Levakovi}a, tudi storil. Po zapletih z glagolskimi
~rkami sta bila glagolski misal in brevir natisnjena v Rimu 1631. P. Fran~i{ek Glavini} je
umrl 6. decembra 1650 na Trsatu. Dela: Szvitlost dusse verne, Venezia 1632; Ceteri poslidnja
~ovika, Mletci 1628; Historia Tersactana, Udine 1648; Confessario catholico. Udine 1642;
Cvit szvetih to jest @ivot svetih, Mleci 1702; Manus Christi amoris, divisa in quinque libros,
Venetiis 1625; »Origine della Provincia Bosna-Croatia«, Udine 1648.3
1 P. Alfonz Furlan, Zgodovina fran~i{kanskega samostana in cerkve v Novem mestu. V: Dolenjske novice, 1919,
4. nadaljevanje.
2 Drago Mu{i~, Zdravstvo starega Novega mesta. V: Kronika slovenskih mest, letnik VII, {tev. 1, Lj 1940,
str. 19–26.
3 P.Alfonz Furlan, Pisatelji fran~i{kanske hrvatsko-kranjske pokrajine sv. Kri‘a. V: ^asopis za zgodovino in
narodopisje, {t. XXI, 1926, str. 29–57.
495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Prvi lastnik Bonaventurovih Meditacij o Kristusovem ‘ivljenju je bil Janez Krstnik See-
bach, sin Petra Seebacha, 5. ljubljanskega {kofa, ki se je javno o‘enil s Heleno Kreutzer iz
kranjske plemi{ke dru‘ine. Janez Krstnik je bil zbiralec rokopisov in inkunabul, rojen 23. 6.
1546 v Burgschleinitzu na Spodnjem Avstrijskem. [tudiral je na Dunaju in v Padovi, kamor
ga je poslal o~e, da bi se seznanil z retoriko in pravom. 1566. se je naselil pri o~etu na
Gornjem Gradu. Po o~etovi smrti je verjetno zadr‘al knjige iz gornjegrajske knji‘nice in na
ta na~in ohranil vsaj pet rokopisov, ki jih je ozna~il s kraticami S. J. B. in 72 (74) inkunabul,
ki jih hrani ljubljanski NUK.4
Tretji lastnik iste inkunabule je bil p. Filip Marouth, profesor s Kranjske, ki je 18. marca
1831., star 40 let, umrl v novome{kem samostanu.5
Lastnik inkunabule Pija II., Pisma iz ~asa Piccolominijevega pape‘evanja (1473), je bil
predstojnik novome{kega samostana iz leta 1472, pater Andrej, verjetno iz Dunajskega No-
vega mesta. 6
4 Slovenski biografski leksikon, zv. 10, (Ljubljana 1967), str. 263–269.
5 P. Alfonz Furlan, Zgod. fran~i{kanskega samostana in cerkve v Novem mestu. V: Dolenjske novice, 1919, 30.
nadaljevanje.
6 Prav tam, 27. nadaljevanje.
Ex libris Petri Nicolai de Jurko
Novopopisane inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana
S. BONAVENTURA, Commentariuris in secundum librum Sententiarum Petri Lombar-
di. Tarvisii,1477
Komentar k drugi knjigi Sentenc Petra Lombarda je knjiga, pri{la iz tiskarne Hermannu-
sa Liechtensteina, pisana je v romanici – latinici in predstavlja enkrat zgibano tiskovno polo.
Vezava novome{kih fran~i{kanov 17. stol: rjavo usnje, obrobne ~rte, na hrbtu zlat napis,
rde~a obreza. Na notranji strani prednje platnice nalepljen ex libris novome{kih fran~i{kanov
– Conventis Neostadiensis P. P. Franciscanorum. Na za~etku je nekaj marginalij, ki pa so
mo~no obrezane.
BONAVENTURA, Meditationes vitae Christi. Ulmae, ca. 1487
Meditacije o Kristusovem ‘ivljenju so pri{le iz ulmske tiskarne Johanna Zainerja in pre-
dstavljajo dvakrat zgibano tiskovno polo. Pisava je gotica. V knjigi so zapisi treh razli~nih
496 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
lastnikov: prvi lastnik je bil Joannes Baptista a’Sëepach,,za njim je knjiga leta 1680 pri{la v
last ljubljanskih kapucinov, ti so jo tudi vezali. Na hrbtu knjige si sledijo od zgoraj navzdol
naslov, signatura, zadnja je nalepka, ki pri~a o vsebini knjige. V tem primeru gre za ascetiko
(pobo‘no branje). Tretji lastnik je znan iz tiskanega ekslibrisa, to je bil gimnazijski profesor
v Novem mestu, Philippi Marouth. Inkunabula je vezana {e z dvema knjigama podobne vse-
bine. Prva knjiga je inkunabula, druga in tretja sta bili natisnjeni 1503 leta.
CARCANO, Michael de, Sermonarium de decem praeceptis per quadragesimam. Vene-
tiis, 18. I. – 1. III: 1492/93
Knjigo govorov o desetih (bo‘jih) zapovedih za postni ~as sta tiskala Johannes in Grego-
rius de Gregoriis in predstavlja dvakrat zgibano tiskovno polo. Zalo‘il jo je Alexander Calce-
dorius. Pisava je gotica. Na notranji strani prednje platnice vlepljen ekslibris: Conventus
Neostadiensis P.P. Franciscanorum. Vezava je iz 17. stol: rjavo usnje, na hrbtu zlat napis, ob
robu obeh platnic ~rte. Rde~a obreza.
MARCHESINUS, Johannes, Mamotrectus super Bibliam. Venetiis, 23. 9. 1479
Najlep{e svetopisemske zgodbe so nastale v tiskarni Nicolausa Jensona in predstavljajo
dvakrat zgibano tiskovno polo. Pisava je gotica. Vezava 17. stol.: rjavo usnje, obrobne ~rte na
obeh platnicah, na hrbtu zlat napis, rde~a obreza. Preproste dvobarvne iniciale zelenkaste in
rde~e barve. Na notranji strani prednje platnice prilepljen ekslibris novome{kih fran~i{kanov.
Von den sieben Todsünden. 15. XI. (14)74 (O sedmih smrtnih grehih)
Zapis v knjigi: Augustae Vindelicorum in tiskar nam razkrijeta podatek, da je delo nastalo
v Augsburgu, v tiskarski delavnici Johanna Bämlerja. List predstavlja enkrat zgibano tiskov-
no polo, pisava je gotica. Fragment, ohranjena le dva spojna lista v knjigi Vincentiusa Bello-
vacensisa.
Valerius Maximus cum commento Oliuerri Arzignanensis Vicentini. Venetiis, 1500 (V. M.
z razlago Oliverja Arzigmanskega)
Po vsebini zgodovina, ki jo je tiskal Albertinu Vercenelenzen v Benetkah. Pisava je roma-
nica, knjiga je visoka 31 cm in {iroka 23 cm. Vezava novome{kega fran~i{kanskega samosta-
na iz 18. stol: kartonaste platnice, oble~ene v rjavo usnje, rde~a obreza. Na notranji strani
prednje platnice vlepljen ekslibris novome{kih fran~i{kanov. Tekst je obdan s komentarjem,
lesorezne iniciale. P. Felicijan domneva, da je knjigo v samostan prinesel p. B. Gregori~,
nekdanji gvardijan in vizitator, ki je zaradi narave svojega dela potoval in na tak na~in prido-
bil marsikatero knjigo. Knji‘nico je obogatil s knjigami z vsebinami iz medicine, zgodovine,
filozofije in teologije.
HIBERNICUS, Mauricius, Lectura accuratissima Mauritii Hybernici in q. doc. subtilis
super ysagogis Porphyrii. Modorum quoque significandi seu grammatices speculatiue eius-
dem subtilis Scoti. vt fama est. tractatus perutilissimus. Ferrara, 28.VIII.1499 (Natan~na
razlaga Mavricija [kotskega vpra{anja Subtilnega dohtarja o Porfizijevi knjigi Isagoge. Pa
tudi Na~in ozna~evanja ali Spekulativna gramatika istega subtilnega Scota, kot je splo{no
znano: zelo koristen traktat)
Knjiga je pri{la iz Ferrare, tiskar ni naveden, po vsebini gre za filozofske razprave. Pisava
je gotica. V prvi vrstici naslova je nad njim z roko napisano: de Portu. Knjigo sestavljajo
{tirje zvezki, vsi so filozofske razprave. Prvi je iz leta 1520, drugi iz 1527, tretji je inkunabula
in zadnji je nastal leta 1526. Velikost: 30 x 23 x 5, vezava novome{kega fran~i{kanskega
samostana: rjavo usnje, na hrbtu temna nalepka z napisom, na notranji strani prve platnice
vlepljen ekslibris novome{kega fran~i{kanskega samostana. Rde~a obreza. [tevilni iniciali
velikosti 2 x 2 cm, najve~ja in edina iniciala meri 5 x 4.5 cm. Domnevam, da gre za tiskarja
Laurentiusa Rubeisa, ki je v Ferrari tiskal od 1489 do 1499.
497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
VALLENSIS, Johannes, Communiloquium s. Summa collationum. Summa de regiminae
vitae humanae seu Margarita doctorum ad omne propositium. Venetiis, 30. VII. 1496
Suma primerjav. Suma o vladanju ~love{kega ‘ivljenja ali Biser u~enjakov za vsako pri-
lo‘nost je tiskal bene{ki tiskar Georgius Arrivabene in je trikrat zgibana tiskovna pola (8°),
pisana v gotici. Vezava novome{kega fran~i{kanskega samostana: rjavo usnje, na hrbtu tem-
na nalepka z zlatim napisom, na notranji strani prednje platnice vlepljen ekslibris novome{kega
fran~i{kanskega samostana: Conventus Neostadiensis P. P. Franciscanorum. Rde~a obreza.
Prazni prostori razli~nih velikosti, namenjeni ro~nemu vpisu inicial.
Regimen sanitatis Salernitanus. Venetiis, 1500
Salermska knjiga o zdravju je zdravstveni priro~nik, bro{ura, ki spada med dela z medi-
cinsko tematiko, in je pri{la iz tiskarne bene{kega tiskarja Bernardinusa Venetusa de Vitali-
busa. Je dvakrat zgibana tiskovna pola (4°), pisava romanica. Vezava sodi med vezave 19.
stol: bro{ura, naraven moder papir, na hrbtu preprosta nalepka s signaturo. Na notranji strani
prednje platnice nalepka z ‘igom: conventus Neostadiensis P. P: Franciscanorum. [tevilne
so~asne marginalije.
CARACCIOLUS, Robertus, Sermones quadragesimales de poenitentia. Venetiis, 1472
Postne knjige o pokori so knjiga, ki prihaja iz tiskarne Bartholomaeusa Cremonensisa in je
dvakrat zgibana tiskovna pola, pisava je romanica. Vezava je delo novome{kega fran~i{kanskega
samostana: rjavo usnje, na platnicah obrobne ~rte, na hrbtu zlat napis. Rde~a obreza. Na no-
tranji strani prve platnice prilepljen ekslibris: Conventus Neostadiensis P. P. franciscanorum.
Knjiga je mo~no obrezana, naslov je z roko vpisan na prvem listu, {tevilne so~asne marginalije.
Manjka ve~ kot ¾ teksta, {estnajsti list (16) je bil odtrgan, a je restavriran.
PIUS II., Epistolae in Pontificatu editae. Mediolanum, 25 V. 1473
Pisma iz ~asa Piccolominijevega pape‘evanja je tiskal Antonius Zarottus. Knjiga je ve-
likosti tiskovne folije (f°), pisava je romanica. Na notranji strani prve platnice je prilepljen
ekslibris novome{kega fran~i{kanskega samostana: Conventus Neostadiensis P.P. Francisca-
norum, na foliji 1 pa {e ro~en: Con tus Neostadiensis. Vezava 17. stol: rjavo usnje, obrobne
~rte na platnicah, na hrbtu zlat napis, rde~a obreza. Knjiga je mo~no obrezana. So~asne mar-
ginalije. Prazni prostori za iniciale. Na zadnjem listu zapis: fr. Andreas.
Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana po tiskarskem poreklu
Na Slovenskem se tiskarstvo ni razvilo, zato pa tiskarsko poreklo osemintridesetih
novome{kih inkunabul ni slu~ajno, saj je pogojeno z geografskim polo‘ajem Slovenije.
Dale~ najve~ inkunabul novome{kega fran~i{kanskega samostana je delo bene{kih
tiskarjev, kar pa ni presenetljiv podatek, saj je v Benetkah tedaj delovalo 76 tiskarn7, Benetke
pa so bile tedaj najmo~nej{i tiskarski kraj v Evropi z mo~nim zaledjem de‘el, kjer tiskarn ni
bilo ali pa so bile zelo redke. Benetke so imele prav tako {iroko razpredeno trgovsko mre‘o
na vse strani in po teh poteh je v Evropo pri{la skoraj tretjina vseh inkunabul. V novome{kem
fran~i{kanskem samostanu je takih 27 inkunabul, kar predstavlja 71% fonda. Sicer pa so
inkunabule v samostanu delo tiskarjev iz devetih evropskih tiskarskih centrov – Augsburga,
Benetk, Ferrare, Lyona, Milana, Nürnberga, Strasbourga, Trevisa in Ulma.
Univerzitetno mesto Strasbourg, po starosti med najdenimi primerki najstarej{i tiskarski
kraj, je v zbirki inkunabul, ki sta jih popisala A. Gspan in J. Badali}, najmo~neje predstavljen
7 A. Gspan, J. Badali}, Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana, str. 54.
498 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
tiskarski center, tedaj le‘e~ na nem{kem jezikovnem obmo~ju, med novome{kimi inkunabu-
lami pa je ta kraj predstavljen s tremi primeri. Eden od prej znanih primerkov ima v kolofonu
zapisan podatek nastanka, to je kartuzijanski samostan, drugi, Opera Joh. Gersona, pa v
nobenem od treh zvezkov nima podatka o tiskarju. Nekateri ta tisk zato pripisujejo Joh.
Grüningerju (Stillwell), drugi Prüssu (Proctor). Oba sta tiskala v letih od 1483 do 1500, prvi
je znan kot mojster ilustrirane knjige.
Po velikosti {esti evropski kraj je Augsburg, v katerem je delovalo 23 tiskarn z desetimi
tiskarji. Prvi augsbur{ki tiskar je bil Günter Zainer (1468–1478), njegovo delo sta tudi dva
primerka Via contemplationis Jesu Christi, to je enolistni tisk z lepim lesorezom, poleg tega
je znan le {e en izvod. Na njegovi hrbtni strani je odtisnjen Almanach auf das Jahr 1480,
enolistni tisk iz tiskarne Joh. Bämlerja (1472–1495). Gre za primer tiskarske makulature, iz
katerega je razvidno, da je Bämler od Zainerja prevzel ves inventar tiskarne, poleg ~rkovnega
materiala tudi nekurentne tiske, ki jih je za tem uporabljal za poskusne tiske. Poleg tega pa je
Bämlerjeva {e ena inkunabula, ki sta jo popisovalca spregledala, njen nastanek pa sega v
leto1474. V Augsburgu najdemo tudi prvo tiskarko, Ano Rügerico, ki pa s svojim delom
novome{ke fran~i{kanske knji‘nice ni oplemenitila. Slovenci imamo en primerek njenega
dela, omenjam pa jo kot edino predstavnico med tiskarji.
V Milanu je prvi s tiskarsko obrtjo za~el A. Zarottus (1470–1497), med 31 tiskarji, ko-
likor jih je delovalo v 15. stol., pa najdemo tudi J. A. de Honantea (1477–1489).
V Benetkah se je tiskarstvo pojavilo enako kot v Milanu, ok. leta 1470, prvo tiskarsko ime
pa je Johann de Spira (1469–1470), ki je bil {e Gutenbergov u~enec. Dobr{en del bene{kih
inkunabul je juridi~ne vsebine, sorazmerno najve~ verske literature pa izvira iz nem{kih tiskarn.
Od inkunabul, katerih tiskarji se pojavljajo v obravnavani knji‘nici, naj omenim Joh. in Gre-
goriusa de Gregoriisa (1480–1500) z dvema primerkoma, R. de Novimagia (1477–1496),
Octavianusa Scotusa, sprva tiskarja (1479–1484), kasneje pa samo {e zalo‘nika, velepodjet-
nika B. de Tortisa (1481–1500), B. Locatellusa (1486–1500), Fr. Rennerja (1471–1483),
specialista za liturgi~ne knjige…
V 15. stol. je v Nürnbergu delalo 19 tiskarjev. Prvi tamkaj{nji tiskar je bil Joh. Sensensch-
midt (1470–1478), tiskarna Antona Kobergerja (1471–1500) pa se je razrasla v velepodjetje,
ki ga je po produktivnosti mogo~e primerjati s Planncktovim v Rimu. Kobergerjeva dejav-
nost je zdru‘evala stari in novi svet, Slovenci imamo poleg nem{ke Biblije, sholasti~ne lite-
rature, zbirke pridig in legend iz njegove delavnice tudi juridi~na, anti~na in humanisti~na
dela.
Iz Lyona prihaja Joh. Siber (1481–1500).
Prvi Ulmski tiskar Joh. Zainer (1472–1493) je bil zelo delaven, slovenska zbirka danes
{teje devet njegovih tiskov, v novome{kem samostanu je bil namre~ naknadno najden {e
primerek iz leta 1487.
Ustanovitev prve tiskarne v Ferrari pade v leto 1471, L. Rubeis je bil tiskar, ki je med
drugim natisnil po lepi opremi znameniti prevod Hieronimovih Epistol, ki pa so ga Italijani
odnesli iz Kopra8.
V osemdesetih letih 15. stol. dose‘e krivulja evropskega tiskarskega razvoja svoj prvi
vrh. Knjiga je tedaj na{la pot do {irokega kroga bralcev, kar povezujemo z njeno pocenitvijo.
Pri tem pa je utrpela lepota tiskov, saj so folianti z razko{nimi belimi robovi postajali vse
redkej{i, formati manj{i, ~rke drobnej{e in tisk bolj zbit. Na roko slikan knji‘ni okras je
postal redkost, nadome{~al ga je tisk inicial, izginjala je ro~na rubrikacija.
8 Prav tam, str.59.
499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Prvi rod tiskarjev, tistih, ki so prvotno pripadali drugim poklicem, zlatarjem, skriptorjem,
iluminatorjem, se umika drugi generaciji, manj utesnjeni po tradiciji, zato pa prevzeti s po-
slovnim duhom, mnogi izmed njih so potovali iz kraja v kraj in iskali mo‘nosti zaslu‘ka. Na
tak na~in se je nekdaj tiskarska umetnost spreminjala v rokodelstvo.
Inkunabule novome{kega fran~i{kanskega samostana po tiskarskih krajih
in tiskarjih
Augsburg
Johann Bämler (1472–1495); Johannes Bämler je za~el kot iluminator strasbur{kih inku-
nabul, ki so jih {e neokra{ene prepeljali v Augsburg, kasneje je postal tiskar.
Monasterium SS. Ulrichi & Afrae (1473–1474)
Günter Zainer (1468–1478)
Benetke
Bonetus Loccatelus (1486–1500)
Octavianus Scotus (1479–1484)
Johann Herbort (1481–1495)
Johannes de Gregoriis (1480–1500)
Gregorius de Gregoriis (1480–1500)
Reynaldus de Novimagio (1477–1496)
Thomas de Blavis (1476–1477 in 1481–1500)
Christphorus Arnoldus (1472–1479)
Franz Renner (1471–1483)
Nicolaus de Frankfordia (1482–1489)
Theodorus de Ragazonibus (1488–1500)
Hermann Liechtenstein (1482–1494); Tiskarjevo ime se pojavi tudi v inkunabuli S. Bo-
naventure, vendar v povezavi z drugim tiskarskim krajem – Trevisom, iz ~esar sklepam,da je
moral imeti svojo tiskarsko delavnico pred Benetkami tudi tam, saj je omenjena knjiga nasta-
la 1477. leta.
Bernardinus Benalius (1492–1493)
Hieronymus de Paganinis (1492–1497)
Baptist de Tortis (1481–1500)
Jacobus de Paganinis (1490–1491)
Philipus Pincus (1490–1500)
Gregorius Arrivabene (1483–1500)
Bernardinus Vitalibus (1493–1500)
Bartholomaeus de Cremonsis (1472–1474)
Albertinu Vercenelenzen (?)
Nicolaus Jenson (1470 1480)
Ferrara
Laurentius Rubeis (1489–1499)
Lyon
Johannes Siber (1481–1500)
Milano
Johannes Antonius de Honate (1477–1489)
Ulrich Scinzenzeler (1487–1500)
Leonhard Pachel (1477–1490)
500 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Antonius Zarottus (1470–1497)
Nürnberg
Anton Koberger (1471–1500), Anton Koberger je bil izjemen poslovne‘, ki je svoje {tevi-
lne tiske razpo{iljal po vsej Evropi. Izpostave je imel na Dunaju,v Dresdnu, Krakovu, Budi,
Benetkah, Lyonu in Parizu. Do leta 1500 je objavil 200 tiskov, od teh okoli 20 ilustriranih9.
Strasbourg
Johann Prüss (1483–1500)
Johann (Reinhard) Grüninger (1483–1500)
Monasterium Carthusianorum (1474)
Ulm
Johann Zainer (1473–1493)
Sklep
Sredi{~a srednjeve{ke kulture so bila prav gotovo samostani, med njimi tudi novome{ki
fran~i{kanski samostan, ki danes v svoji knji‘nici hrani pravo bogastvo – poleg rokopisov
tudi 38 inkunabul, enajst ve~, kot sta jih evidentirala A. Gspan in J. Badali} in njihov opis
predstavila v delu Inkunabule v Sloveniji.
Ena od poti, po katerih so z drobnimi koraki v na{e kraje prihajale nove ideje, je bila
gotovo tudi tista, ki so jo utirale knjige. ^etudi gre za dela, ki so plod tujega duha, so vendar
‘e s svojo navzo~nostjo v na{em prostoru sestavni del njegove kulturne podobe, saj ka‘ejo, v
kak{ni smeri se je slovenski ~lovek tedaj odzival na nove duhovne tokove. Med tremi rokopi-
si v novome{ki fran~i{kanski knji‘nici sta dva s podro~ja glasbe, med inkunabulami pa najdemo
juridi~na dela, ki so slu‘ila potrebam cerkvene administracije, filozofska za potrebe filozof-
skega {tudija, ki je potekal v samostanu od 1714 do 1784, teologija in medicina, dva slovarja,
v eni knjigi so {e aritmetika, geometrija in glasba. Dotok knjig je bil ‘iv in najmo~nej{i iz
bli‘nje Italije, med inkunabulami, ki jih hrani novome{ki fran~i{kanski samostan, je samo v
Benetkah nastalo kar 22 tiskov od vseh najdenih. Koliko inkunabul je na Slovenskem in
hkrati tudi v novome{kem samostanu v 15. stol. ‘e bilo, ni znano, kajti iz tega obdobja na
na{ih tleh ni ohranjenega nobenega kataloga. Da so bili uporabniki teh knjig predvsem patri
fran~i{kani, je povsem jasno, med inkunabulami pa najdemo eno, za katero vemo, da jo je
samostan dobil kot zapu{~ino po zdravniku Petru Nikolaju pl. Jurku. Kako so v samostan
pri{le ostale inkunabule – ali z nakupi, menjavo, morda kot dar – tega ni mo~ ugotoviti.
Zapisov namre~ ni. Ve~ina inkunabul ima namre~ »doma~i« ekslibris, med ostalimi pa najde-
mo tudi ekslibrise ljubljanskih fran~i{kanov in kapucinov. Da so bili tudi samostani v na{ih
krajih tista mesta, kjer so se pokazali ‘ivljenjski znaki nove duhovne usmeritve, pri~a tudi
knji‘nica novome{kega fran~i{kanskega samostana. Repertorij te knji‘nice iz 15. in 16. stol.
je gotovo pomemben dokaz kulturnega razvoja ne le Novega mesta, pa~ pa tudi {ir{ega pro-
stora in je odraz zunanjih silnic, ki so jih Slovenci sprejemali v tem obdobju. Je dokument
preteklega ~asa, ki dokazuje, da smo bili ‘e pred 1. 5. 2004 del zahodne Evrope.