ZVONČEK L LIST S PODOBAMI ZA MLADMO^^^^^ B IEIO 3O # STEV. 3 K NOVEMBER 1O34 ¦ Ksenija Jelšnikova Sveti Miklavž v peklu i L Tafco živahnega vrvenja že dolgo sem ti prinesla tople volnene noga-- ¦ ni bilo v nebesih. Angelčki so pre; vice, da te ne bo zeblo na zemlji.« m gledovali igrače, jih polagali v škat- »Hvala,« je tiho odvrnil Miklavi. f le in delali lepe rdeče zavitke. Večji Sele sedaj je 0pa7.Ua sveta Klara, | angeli so nosili zuvitke v skladišča, da je bil nabral Miklavž čelo v os; | kjer so jih shranjevali v velikih, tre gube in da je gledal čmerno zlatih koših. Jutri bo Miklavžev ve-- predse. < čer in krilafi nebeščani pojdejo na »Kaj ti je, Ijubi Miklavž?« ga je zemljo, kjer bo sveti Miklavž obi vpra.ša/a vsa v skrbeh. »Tako za* daroval pridne otroke. \ 'eliki ungel mišljen si in slabe volje. Jutri poj: je Hstal po svoji knjigi in gledal, če deš vendar na zemljo ... Še vsako so natančno vpisana v njej vsa do-- leto si se iega najbolj veselil. Kaj « bra in zla dejanja otrok na zemlji. fe pa letos skrbi? Da ne boš začas- K Drugi krilatec je čistil škofovo pa- no ozdravel?« Bfjco, tretji je likal zlati škofovski Miklavž se je popraskal po bradi Borna/ in dolgo belo srajco, pti mizici in bridko zavzdihnil: »Ljuba Klara, I v kotu p:i je čeirti lepil nov križ na ne moreš si misliti, kakšne skrbi ¦ Miklavževo mitto. me tarejo. Lucifer mi vedno bolj B Stari, dobri sv. Miklavž je sedel nagaja. Zadnja leia mi pošilja iz H v svoji sobi. Oblečen je bil v pre* pekla same stare parkeljne, ki so že ¦ prosto doinačo obleko. Kihal je, ker htez moči in se jim ofroci samo ¦ se je bil prehladil, na nogah je imel smejejo. Kako pa naj potem stra= H tople copatc in srebal je vroč čaj. hujem poredne dečake na svetu s I Tedaj je nekdo polrkal na vrafa. fakimi peklenščki, ki sodijo le še ¦ Miklavž se je nejevoljno zganil in med staro šaro. l.ani je bil prvi pars M zamrmral v svojo dolgo brado: kelj ves kre\ijast in brez repa, ¦ »Naprej!« — Kaj čudno se mu je predlanskim pa grbast in tako krive m zdelo to zgodnje irkanje. Bila je noge je imel, da mu je neki pored-I sveta Klara. než zlezel skozi nje in zbežal. Letos m »Do6ro jutro, sveti Miklavžl Ali dobim gotovo zopet tako slabo ¦ ii je čaj pomagal? Si se spotil po> robo.« ¦ noči? — Veš, nevarno je, če si pre- Sveia Klara je žalostno kimala z ¦ hlajen in ima.š mrzle noge. Zato glavo. pomagati pa seveda ni mo-- ¦ b' gla. Sveti Miklavž pa se je na gias noša: naznanila novih stanovatcev, ¦ usekni!, tako je bil jezen. obnovo pogodbe z nebeščani zaradi ' Medtem je vsfopil sveti Luka, ki drv za kurjavo v peklu (nakaznica je zelo učen nebeščan, in sveti MU za drva pride šele s popoldanskn klavž je tudi njemu potožil svoje pošto) in —-------Luciferju so se gorje. kar oči zabliskale, ko je Nepridi- Sveti Luka je dolgo premištjal, prav pričel čitati prošnjo iz nebes: kako bi tovarišu Miklavžu pomagul-------------------------------------------- iz zadrege. Hodil je po sobi gor in Doorna neUika pissma, dol, sveti Miklavž in sestta Klara na god stiele Barbare pa sta ga radovedno gledala. Oospod Nenadoma se je sveti Luka usta- L U c I F E R, ¦ vil: »Ze vem, kako lahko dobiš bolp l'laiar ""^'i" '" "^°"''A "•'*'*"" šega parkeljna. V peklo morašAt PEKLO Svetemu Miklavžu se je zaleielo, Podpisani oljudno prosim, rfa 6i p. n. iako se je ustrašil, in s\>eta Klara peklenska uprava /tovolila gosp. škofu je vsa začudena samo odpria ustu. «'*'»"^. rodom iz Mm « u»li Miji, o . dostop v podzemske prostore in mti »Kal> Jaz — v peklo?« se Je ire- omogonla, Ua letos sam izbere par- sel dobri sveti Miklavi. »Saj itnam keljne po soojl volji. Škof Miklaei se vendat nebeško izkaznico in nifcas obveie, da povrne parkeljne cele in kor noiem odtod.« nepoikodovane. »Sa/ ne misim za vedno,« je z °rfM'>'"1 spoš/ouanjem , , . . r .. . LVKA, nebeški plsar razlagal sveti Luka. »Luciferju, peklenskemu poglavarju, napišem---------------------------------------------------' prošnjo, naj te pusti v peklo, da si Lucifsr je gledal zlobno predse sam izbereš parkeljna, ki ti bo po in velika usta so se mu razširila \> volji.« pretkan nasmeh. Počasi je razumeval sveti MU »Nepridlprav, teci brž po gospos klavž, sveii Luka, nebi-ški pisar, pa dično Domišljavko, predstojnico je ie napisal pismo in ga vrge/ v naše pisarne.' Pa 6rž, sicer (i po- nebeški pošini nabiralnik. veznem čeber ledu na glavo!« In Kaj bo? Ali bo Lucifer pustil sve-- Nepridiprav je tekel, kar so ga no' lega Miklavia v pekel ali ne? Tako g" nesle, zakaj čeber ledu je naj-- so se v mislih ves božji dan spra; hujša kazen v peklu. :ieva/i svefi .Mikiavž, sveti Luka in /n ie je prišla gospodična Domiš-. f.veta Klara in vsi trije od samih Ijavka. Nosila je krvavo rdečo ob- skrbi tudi vso noč niso zatisnili leko, imela je kraiko prisirižene, očesa... nasvedrane črne tase, tolste prste Naslednje jutro. vse pokrite s prstani in kadila je I.ucifer, vladar pekla, je sedel na debelo cigaro. Lucifer ji je samo svojem razbeljenem tronu in par- namignil in lakoj je sedla k pisah kelj Nepridiprav, njegov osebni taji nemu stroju, ki je stal v kotu ob nik, mu je čilal pisma, ki jih je bil velikanski peii. Lucifer ji je začel pravkar prinesel peklenski pismo; narekovafi: 58 I »Mir!« je zatulil in prijel za krav* Doorna peklenska pisarna, ji zvonec. To je pomagalo. »Spom- na god vraga Požeruha ni[ sem se tudi zvijai'" tisto leto iako neusmiljeno ku- bil motal že zdavnaj vrniti. Sveti rH>, da so se Bogu zasmilile pogub; Klari je Uo na jok, sveti Luka pa je Ijene dme in je ukazal, da smejo razmišljal, če mogoče le ni bilo pokuriti pMmščk: te toliko drv, prav, da je pusfi! prileinega svete: kakor je napisano na nakaznici iz. ga Miklavža samega v pekei Tedaj nebeške pisarne. Danes jim nakaz' je prinesel angel Kodrolašček bv- nice sploh ne nepišemo, da ne bo zojavfco. Sveti Luka /o je hrtro od* sveti Miklavž zgore/ v peklu.« prl. Pred očmi se mu je zameglilp, »O, ta ubogi revček,« je potoiila ko je čital: sveta Klara. »Obul je celo volnene I-------------------------------------------— nogavice, ki sem rnu jih bila spletla.« DVOBNA PISARNA NEBESA Zgodilo se je, kakor je rekel sveti , Luka. NebeŠka pisarna tisti dan ni SSOF MIKLAVŽ PRELOMIL POGOD- . , . , ¦ n t i i. * BO ZAPADE PBKLENSK, OBLAST! Jf*"" "a*f"«ce- P°kel % OreJ "rez ""'• da se svetemu Miklavzu LuClrbR . . kaj ne zgodi. Nenadoma se je svetemu Luki Učeni sveii Luka se je prijel za stemnj, obra2 Kaj pa oirod M glavo, preplašeni sestri Klari pa so 7em/y..? Nocoj priiakujejo vendar tekle solze kakor proso čez lice. sv,e(ega Miklavia, pa ga ne bo. Vse »Kaj se je le zgodilo?« je vpra- prejšnje veselje ga je minilo in tu> ševal modri iuka. »Svefi Miklavž ^i sestra Klara se ni mogla več utot vendar ne brblja kakor naši ne- lažiti. ugnani angelU Počasi je minilo popoldne. Hitro je brzojavil v peklo po toi-- Ko se je bilo zmračito, je zazvo* nej.še obvestilo in kmalu izvedel ias nil telefon. Sveti Luka je vzel slw losino zgodbo. Sveia K/ara je jo; šalko v rofco in fcar btž se mu je kata in jokala, sveti Luka pa je pret vidno razjasnil obraz. Kdo mu je mišljeval, kako bi rešili dobrega neki felefoniral? Bil je to Lucifer, 60 ki je smel le v najnujnejših prU hujšega za podzemnika kakor je merih po telefonu poklicati nebesa. mtzla voda? Prosim vas, pošljHe Govoril je s hreščečim gtasotn, sve- nam takoj nakaznico za drva, sicer ti Luka pa je ves zadovoljen po< bomo žalostno poginili. Najhujše slušal: pa je, da se pogubljene duše zbira- ^B Halo! Nebeška pisarna? — Da. jo okoli rašega rojaka svetega MU ^Brefi Luka, pisar! — Tu Lucifer. klavia.« ^Kjtosim Vas, pošljite nam takoj na; Sveii Luka sc je zasmejal: »Drva ^Bun/co za drva. V peklu je nezno; vam pošljemo samo tedaj, če nam ^Kfto. Vragi prezebajo in imajo vse vrnete svetega Miklavža.« BMe kosti, pogubljene duše pa se Lucifer je dolgo jecljal in klel v ^Kesele, ker jih ne peče peklenski lelefon, končno pa je le moral po* ^E&enj, in preganjajo nas, uboge pe-- pusiiti, samo da dobi svoja drva. ^BBenSčke. Vse je narobe. Hudobci Medtem so že vsi nebeščani zvei ^Kb sktivajo po kotih in pogubljene deli, kaj se je bilo zgodilo svetemu ^Hfaše jih polivajo z mrzlo vodo. Miklavžu. Bili so v velikih skrbeh, ^Krbs ogenj nam je posel. Prej smo sedaj pa jih je sveti Luka seveda ^^nj kuhali pogubljene duše v vreli potolažil. Kmalu se je vrnil dobri ^Bprfi, zdaj nas pa one polivajo z sveti Miklavž, zdtav in vesel, hva* ^Bttzlo. Ali si morefe misliti kaj la Bogu, in pripeljat s seboj več sta: sitih parkeljnov. Svetniki in ans Ižnebeških vrat so prismučali geli so bili od sile radovedni in bi najprej angelčki, noseč darila v ko- radi takoj slišali, kako je bilo v ših na hrbtu, za njimi so se pridr- peklu. Sveti Mikavž pa jih je za- sali parkeljni, ki niso bili nič kaj vrnii. »Pozneje vam bom vse na-- vešči smučanja, na koncu pa se je tanko povedul, sedaj moram nemw pripeljal na udobnih saneh sveti doma na zemljo. Otroci me že želj-- Miklavž, zakaj ta ni hotel zaupati no pričakujejo.« smučem svojih slarih kosti. Prenet Bilo je že pozno zvečer in sveti varno bi bilo nemara. Miklavž ni vedel, kako bi najhitreje Tako so prišli na zemljo in so prišel na zemljo. Tedaj pa mu je spei razveselili pridna otroška srca. sveti Joief, nebeški tesar, prinesel Vsi so bili dobre volje, le parkeljni več smuči in sani, ki jih je bil na: so bili več v snegu kakor na smu= pravil fisto popoldne. Kar zdelo se čeh, ker jim je na levi nogi uhajalo mu je, da se bo sveti Miklavž kasno kopifo iz stremena ... vrnil.