Orožnik v — šoli! Dne 27. maja t 1. se je podpisancu primeril slučaj, ki je skoraj gotovo edini na Sloven^kem in menda še daleč naokrog. S o d nijski sluga c. k r. okr. sodišča v Marnberku me je s poraočjo o r o ž n i k a iztrgal med poukom iz razreda ter odgnal k sodišču. Stvar je namreč ta-le: Državuo pravdništvo v Mariboru je preiskovalo neko zadero glede občinskih volitev na Muti. Preiskavo je vodilo c. kr. okrajno sodišče v Marnberku, ki je hotelo tudi mene zaslišati kot pričo. Poslalo mi je po pošti dvoje vabil z nemškimi naslovi. Jaz sem obe pismi n e o d p r t i vrnil ter zahteval na podlagi člena XIX. drž. osn. zakonov slovensko vabilo s slov. naslovom. Dne 27. maja — četrtek, a šolski dan — pa pride sodnijski sluga okolo pol 9. ure in mi izroči nemški pisano listino, s katero me obsoja isto sodičče na 40 E globe, oziroma 4 dni zapora, ker se nisem odzval nemškim vabilom. Obenem pa zahteval, da grem takoj z njim k sodiš&u. Jaz seveda tudi od njega nisem sprejel nemških listin, temveč zahteval slovenskih. Samoobsebi umevno, da tudi z njim nisem hotel iti. Sodnijski sluga je odšel nazaj, jaz pa v šolo. Tik pred 11. uro pa pomoli sodnijski slnga glavo v razred, ne da bi potrkal. Jaz stopim iz razreda ter vidim orožnika z nasajenim bajonetom pred vrati. Celo situacijo sem takoj uvidel. Eer je imel še I. razred odmor in je polno otrok opazovalo ta prizor, sem prosil oba funkcionarja, da gresta za nekaj minut v moje stanovanje, da ne bodo otroci opazovali cele stvari. šla sta in ker sta zahtevala, da grem takoj z njima, sem izjavil, da se ne protivim pač pa naj počakata kakih pet minut v sobi, da ukrenem potrebno zaradi popoldanskega pouka. Jaz odidem zopet v razred, a za menoj takoj tudi sodnijski sluga z orožnikom. Sodnijski sluga je stopil meni nič tebi nič zopet v razred ter zahteval, naj takoj odidem. Orožnik je ostal pri odprtih vratih. Jaz sem izprra mirno prosil, da aaj počakata par minut. potem pa odločno protestiral, rekoč, da se me ne sme motiti v izvrševanju mojih uradnih d o 1 ž n o s t i. Na to je postal sodnijski sluga še bolj osoren in zahteval, da grem takoj z njima, pri čemer ga je orožnik podpiral. No, in tako sem moral pustiti pouk in iti v sredi med obema k sodišču . . . Cela zadeva nas tukaj ne zanima kot politiška, ampak kot šolska. Politiško se bo že rešila drugje. Eot učitelji pa moramo vendar vedeti, kje se začenja in kje neha naša lastnost kot uradna oseba pri izvrševanju pouka. Ako bi kak ueveden kmet količkaj motil pouk, ga sodišče kaznuje precej strogo. T u j e p a mot i 1 o na skrajen in nečuven način pouk c. kr. sodišče s a m o p o s v oj e m uslužbencuinzataposelmujedalo še žandarmerijo v p o m o č ! — Eje je torej meja, kje pravica?l — Seveda je bil v tem slučaju tudi sodnijski sluga uradna oseba. Ali prevladuje moč uradne lastnosti sodnijskega sluge uradno lastnost šol. voditelja?! Ali se da kaj storitiv obrambo tega slučaja, da bi se vbodoče ne mogel več pripetiti ? Ali se zamore dobiti kako zadoščenje užaljene in ponižane avtoritete učitelja ? Eaj je storiti ? Tu je polno vprašanj, ki se morajo rešiti, ker so principialnega pomena. Cenjeni tovariši, ki so na tem polju izvežbaDi, naj bi celo atvar razmišljali ter dali potrebne nasvete, kaj bi se moglo uspešnega s*oriti. A n t. Hreii, Toditelj družbine šole na Muti.