Cena 2 Din Naročnina znada mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— "•oš+nfna olačans v gotovini. Leto XVI., št. 246 Ljubljana, torek, tj. oktobra 1935 v čustvo; Ljuoijana. Knafljeva ulica O. — Telefon St. 8122, 3123. 3124. 3125, 3126. inseratm jaaeieK: Ljubljana, Selen-ourgova Ol 1 - Tet 3492, 2492. po.iruzmca Maribor: Gosposka ulica Itt. 11. — leieton st. 2455. Poaružnica 'Jeije: Kocenova ulica et. Я. — Telefon št 190. RaCunl pri pošt ček. za vodili: Ljubljana St_ 11.842, Praga čisto 78Д80, Wion TOP 941 Hoare o mednarodnem položaju Angleški zunanji minister je včeraj v svojem velikem govoru v parlamentu pojasnil stališče Anglije do vseh težavnih problemov, ki jih je izzval italijansko-abesinski spor Stik na Bn]mtm Pred nekaj dnevi se je slovesno obnovila železniška zveza na veliki železnici, ki veže Rumunijo preko Dnjestra z Rusijo pri Tigini ali Benderiu. Obnovil se je promet, ki je bil prekinjen skoro polnih dvajset let, obnovil pa se je s tem tudi normalni prometni odnošaj med obema sosedama ob Dnjestru. Dn jest er je danes mejna reka med Rumunijo in Rusijo. Pred letom 1918. je bil notranja ruska reka, ki je ločila ali vezala, kakor se pač hočemo izraziti, Besarabijo in ostale ruske dežele. Odkar tvori Besarabija del romunske države, je prevzela reka funkcijo državne meje. Toda sprva v jako nenormal-nem zmislu in značaju. Na njej se je ustavil popolnoma vsak promet, tako da je postala tu povsem mrtva meja, zares pregraja, preko katere so si komaj kdaj upali tihotapci ali begunci. Sedaj je reka postala zopet vez med obema bregovoma. Otvoritev prometa preko Dnjestra zatvarja potemtakem nesrečno poglavje iz rusko-rumunskih odnošajev. Ta dogodek tvori zaključek dolgoletnega spora in pomeni začetek normaliziranja razmer, ki so vzbujale svoj čas zelo veliko pozornost in tvorile enega najdeld-katnejših problemov evropske politike. Ni nam treba o tem mnogo ponavljati, zakaj stvari so še v svežem spominu. Ko si je Rumunija priključila Besarabijo, ni izrabila prilike, da bi bila o tem sklenila kako pogodbo s sovjetsko Rusijo. In tako se je zgodilo, da je bila Rumunija edina od držav sosed, ki ni imela s sovjetsko republiko urejenih normalnih mejnih stikov. Moskva se je kratkomalo postavila na stališče, da "»e Besarabija še vedno ruska dežela. Vsi poskusi, da se doseže sporazum, ki bi v njem Moskva tudi pravno priznala dejansko stanje ali se kakorkoli spustila v pogajanja o likvidaciji tega spora, so se končali brez uspeha. Za rumimsko politiko je bila ta afera vsekakor neprijetna hiooteka, velika obremenitev, katere teža bi se mogla uveljaviti ob določeni priliki jako neugodno. Zato se je v oni prvi povojni dobi Rumunija zvezala jako tesno s Poljsko in ta zveza se je držala prav trdno tudi potem še, ko so jo vezale čimdalje tesnejše pogodbe na Malo antanto. Da je imela rumunsko-poljska zveza glavni smoter obrambo zoper eventnelne nevarnosti s strani Sovjetske Rusije, o tem ni moglo biri nikakega dvoma. Ko se je pričela Rusija zopet obračati k Evropi ter se začela v evropski politiki uveljavljati kot pozitivni in, vsaj v mednarodnih odnosa jih določene kategorije. konstruktivni faktor, se je za-čelo spreminjati tudi razmerje med Moskvo in Bukarešto. V evropski in azijski politiki so se pričele pojavljati agresivne tendence, katerih cilji so bili jako onasTii za sovjetsko državo. Japonska ekspanzija na Daljnem vzhodu je zahtevala od Rusije, da si zavaruje hrbat v Evroni, kar je imelo za posledico, da. so se jako naglo izboljševali tudi odnosa ji med njo in Rumunijo. V vzhodni Evropi so se začeli uveljavljati manj sovražni politični tokovi, napetost je popuščala in problem Besarabije se je sistematično potiskal v pozabo ali se vsaj ni več omenjal. Pozneje, ko ^ t Nemčiji zavladal hitlerizem in so se njegovi diplomatski predstavitelji presenetljivo nediplomatsko žali o nacionalističnih ekspan-zivnih ter agresivnih stremljenjih in načrtih na račun Sovjetske Rusne, ie pomenilo to za Moskvo najusodnejši alarm vse povojne dobe. Ne le splošno pomirjen ie z Evropo, marveč še mnogo več je bilo treba doseči, tako je velel sedaj zunanjepolitični imperativ sovjetske politike. In tako se je našla osnova za zbližanje s podobno orientirano ter slično zainteresirano Francijo. Prišlo je do zbiižanja in kmalu nato do zveze s Francijo v obb'ki posebnega pakta, ki ss mu je kmalu pridružila tudi Češkoslovaška. Rumunska vnanja politika se je gibala v okviru Male antante, uveljavljajoče se vedno v skladu in naslonitvi na francosko prijateljstvo, pa v okviru Balkanske zveze, ki ima prav tako jako dobre stike s Sovjetsko Rusijo тю nekaterih svojih članih, predvsem Turčiji. Ni čuda, d:a so kmalu začeli napovedovati celo tesnejše zveze tudi v območiu med Moskvo in Bukarešto, morda v obliki posebnega pakta, sličnega onemu med Moskvo in Parizom, odnosno Pra-70. Tudi potovanje preizkušenega vna-nj-ёгта ministra Titulesca v Moskvo se je že postavljalo na dnevni red. V taki situaciji je seveda samo pri-rodno, da se je moral končno približati dan. ko se je" mogel obnoviti tudi normalni promet na Dnjestru. V tem dogodku je na svečan način poudarjen značaj novih odnošajev preko meje, ki se še''nedavno sploh ni priznavala. Izrečeno je s tem, da se ta spor ne more šteti kot ovira normalnim razmerjem med državama, ki imata obe enak trden namen služiti mirovnim stremljenjem in se upirati zlu vojne. Pravne strani se diplomatsko delo dosedaj sploh m , London, 22. oktobra. vr. Ob spetem zanimanju vse politične javnosti se je danes sestala spodnja zbornica na kratko zasedanje, ki bo v celoti posvečeno debati o mednarodnem političnem položaju. 2e v četrtek bo zasedanje spodnje zbornice zaključeno ter zbornica nato razpuščena, 14. novembra pa bodo nove v°Htve. Za današnjo sejo je vladalo še prav posebno zanimanje, кет je bil napovedan eks-poze zunanjega ministra sira Samuela Ho-areja. ki mu spričo mednarodnega po:oža;a in stališča, ki ga zavzema Anglija v itali-jansko-abesinskem sporu, pripisujejo posebno važnost. Zunanji minister sir Samuel Hoare je ta-koi po otvoritvi seje pred nabito polno zbornico, v kateri so bili navzoči tudi vsi v Londonu akreditirani dip'oma'i, povzel besedo ter imel nad eno uro dotikalo, kake zagotovitve so se dale pri tem ustno, to se -seveda ne obravnava v javnih razgovorih. Vsekakor je rumunska politika danes trdno ustaljena na predstavi, da ji je računati z mirovnim razpoloženjem od strani Sovjetske Rusije, pa da se ji ni bati kakršnihkoli neugodnih vznemirjenj ali sporov, niti pravnih, niti dejanskih. Prav dobro odseva to naziranje, ki računa z mejo na Dnjestru kot z mirno in varno mejnico, iz ohladitve romunskih odnošajev do Poljske. Odkar se je Poljska na tako sumljiv način nagnila na nemško stran, pa se hkrati odtujila tako Rusiji, s katero je imela poprej že jako dobre stike, ' -kor tudi Franciji, ki ji je bila v -sej povojni dobi pokroviteljica, ne le prijateljica, trajajoč govor, ki so ga večkrat prekinjale navdušene ovacije. Pozornost je zbudilo zlasti dejstvo, da je biil govor zunanjega ministra zelo miran m spravljiv. Ob koncu svojega govora ic Hoare naslovil na Italijo prepričujoč apel k mirni ureditvi italijansko-abesinskega -po a, Јд ni se na ti način izognili izvajanju sankcij proti Italiji. V uvodu se je zunanji minister Hoare spominjal pokojnega Hendersona kot bivšega zunanjega ministre in kot vnetega po-borreika ideje miru. v svojih nadaijr.jih izvajanjih pa je nato razčlenil politiko angleške vlade v pogledu mednarodnih odnošajev in zlasti poudarjal solidarnost, s katero ves angleški imperij podpira stališče vlade. Prehajajoč na akcijo, ki jo vodi angeška vlada v okviru Društva narodov, je Hoare izjavil med drugim: sta se odtujili tudi Rumunija in Poljska, Razmerje med njima, se je naglo ohlajalo. Bukarešta nikakor ш hotela spremljati Varšave na njenih riskant-nih avanturah v hitlerjevski družbi, marveč je ostala trdno povezana z Malo antanto in Balkansko svežo ter z vsem sistemom, ki se organizira okrog Francije. Danes je komaj še mogoče govoriti o poljsko-rumunski zvezi; med nekdanjima prijateljema prihaja vedno češ če do neskladnosti v mednarodnopo-litičnih naziranjih, pa tudi konkretno v aktualnih odločitvah. Otvoritev železniškega prometa čez Dnjester kaže prav očitno, kako mnogo se je spremenilo v teku zadniih let v političnih odnošajih med državami vzhodne polovice Evrope. Društvo narodov preživlja t^ko preizkušnjo, ko gre prvič za resno izvajanje določb pakta Društva narodov. Kar se Hče angleške vlade, je ta poizkus mišl en po« e-no in iskreno. Ves sv®t. zlasti pa Evropa bo krenila na pot propada, ako ta poizkus ne bo uspel. To so glavni in edini razlogi za vlogo, ki smo jo igrali v ženevi. Misel na britanski svetovni imperij je bila merodaj-na le v toliko, v kolikor imamo, kar je popolnoma naravno, interes na ohranitvi svetovnega miru. Angleška vlada ni pri v^em tem konfliktu nikdar niti misli'a na kak napadla na rušenje fažizma. Vsaka država ima pravico, da si sama doicči obliko svoje vladavine in Anglija nima niti najmanjšega namena vmešavati se v notranje zadeve drueib narodov. Glede očitkov, da je Anglija sama najprej zavzemala obotavljajoče Se stališče ter London, 22. oktobra, d. Angleški poslanik Drummond je včeraj obvestil ministrke-ga predsednika Mussolinija, da bodo Velika Britanija, angleške kolonije ter angleško - egiptski Sudan izvajali tevtralitetne določbe haaške konvencije iz 1. 1907. To pomeni, da se nobena italijanska vojna ladja ali italijanska ladja, ki ima živila, orožje ali vodo na krovu za italijanske čete v vzhodni Afriki, ne sme muditi nad 34 ur v angleškem pristanišču in da smejo te ladje naložiti samo toliko kuriva in živil, kolikor je potrebno za pot do bližnjega italijanskega pristanišča. Razočaranje v Italiji Rim, 22. oktobra, o. Optimistično razpoloženje v italijanskih političnih krogih, ki so ga izzvale vesti iz Pariza, da je Lava-lu uspelo pomiriti Anglijo in jo sprijazniti z italijanskimi zahtevami, je v teku današ- Rim, 22. oktobra, o. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Mogadiscija, da so dobile italijanske čete z zavzetjem Dag-nareja popolno kontrolo nad vsem področjem med Dagnarejo in Savelo. Italijanske čete so na somalski fronti od vsega začetka držale črto Ualual - Gerlogubi, ki so jo zavzele v prvem napadu. Zadnje dni so letala opazovala, da prihajajo od Go-raheje močni abesinski oddelki. Bilo je očitno, da pripravljajo Abesinci napad na levo italijansko krilo. Abesinske čete so prodrle do Saveta, kjer je prišlo končno do spopada. Po hudi borbi je italijanskim četam uspelo, da so zavzele Dagnarejo in tako pomaknile fronto vse do Šavele. Nadaljnje prodiranje na tem delu fronte je zaradi nastalega deževja za enkrat nemogoče. Uspeh generala Graziana v Somaliji je izzval seveda v italijanski javnosti veliko zadovoljstvo. Po mnenju vojaških krogov je z zavzetjem Dangareje otvorjena prosta pot v deželo Harar in dalje proti Di-redavi ter končno do železniške proge Addis Abeba - Džibuti. Nadaljnje prodiranje italijanskih čet iz Somalije proti severu stremi po združitvi z italijansko fronto v Eritreji, s čimer bi bila Abesinija popolnoma odrezana od zunanjega sveta ter silno otežkočene nadaljnje dobave orožja in municije. Zato pričakujejo v Rimu, da se bodo italijanske operacije v tej smeri postopno nadaljevale, ker sodijo, da bo to odločilno za uspeh italijanskega vojaškega pohoda v vzhodni Afriki. De Bono: Nobenih pomembnih dogodkov Rim, 22. oktobra- AA. Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo naslednji komunike št. 25: General de Bono poroča, da nI ЬПо v teku dneva nikakih pomembnejših dogodkov. Popravljanje cest in utrjevanje postojank se nadaljuje. Abeelnci se v pokrajinah, ki jih fe nismo zavzeli, nadalje vdajajo i tali. janski vojski. Asmara. 22. oktobra. AA. V pričakovanju abesinske protiofenzive na severni fronti ee italijanska vojska naglo utrjuje. Splošno se pričakuje da bodo Abesinci izvršili svoj napad v pokrajini A gabi. V okoliš Ambe Alage Je zbranih okr0g 60 tisoč Abesincev. vendar bo njihovo prodiranje proti Makali mogoče šele čez nekaj tednov, ker je zadelo prehranjena. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon žt 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. da je šele kasneje pričela svojo sedanjo polit'ko, poudarjam, da Anglija od vse^ početka Italije ni pustila niti v najmanjšem dvomu, da more njena politika v vzhod"»* Afriki dovesti do zelo resnih poledic Kar se tiče sankcij, sem trdno prepričan, da morajo predlagane sankcije preprečiti vojno, ako bodo vse države, ki so organ zi-rane v Društvu narodov, točno izvajale sklepe sankcijskega odbora in ako države, ki so izven Društva narod°v, izva>anja sankcij ne bodo preprečile. Kakršen je položaj sedaj, upam, da tega ne bodo borile. Se^da pa morejo sankciie biti učink»vire le tedai. ako prevzamejo vse držav®, članice Društva nar°dov, solidarno nase bieme teh sankcij in če se bodo sankciie izva.ai® v svrho obrambe idej Društva norodov. S tega stališča je Anglija tudi pripravljena izmenjati misij s Francijo. Odgovor francoske vlade na angleška vprašanja ;e bil takšen, kakor ga ie angleška vlada pri» čakovala. Solidarn^t med Francijo in Angl-'io je ne samo obnovljena, marveč popolna. V pogledu tolmačenja č'. 16 pakte Društva narodov zavzemala Anglija in Francija docela епяко stališč®. V primeru °sam|ienega naroda, ki pa se ne da niti zamisl'ti, di države članice Društva narodov tak napad z zdr,i?enimi močmi v popolni solidarnosti odbile in napadalca kaz- . novale. njega dne naglo popustilo, ko so prispel» vesti o ukrepih, ki so jih izdale angleške oblasti za vsa angleška in kolonialna pristanišča. Strogo izvajanje teh ukrepov pomeni za Italijo hud udarec in spravlja v nevarnost vse italijanske transporte vojakov in vojnega materijala. Italijanske ladje se ne bodo mogle več oskrbovati v angleških in kolonialnih pristaniščih s premogom m s pitno vodo, marveč bodo morale iz domačih luk vzeti s seboj vse potrebne zaloge za daljnjo pot do vzhodno - afriških luk. To pomeni z drugimi besedami, da bo tovor premoga in vode zavzel velik del prostornine italijanskih parnikov, tako da bodo transporti čet in vojnih potrebščin skrčeni na minimum. V Rimu sodijo, da se poslužuje Anglija tega sredstva zato, da bi izvajala čim večji pritisk na Italijo, kljub temu pa Italija ne bo popustila, marveč bo napela vse sile, da vzdrži do kraja. nje te množice na velike tež koče. Blizu MarianSkuvita sta bila ustreljena dva častnika iz vojske rasa Sejuma in neki suženj, ker во pri njih našli revolver, pas in tropsko čelado poročnika Morgantinija, prvega italijanskega častnika, ki je padel 3. oktobra. V Adui во italijanske vojaške oblasti priredile kinematografsko predstavo za domače prebivalstvo, ki še nikoli ni videlo filma- Predjvajaii so manevre italijanskih čet Abesinski poraz v Semienu Addis Abeba, 22. oktobra. w. Abesinske čete v severni provinci Semien so imele težke izgube, ker so vojaki pod poveljstvom dedžasmača Ajela v svoji navdušenosti in nestrpnosti izvedli napad proti Ptalijanom, ki so se na neki gori utrdili. Dedžasmač Ajelu je storil vse, da bi preprečil ta napad Abesincev, vendar pa so njegova prizadevanja ostala brez uspeha- Napadalci so imeli več sto mrtvih in ranjenih. Ranjen je bil tudi dedžasmač Ajelu, vendar se ne ve, ali so njegove rane težke ali lahke. Ajelu je bil poveljnik vojaških čet v Volkietu. Neresnične vesti o obkolitvl italijanskega oddelka Rim, 22. oktobra, b. Že več dni razširjena govorica, da so nekateri italijanski oddelki približno 700 mož, odrezani od zaledja ter popolnoma osamljeni pri gori Mussa Ali, je brez vsake podlage. Še 40.000 Italijanov na poti v Afriko Rim, 22. oktobra, o. Z vso naglico pripravljajo nadaljnje traneporte čet v vzhod-dno Afriko. V zadnjih 8 dneh so odpre-mili 33 ladij, na katerih je odpotovalo okrog 40.000 vojakov. Sedaj zbirajo v Sahaudi divizijo prostovoljcev. Moč abesinske vojske Berlin, 22. oktobra. AA. DNB poroča iz Addisa Abebe, da je danes prispel v prestolnico nov kontingent 30.000 mož, tik poprej je pa približno prav toliko mož odšlo na fronto. Zdaj pričakujejo, da prispe s svojim kontingentom namestnik pokrajine Volage, ki je poslednji dobil naredbo o mobilizaciji. Po končani mobilizaciji v tej pokrajini računajo, da bodo Abesinci imeli na bojiščih in v rezervi do 1,100 000 mož. Abesinska koncentracija na obeh glavnih bojiščih bo po vsej priliki končana do konca oktobfa. še daleč do sporazuma Zaradi Lavalove akcije je sicer napetost v Evropi popustila, vendar na likvidacijo afriške vojne še ni niti misliti Pariz, 22. oktobra, o. Tu računajo s pospešeno diplomatsko aktivnostjo med Parizom. Londonom in Rimom.' Francija bo skušala likvidirati italijansko-atesinski spor po znanem Lavalovem načrtu, ki se v glavnih točkah strinja z željami Rima. Glavne točke tega načrta so: 1. Vojaška razdelitev obmejnega področja Abesinije. 2. Mednarodni režim, ki naj ga vzpostavi Društvo narodov na podlagi predlogov odbora petih. V tem režimu naj bi imela Italija prvenstvo. 3. Pokrajina Tigre, ki 90 jo zasedle italijanske čete, naj postane italijansko kolonialno področje. Največje težave povzroča sedaj stališče Abesinije, ki odločno odklanja vsaka pogajanja na podlagi teritorialnih koncesij, zahteva pa izhod na morje. Francija je proti temu, da bi dobila Abesinija v Zeili svobodno luko, ker bi bili s tem ogroženi francoski interesi v Džibutiju. \ Parizu tudi dvomijo, da bi Društvo narodov pristalo na kompromis, ki bi pomenil teritorialno okrnitev članice Društva narodov. Kaj zahteva Italija Pariz, 22. oktobra, o. >Excelsior« poroča, da ima Laval že v rokah italijanske predloge. ki naj ti bili osnova pogajanj med Londonom in Rimom, da pa smatra, da sedanji trenutek ni primeren, da Ы jih predložil angleški vladi. Italija zahteva mandat nad pokrajinami Tigro, Harar jem, Auso in Ogadenom ter mednarodni režim za preostalo Abesinijo, pri katerem pa bi morala imeti Italija največji vpliv. V Parizu smatrajo, da so to maksimalne zahteve Italije, ki pa jih bo sedaj treba v pogajanjih prilagoditi stališču Anglije. London, 22. oktobra, o. »Daily Express« poroča, da je Laval italijanskemu poslaniku v Parizu nujno nasvetoval, nai pridobi Mussolinija za zmernejše zahteve. Laval bi bil pripravljen podpirati predlog, da dobi Italija pokrajini Tigro in Ogaden. Tudi abesinski cesar bi bil pripravljen odstopiti del abesinskega ozemlja, če bi dobil zato druge tej žrtvi odgovarjajoče koncesije. Kako presoja položaj italijanski tisk Rim, 22. oktobra, o. Nova diplomatska pogajanja, ki so se pričela z Lavalovo pobudo v svrho razčiščenja odnošajev med Anglijo in Italijo in ki naj bi obenem tvorila osnovo za ureditev italijansko-abesinsikega spora, spremljajo v itailijan. skih krogih z velikim zanimanjem. Italijanski tisk je sicer še skrajno rezerviran in se omejuje bodj na objavljanje službenih vesti, opaža pa se, da listi vedno bolj opuščajo napade na Anglijo ter skušajo predvsem zagovarjati in tolmačiti stališče Italije. »Giornale d' Italia« piše med drugim: Ge gre za prizadevanje, da se likvidira abestasiko vprašanje, Italija temu gotovo ne bo nasprotovala, marveč bo storila vse, kar je v njeni moči, da se doseže pravičen sporazum, pogoj pa je da se ukinejo sankcije, kajti sicer ne more ! nihče zahtevati od Italije, da naj popu. 1 sti. Za sedaj pa je zelo malo upanja, da bi pojenjal angleški pritisik. ki postaja tudi v ženevi vsak dan močnejši. »Corriere della Sera* nagiaša, da so zadnji dogodki v Rimu, Parizu in Londonu brez dvoma olajšali mednarodno napetost. ! Ta ugodna znamenja se morajo sedaj iz-1 premeni ti v pozitivne elemente s tem. da j bodo prizadeti upoštevali stvarni položaj Abesinije napram civilizaciji in Društvu narodov in računali tudi s potrebami italijanskega naroda. To bi bil najučinkovitejši prispevek, ki bi ga mogli prijatelji miru dati za pravi mir. »Popolo d' Italia« priznava, da se po vsej Evropi čuti olajšanje čeprav temu pojavu ne vedo pravega vzroka. »Gazzette del Popolo« pravi, da po izjavi predsednika angleške vlade koncentra cija angleške voine mornarice na Sredozemskem in v Rdečem morju nima več značaja grožnje, kakor so ga ji doslej povsod pripisovali. Drummondov sestanek s Suvichem Angleški poslanik Drummond in državni podtajniik za zunanje zadeve Survich sta imela včeraj ponovni daljši razgovor. Merodajni krogi poudarjajo, da je namen sedanjih razgovorov le ta. da se razčisti situacija, ne da bi Slo za realizacijo nekega shematičnega načrta. Razgovor se je konkretno nanašal na nesporazume, ki so nastali spričo odredb ene in druge sile na Sredozemskem morju, hkratu pa na splošno mednarodno situacijo. Doslej niso bili doseženi nikaki končni reaultati. Predvsem še ni določeno, koliko vojnih ladij bo Anglija umaknila s Sredozemskega morja in koliko vojaštva bo Italija odpoklicala iz Libije. Glede na vesti o posredovanju francoskega poalanüka Chanibruna naglašajo, da za sedanje raz. govore med Anglijo in Italijo m potrebna nikaka intervencija. Sporazum v načelu gotov? Rim, 22. oktobra, o. »United Express« poroča, da je med Italijo in Anglijo že dosežen načelen sporazum glede umeknitve angleških vojnih ladij s Sredozemskega in Rdečega morja ter italijanskih čet iz Libije. Obstojajo še nekatere točke glede tehnične izvedbe tega sporazuma. Premagati bo treba še mnogo ovir London, 22. okt. o. Pogajanja med Anglijo in Italijo po vsej priliki ne bodo tako hitro končana, ker je vprašanje dokaj za-plerteno. Na v sei k način bo moral vsak predlog, ki naj ga prouče zunanji uradi prizadetih držav, izpolniti dva pogoja. Sprejeti ga bo moral abesinski cesar, prav tako pa bo moral ustrezati tudi Društvu narodov. V londonskih krogih se slej kc prej vzdržujejo vesti, da je del Mussolini angleškemu poslaniku v Rimu Drummondu gotove obljube v pogledu italijanskih načrtov v Abesiniji. Nov angleški pritisk na Italijo Italijanske ladje se v angleških kolonialnih lukah ne bodo smele muditi več kot 24 ur Pot proti Hararju odprta Z osvojitvijo abesinskih utrdb ob reki šebeli na južni fronti imajo Italijani v rokah ključ do Harar j a Nova vlada v Avstriji Starhemberg je za enkrat zmagal nad Feyem — Iz vlade so izločeni vsi energični možje, ki bi mogli postati nevarni — Izjalovljeni Papenovi načrti Dunaj, 21. oktobra. Prooeoova avstrijske vlade ni prišia nenadoma in zaito tudi ni vzbudila posebne pozornoeti, posebno še, ker so zdaj oči vse Evrwpe obrnjene v Ženevo in Abesinijo. Politični krogi na Dunaju so si že dolgo pr povedovali. da je minister Fey dozorel za izpad iz viade, aH za to ni bilo neposrednega povoda, dokler ga ni dal sam minister. 0 pribiki triletnice njegovega službovanja so mu poli'tiom prijatelji priredili manifestacijo, ki si jo je želel najbrž sam, da pokaže svojim tovarišem v vladi, kako nvočno zaledje ima. Za lase privlečena proslava — triletni službeni jubilej je speeia-liteta posebne vrste — je vzbudila mnogo veselosti v Avetrij.. Obenem pa je ogorčila voditelja Heimwehra. kneza Starhembersa, ki je prepričan, da razen njega v Avstriji ni osebe, kj bi jo smele slaviti organizirane množice. Feyeva manifestacija pa ni imela samo namena, služiti njegovim osebnim ambicijam, marveč naj bi bila tudi nekak protest pro'i klerikalnemu kurzu. katerega nosilec je kancelar dr. Schuschnigg. Ta je zato z zadovoljstvom pozdravil Starhember-govo zahtevo, da je treba Feya na vsak način odstraniti. Pri tem ie vlada porabila priliko, da je izločila tudi druge osebnosti, ki so režimu delale težkoče v pravcu načelne politike Schuschniggovega kabineba. Tako je z ministrom pol jedel jstva Reitherjem odšel iz vlade zadnji demokratsko pobarvani mož. ki je zastopal dovolj močno in idejno strnjeno skunino. Reither je pred r>ol leta prešel k legitimistom in je sprejel v svoj program povratek Otona Habsburškega in vzpostavitev nekd^aniega evstrijskesra prestola. S tem pa je postal neprijeten posebno knezu Starhembergu. o katerem 5uši in ;o na Dunaju. da je zelo ponosen na svoje staTO plemstvo 'n da ima v svoji sprejemni sobi na vidnem mestu izločene prastare listine, iz katerih i« razvidno, dr so bili S'arh^m-bergi mogočno domače plemstvo v Avstriji že v časih, rvreden je evet kaj vedel o Habs-burmnib. Knez sam je zeV) previden 'in nikoli ne izda s*o4h mr'-ebitnih želja, vendar pa rad pri vsaki priliki naglasa, da v^ra-§°:nie vlpdarskeona r?ema za sedaj se riikakor ni aktualno. Značilno je tudi., da je b;l rbemhergn nr»r) v^mi ria poti minister Peitber kot odWen legitim'sf. Iz vlad» je izpadel tudi Karwrnda enot-пеј?ч. ner'o ie Ъ!Ц p-«*;Sn »a ..Af.-o*se govori o «^'tnem о'асеп'п ha im\yTov=kerra voliva ▼ vfadi. je to gotovo res. Saj je v njihove roke prešla tudi državna blagajna, ko je upravitelj finančnega reeora postal dir. Draller, pravni svetovalec in zastopnik knežje družine Starhembergov. V hajmverovsko območje spada tudi važen portfelj notranjega ministrstva, ker je novi minister Baar von Baarenfels odličen hajmverovski vxxija. Kakor kaže ta okolnost, je bilo Star-hembergu predvsem za to, da os lab Feyevo krilo, kajti drugi voditelji mu zdaleka niso bili toliko nevarni kakor okretni in odločni Fey. Vendar pa ее nova vlade zaveda, da ji radikalni del Heimwehra lahko dela velike težkoče v bodočnosti, zato je Starhemberg izdal takoj po seetavi nove vlade dva odloka. na temelju katerih je m najvišjo obrambno organizacijo proglašen Heimatschutz, Heimwehr pa bi postal nekako jedro enotne brambne organizacije. Knez v Heimwehru nikoli ni imel prevelikega vpliva, ker sta obe knili Heimwehra imeli svoje posebne voditelje, ki so bili neodvisni od Starhembergla. Ta bo imel sedaj priliko, da izvede temeljito čiščenje ter si s fem zagotovi oomembneiše in vplivnejše mesto. V novi avstrijski vladi ni osebe, o kateri bi se dalo trditi, da je bila v dobrih in tesnih odnošajih z nemškim poslanikom Pa-репк^т. Ta se je sicer trudil na vso moč in je v zadnjem letu obredel vso Avstrijo ter konferiral z vsemi vplivnejšimi osebnostmi. Krogu okoli »Reichsposte« je oelo ponudil desetletno premirje, v teku katerega bi se Nemci ia ne vmešavala v notranje posle Avstrije. Za to premirie pa ie zahteval prosto ude.jstTOvan ie avstrijskih narodnih socialistov ter dovolitev zw povratek beguncev in enrgranitov, v kolikor niso obremenjeni s kakim zločinom. Po Papenovem пя-Frtn na? bi kancelar" postal sedenji dunajski žunan dr. Schmitz .v vlado na na i bi prišel tudii znani zgodovinar dr. Srbik. ki je idejmo тул^етй kljuikastegR kn:ža. ni pa nilkier or-wp'niziran in ne ekspon^n. Papenovi naprti na se niso uresničili v nobenem pogledu. V zttnan i i politiki bo imela preosnova vlade v toliko precejšen pomen, ker ie b;l Ь ločeni mmieter Fev odličen priiatelj Madžarov in ie le po njegovem prizadevanju nömbö? fp.ko čee+o prihafcl na Dunaj. Madžarsko Pol i ti črni piniteHi »o vedeli, da so se medsebojni obeh drža'v močno o^ladilip Fev in Gömbös ря sta kli"b temu še varovala vi-pri fcftelistva. Seda i bo konec tudi te idi'le. V ostalem pa ni razlog za domnevo, da b.i avs*rr'ska zunan ia nolot-Ska zannstiTa svofe smernice. o»«>bWo кя'г>'г> vsi zna Vi. d* do ne bin odmaknila od Italije. !w bi 'i bilo po ženevski izjavi i o sankcijah tudi skoro nemogoče. Vedno večji odpor proti Gömbösu Opozicija očita madžarskemu ministrskemu predsedniku diktatorske skomine Budimpešta, 22. oktobra, tr, Pr hodnjo nedeljo bodo dopolnilne volitve v poslansko zbornico. Opozicija razvija zaradi tega izredno živahno akcijo ter je priredila zadnje dni celo vrsto javnih shodov, na katerih so govorniki posebno ostro kritizirali postopanje in politiko ministrskega predsednika generala Gömbösa. V Debrecinu je izjrvil znani Tibor Eckha-dt. ki je v rnirsej=kem procesu zastopal Madžarsko pred Društvom narodov, de ni še nikdar noben ministrski predsednik v teku šestih tednov toliko izgubil ne ugledu, kakor je Gömbös. V Budimpešti je na velike»n shodu liberalne stranke izjavil njen predsednik dr. Ra^sav, da Gömbös ni izunr'1 ideje narodnega ed n-stva. pač pe je to idejo do skrajnosti kompromitiral. Zunanjo politiko Madžarske J vodi Gömbös po svojih osebnih simpatijah 1 ter v skladu s svoümi diktatorskimi skominami str t ni po čim tesnejšem sodelovanju z državami v katerih vlada diktatura. Senzacijo so zbudile izjave voditelja madžarski le^itimisiov Grigerja, ki je na zborovanju svojo stranke v Budimpešti izjavil, da smatrajo legitimisti za svojo prvo nalogo, vreči Gömbösev režim in resnično vsto-ličiti na madžarski prestol zopet kralia. ki gta Gömbös s svojo politiko stalno izigTava V Pečuju je prišlo na zborovanju legitimi-stov do spopadov ter Je morala posredovati policija. Ncrazpoloženje proti Gömböseve-mu režimu se širi tudi v vladnih krogih samih. Njegov najnevarnejši nasprotnik ie bivši ministrski predsednik grof Bethlen. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo po parlamentarnih dopolnilnih volitvah prišlo do važnih sprememb v vtadi. Seja francoske vlade Pariz, 22. oktobra, o. Francoska vlada je ime£a danes daljšo sejo, na kateri je mm istrski, predsednik La.val najprej obširno Poročal o svojih prizadevanjih za ureditev italijansko-abesinskega spora. Ministrski svet je soglasno odobril postopanje ministrskega predsednika ter se je vlada v celoti soHdarizirala z njegovo politiko. Laval je v svojem poročilu opozarjal, da so njegovi dosedanji razgovori dovedli do znatnega popuščanja obstoječe napetosti med Rimom in Londonom. Finančni minister R^gnier je podal poročilo o finančnem položaju, pravosodni minister pa je poročal o ukrepih zoper politične demonstracije levičarskih in desničarskih skupin, ki prirejajo v zadnjem času zopet bučne demonstracije. Po izdanih uprepih bo morala v b0dcče vsaka organizacija prijaviti javna zborovanja 14 dni prej. Za kršitve so določene stroge kazni, poleg glob tudi zapor do enega leta. Francija proti vojaškim sankcijam Pariz, 22. oktobra, o- >Echo de Paris? objavlja članek generala Castelnaua, v katerem razmotriva z vojaškega stališča italijansko-angleški spor in možnosti Vojaških sankcij proti Italiji. General Ca-stelnarj je mnenja, da ne more biti govora o vojaških sankcijah s strani Francije proti Italiji. Francija ne more pristati na to iz mnogih razlogov. Prvi je njena lastna varnost, če bi Francija sodelovala pri takih sankcijah, bi to Pomenilo prelom sedanjega vojaškega sporazuma z Italijo in preokret v vsem vojaškem položaju Francije. Francija bi v tem primeru morala izvesti mobilizacijo, da Zaščiti svoj trdn.iavski pas na vzhodtu, istočasno pa bi morai!a zaseeti italijansko mejo. Italija bi tako postopanje Francije brez dvoma tolmačila za vojno napoved. Francija bi se znašla v kleščah med 'Italijo in Nemčijo, ki Ы v takem trenutku gotovo d«s>etgfla sporazum, z Italijo ter skušala kar najbolj izkoristiti takšen položaj. Nova pomorska konferenca Tokio. 22. oktobra. AA. Britanska vlada je predlagala, naj bi se 2. decembra pričele v Londonu pomorska konferenca. Povabilo na to konferenco so dobile Zedinjene države. Francija. Italija in Japonske. V japonskih pomorskih krogih mislijo, da do 2. decembra ne bo moči poslati delegacijo na tüko važno konferenco, za katero je treba izvršiti še mnoge priprave, in da bi se zainteresirane države morale prej dogovoriti o programu konference same. Francoske dobave Italiji London, 22. oktobra, g. Kakor doznava »Dailv Express« pošilja francoska vojne industrija z vso naglico v Italijo vojni material. še preden bi 31. oktobra nastopile sankcije. Samo včeraj je 600 avtomobilov odšlo v Italijo. Hitlerjev impnik pri MussoIMjff Pariz, 22. oktobra, o. »Matin« poroča iz Rima, da se mudi tamkaj predsednik zveze bivših nemških bojevnikov in eden izmed ožjih zaupnikov kancelarja Hitlerja polkovnik Lindober. Včeraj ga je sprejel tudi Mussolini. Kakor doznava list iz poučenih krogov, ima polkovnik Lindober posebno misijo ter je imel z Mussolinijem razgovore o gospodarski podpori Nemčije Italiji v primeru izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji. Ciklon nad Neaplfem Neapelj, 22. oktobra AA. Nad mestom je divjal strašen ciklon- V Trapaniju in okoliških vaseh je porušil 80 hiš, mnogo drugih pa tako poškodoval, da sp jih mo. rali ljudje sami podreti. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Beležke Dr. Maček ln hrvatski klerikalizem Splošno pozornost v politični javnosti je vzbudil uvodnik, ki ga je v svoji zadnji številki prinesle »Zajednica«, zagrebško službeno glasilo JRZ. članek nosi naslov »Kdo se more pogajati v imenu Srbov in kdo v imenu Hrvatov'«, članek je navezan na znane ponovne izjave dr. Mačka ln njegovih bližnjih sotrudnikov, da ima pač brez dvoma dr. Maček jasno legitimacijo, nastopati in se pogajati v imenu Hrvatov, da pa je popolnoma nejasno kdo ima teko pravico v imenu Srbov. »Zajednica« nastopa proti temu in pravi v svojem uvodniku med drugim: >Dr. Maček se je postavil pri nas v naj-udobnejšo pozo. Nobenemu politiku se dosedaj še ni posrečilo, da bi se tako lepo plasiral, kakor se je on. Pod vplivom klerikalnega tiska, ki je iznašel, da je g. dr. Maček pravi vodja hrvatskega naroda, on sedaj čaka kot vodja korporativnega naroda, da vidi, kdo bo od srbskega naroda legitimiran, da se z njim pogaja. 0 tem njegovem »füh-rerstvu« je vsekakor treba spregovoriti par besed. Kdo ga je naredil za >führerja«? Ali je dr. Maček kdaj o tem razmišljal? Mislimo, da ni, ker drugače bi uvidel, da stvar za njega ni tako ugodna, kakor izgleda na prvi pogled. Pri nas so bili klerikalci onf, ki so prvi iznašli, da je dr. Maček vodja hrvatskega naroda. Oni so se prvi začeli trkati ob prsi kot njegovi največji pristaši in pobor-niki. In oni so v imenu dr. Mačka pokrenili neobičajno kampanjo po vsej Hrvatski, in to kampanjo, ki ni niti najmanj v duhu pokojnega Stjepana Radiča. Stjepan Radič je ravno v borbi s klerikalizmom postavil stranko na oni nivo. kakršnega je dosegla 1. 1927- A sedaj vidimo, da se kot borci v njegovi stranki pojavljajo oni isti klerikalci, ki so nekdaj bili največji protivniki Stjepana Radiča in njegove HSS. Dr. Maček gotovo ni hotel zapustiti poti pokojnega Radiča. On ni sklenil s klerikalci nikakega aranžmana in jim zato tudi ni dal nikake legitimacije za ustvarjanj'e klerikalne fronte na Hrvatskem. In vendar vidimo, da se ob klicih »Živel dr. Maček, vodja hrvatskega naroda!« ustvarjajo organizacije, ki nimajo nikake zveze z ideologijo HSS. Iz vsega tega izhaja, da gre pri tem za spreten manever klerikalcev, da pod firmo dr. Mačka in s pomočjo njegove popularnosti obnovijo svoje vrste na Hrvatskem. Njim edinim konvenira dr. Maček kot vodja Hrvatov, ker jim peč ne more konvenirati niti kot vodja KDK, niti kot vodja IISS. Oni stalno izpodkopavajo njegove pozicije med narodom in bodo imeli tem večje uspehe, čim dalje bo dr. Maček čakal. Za dr. Mačka bo situacija jasna v trenutku, ko bo hotel iti na volitve s parolami HSS«. Obrtniški dan 1. decembra Beograd, 22. oktobra. AA. Kakor vsako leto, bodo obrtniki tudi letos prvega decembra slavili svoj obrtniški dan. Glavna zveza obrtniških združenj bo skupno z zagrebško zvezo hrvaških obrtnikov in ostalimi organizacijami v državi izdala posebno spomenico. V Zagrebu in po drugih mestih tK>do obrtniki priredili med 1. in 8. decembrom razstave. Francoski poslanik pri ministru Komnenoviču Beograd, 22. oktobra. AA. Minister za telesno vzgojo in namestnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje Mirko Komnenovič je dopoldne sprejel franca. skega poslanika na našem dvoru grofa Dampiera. Premestitev Beograd, 22. oktobra, р. V kaznilnico v Zenioi je premeščen Vladimir Grgurevič, duhovnik kaznilnice v Mariboru. Fonarjeve matere v Bačah ni več Danes je dospela v Ljubljano vest da je v Bačah na Koroškem umrla v starosti 78 let posestnica Müller Terezija p. d. Fonarjeva mati. že leta 1900 je zgubila moža Valentina, vrlega koroškega slovenskega narodnjaka, tako da je na posestvu sama s trdim dedom morala skrbeti za številno družino. Saj je imela 11 otrok, od katerih jih še šest živi. Dva sinova je dala študirati in je Tone, znani delavni in ne-uitrudljivi blagajnik Kluba Koroških Slovencev, — višji kontrolor pri direkciji državnih železnic v Ljubljani — Alojz pa je starešina finančne kontrole v Boh. Bistrici. Tretji sin Valentin je prevzel domačijo in si poiskal družico in znane narodne hiše Rauter v Mostah obč. Brdo v Ziljski dolini- Fonarjeva hiša je b:Ja in je še danes v Bačah zavedna slovenska hiša in je pokojni ca vzgojila vse otroke v strogo nacionalnem duhu. Saj je Tone ob času pre. vrata leta 1918 kot jugoslovenski oficir in koroški dobrovoljec sodeloval pri zasedbi Koroške in bü kasneje leta 1920 komandant vojaškega odseka pri Ribnici ob Vrbskem jezeru. Po letu 1900, fco je pokojnica zgubila moža in ostala sama z majhnima otroci, je Fonarjeva hiša trikrat pogorela, tako, da je morala trikrat na novo postaviti domačijo. Kako je bila pokojnica priljubljena, nam priča dejstvo, da so se stalno v Fonarjevi hiši oglašali ob nedeljskih Metih slovesi, siki uradniki, ki so bili pred vojno nastavljeni pri železniški direkciji v Beljaku, velikokrat pa je napravil pri Fonar. jevih obisk pisatelj in bivši župnik pri Mariji na ZiB Fran Ksaver Meško. Ko poneso jutri FVmarjevo mater k večnemu počitku na pokopališču ▼ Bačah, se zavedamo koroški Slovenci, da smo z njo izgubili zopet eno tistih dobrih požtvovaJnih ln nacionalnih mater, ka_ koršnih bi posebno v sedaji dobi nujno potrebovali. Bog daj Tereziji Müller večni mir, sorodstvu pa izražamo koroški Slovenci naše iskreno sožalje. Dr. F. i. Parlamentarna situacija Ustanovitev novega poslanskega kluba, ki se mu je pri-družilo tudi IZ slovenskih poslancev — 1 vlade pri kraljevih namestnikih Beograd, 22. oktobra, p. Precejšen del senatorjev in narodnih poslancev je sinoči zapustil Beograd, veitko število pa jih je ostalo še tu. Tako so se tudi daine-з se nadaljevala v prostorih Narodne skupščiine in senata živahna posvetovanja o politični situaciji in ugibanja o njenem razvoju. Iz nedeljske izjave predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča je razvidno, da bo vlada kljub izidu volitev v predsedstvo Narodne skupščine skušala še dalje sodelovati z Narodnim predstavništvom. Dočim je situacija v senatu jasna in stabilna, je situacija v Narodni skupščini še vedno v znaku vrenja ia nesta_ biliziranosti. Včeraj ustanovljeni klub poslancev JRZ je tudi danes ves dan nadaljeval razpravo o politični situaciji. Po popoldanski seji je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da je bila končana razprava o organizaciji kluba in da se je vršila izmenjava misli o raznih aktualnih vprašanjih, zlasti o kmečki zaščiti in o uradniški uredbi, Poleg tega je klub sklenil uvesti v svojih skupščinskih prostorih stalno dežurno službo- 2e včeraj smo poročali o akciji, da bd se skupine onih poslancev, ki se še niso oipredilili za nobenega od dosedanjih klubov, združile v nekak tehnični klub, ki bi imel predvsem nalogo varovati za svoje skupine pravice, M jih vsebuje skupščinski poslovnik. Akcija je bila pozitivno zaključena in novi fchub jie Ьй danes ustanovl jen, ter prijavljen predsedstvu Narodne skupščine. Nadel si je ime »Narodni delovni klub«. Zaenkrat so vstopili vanj oni slovenski poslanci, ki so se bili izločili iz prejšnjega kluba skupščinske večine, ter skupini, ki jih vodita nar. posl. Josip Pinterovič in dr. Mlrbo Kosič. Klub šteje doslej nekaj nad 30 poslancev. Pogajanja se vrše še z grupo pasi. Ra. fajlovica m dr. Kožulja, zato se klub zaenkrat še ni konstituiral, marveč bodo začasno vodili njegove posle vocJL telji vseh treh dosedanjih skupin. Шп-bovi sklepi so obvezni za vse Slane ako j5h odobri od vsake skupine najmanj povodica članov. Klub ne bo že vnaprej odredil svojega stališča, marveč ga bo zavzemal posebej k vsekameu vprašanju, ki pride na dnevni red V programskem pogledu klub ni enoten, ravno tako tudi ne v pogledih na taktiko. Zato predstavlja v stvari nekako zvezo skupin z namenom, da tem skupinam olajša parlamentarno udejstvovanje- V novi delavni klub so vstopili naslednji slovenski poslanci: dr. Lovrenčič, Dobršek. Hočevar, Dr. JancSč, Jan_ žekovič, Koman, Gomjaik, dr. Režek, Pleskovič, Lenarčič, Mravlje, pridružil pa se j5m je tudi ljubljanski poslanec dr. Riko Fux. V klub poslancev JRZ so že vstopili, odnosno se računa, da bodo vstopili posl. dr. Veble, Brenčič, Benko, dr. Klar, dr. Косе, dr. šemrov, Gajšek, Kersnik in Pevec. S tem so postali imenovani gospodje prvi politični mandatarji JRZ v Sloveniji V neodvisnem jugoslovanskem Mobu so posl. Lukaöc, Prekoršek m Türk. V Jevtičem poslanskem klubu so posl- dr. Novačan in Makar, posL Ivan Mohorič in inž. Zupančič sta še izven klubov, posl. c£r. Dobavišek pa pripada, kakor znano izvemparlamentarm opoeL ciji in ne sodeluje pri skupščinskem delu. V роШбгаћ krogih z napetost jo pričakujejo nadaljnjega razvoja situacije. Predsednik vlade dir. Stojadincmč je hfl danes v Novem Sadu, kjer se mudrta kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič. Ker še ni znano, kdaj ее vrne v Beograd Nj. Vis. knez namestnik, se še tudi ne ve, kdaj se bosta predstavili kraljevemu namestn&tvu novi izvoljeni predsedstvi obeh zbornic. Še manj se more reči, kdaj bosta Narodna skupščina in senat sklicali k otvoritvi rednega zasedanja. Računa se, da se bo zgodilo konec oktobra ali т pričetim novembra. Veliko pozornost je čtenes vzbwffla konferenca članov glavnega odbora bivše radikalne stranke, ki so se sestal? brez predstavnikov ostalih dveh sknpfn JRZ- Jutri pride v Beograd Аса Stano. jevič. Lira in financiranje vojne Italija doslej formalno ni opustita, zlatega standarda, čeprav je de vi za Milan lani proti koncu leta zdnknila za nekaj odstotkov pod zlato pariteto, že nekaj mesecev pa notira v inozemstvu za 8 do 9% pod pariteto. Na tej višini drži v poslednjem база Italija z intervencijami notacijo Иге na zunanjih tržiščih. Občutnejši padec pa vidimo zadnje tedne pri tečaju za efektivne lire (bankovce), ki notira jo sedaj v Curihu le okrog 18 frankov za 100 Kr nasproti zlati pariteti v višini 27.28 franka, tako da znaša tu dispariteta že okrog 33%. Та slabost lire je deloma posledica vojnih dogodkov, je pa tudi odsev tehnične situacije Italijanske badk«, ki izkazuje pri »talnem nazadovanju kri t vene podlage tudi naraščanje denarnega obtoka. Zlate m devizne rezerve Italijanske banke kažejo ▼ zadnjem бави naslednji razvoj (v milijonih Hr}: zlato, devize obtok bankovcev konec L 1933 7399 12.804 „ 1934 5841 12.757 31. julij 1935 5613 13.858 31. avg. 1935 5143 14.095 30. sept. 1935 4644 15.272 Zlate in devizne rezerve, ki so že v preteklem letu nazadovale za poldrugo milijardo lir, so se samo v zadnjih dveh mesecih skrčile za 969 milijonov lir. Zlato in devizno kritje obtoka bankovcev se je skrčilo v teh dveh mesecih od 40 na 30% (italijanska vlada je letos v juliju razveljavila zakonsko določbo o 40 odstotnem minimalnem kritju). Samo nazadovanje kritvene podlage seveda se ne predstavlja resne nevarnosti, saj je nemški primer pokazal, da se valuta lahko obdrži kolikor toliko na zlati pariteti tudi če kritje pade na malenkostno vsoto. Upoštevati je tudi treba, da si je italijanska vlada za kritje znatno naraslih deviznih potreb zasigurala še znatnejše rezerve я tem, da je z dekretom od 30. avgusta t L zasegla vse inozemske vrednostne papirje, ki so biH v posesti italijanskih državljanov in italijanskih tvrdk. Dosedanji lastniki bodo odskodovani s 5 odstotnimi zakladnimi boni z 9-Ietno amortizacijsko dobo. Te vrednostne papirje bo italijanska vlada v inozemstvu prodala in bo tako dobila na razpolago devize. Po vesteh iz Pariza se tam vršijo že pogajanja za postopno vnovčenje francoskih rent, ki jih je italijanska država zasegla pri privatnikih in italijanskih tvrdkah v višini okrog 450 milijonov frankov. Seveda pa bodo tudi te rezerve sčasoma pošle, če se bo vojna zavlekla. Bolj nevarno, kakor nazadovanje zlate in devizne podlage, pa je naraščanje denarnega obtoka, ki je navzlic protiukrepom vlade že povzročilo dvig cen. Samo v avgustu in septembru se je italijanski obtok bankovcev povečal za skoro poldrugo milijardo lir in je bil ob koncu septembra za preko 2 milijardi večji nego lani ob istem času. Če ее bo obtok še naprej dvigal, bo postalo nadaljnje naraščanje cen neizogibno in bodo končno previsoke cene zaradi izvoznih interesov izzvale tudi oslabitev zunanje vrednosti Irre. Italijanska država doslej neposredno ni poseglo po kreditu novčanične banke za kritje stroškov vojnega pohoda, zato povečanje obtoka zaenkrat ne prihaja od te strani, pač pa se vadi naglo naraščanje meničnih in lombardnih posojil pri Italijanski banki, ki so se povečala od 5450 milijoooov lir ob koncu julija na 7567 milijonov ob koncu septembra. Najnovejši iz-kaz Italijanske banke od 10. t. m. zaznamuje ponovno zmanjšanje zlate in devizne podlage za 206 na 4436 milijonov lir in obenem povečanje meničnih in lombardnih posojil za 243 na 7802 milijona ter obtoka bankovcev za 154 na 15.436 milijonov lir. Usoda lire bo v precejšnji meri odvisna tudi od obsega in trajanja vojnih operacij v Abesiniji. Čeprav se je Italija v finančnem pogledu dobro pripravila za vojni pohod v Afriki (v teku je emisija velikega notranjega posojila v zvezi s konverzijo У/г odstotnih rent, znatno so povišani tudi davki), vendar ta sredstva ne bodo zadostovala, če se bo vojna preveč zavlekk.. V angleških finančnih krogih računajo, da stane Italijo vojna dnevno okrog 25 milijonov lir, ali mesečno 750 milijonov. Öe predpostavljamo najpovoljnejšo hipotezo, da bo Italija do pričetka deževne dobe zavojeva-la vso deželo in bo torej vojna trajala 4 mesece, tedaj bodo vojni stroški v teh 4 meseoih znašali preko 3 milijarde lir. Öe še prištejemo stroške, ki so narasli do pričetka vojnih operacij v višini 2 milijard (samo do 31. julija so bili ti stroški izkazani v višini 1350 milijonov) in btroske zaključne faze ter repatriacije v višini 2 milijard, tedaj dobimo skupaj 7» milijard Ur vojnih stroškov, kar ustreza v našem denarju vsoti 34 milijard dinarjev. Poljski polet v Avstralijo Bukarešta 22. oktobra AA. Poljski lete-lec Karpinski, ki se nahaja na poletu « Varšave v Avstralijo, jc moraj včeraj napadi poškodbe motorje pristati v Bukarešti. Danes je nadaljevaä svoj podeft v Carigrad. Match Aljehin - Euwe Amsterdam, 22. oktobra п. V matchu za naslov svetovnega šahovskega prvaka je v osmi partiji po zelo napeti borbi zmagal dr. Euwe. Sedaj je stanje: Aljehin 4 dobljene partije, Euwe 2, dve partiji pa srta ostali remis. Vremensko poročilo Evropa: Močan ciklon nad Italijo povzroča oblačno in deževno vreme na jugu m jugovzhodu Evrope. Ciklon še vlada nad severno Skandinavijo. Znatno se je ohladilo in mestoma zvedrilo ne za padu in v Srednji Evropi, dočim je na vzhodu Evrope oblačno in deževno vreme. Jugoslavija: Prevladuje oblačno po vsej kraljevini dež na zapadu in severu. V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej državi. Temperatura je padla ne zapadu in na severovzhodu. Ceribrod 5, Koviljača 27. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za dane®: oblačno in deževno po vsej državi padec temperature, zlasti ne severu. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma oblačno, od časa do česa deževno. zelo hladno, kasneje mogoče zboljšanje vremena. t Maši Krapi In ljudje ALBUS Ženske dokazujejo zapostavljenost Sličice in argumenti z zborovanja v prestolnici Beograd, 21. oktobra. Feminizem je slavil včeraj v Beogradu svoj najpomembnejši dan. Zborovanje za politično osvobojenje žena je bilo menda največje žensko zborovanje v prestolnici. Velika dvorana inženjersliega doma je bila natlačeno polna. Ta zborovalna dvorana je družila ženstvo vseh slojev in vseh starosti. Zborovalo je nad 2-500 žena. Tolikih v;:klikov odobravanja, tolikih krikov ogorčenja in tolike nade na uspeh še ni menda doživela nobena zborovalna dvorana v Beogradu. Zanimivi so bili vsi govori, bistvo ženskega pokreta sploh in obris teženj jugoslovenskih žena pa je podal govor prvoboriteljice v naših ženskih vrstah, gdčne Alojzije Šte-bijeve. Govornica je prikazala vzroke, ki so po vsem svetu iz žene napravili najetega delavca, ter potem prešla na veliko tragedijo ženstva, ki mora v boju za obstanek tekmovati z moškimi v raznih poklicih, a zaostaja pri tem daleč v pogledu pravic, ki jih uživajo možje v javnem življenju in v človeški družbi sploh- Življenje, ki se izzivi samo v borbi za obstoj, ni pravo življenje, posebno težko in krivično pa je za žene, ker so politično brezpravne. Na vprašanje, kaj hočejo žene v političnem življenju, je odgovorila takole: — Žene hočejo v političnem življenju isto kakor moški. Zastopati hočejo interese žena in moških — torej ves narod. Potrebni so drugi načini uveljavljenja narodnih in državnih interesov. To nam potrjujejo baš moški, ki nam dajejo tako očividne primere o tem. kako se ne sme delati. O političnem življenju imajo žene resnejša in globlja naziranja. nego se navadno misli. Eden od glavnih principov, ki mu žene vedno sledijo, je princip svobode. V politično življenje je treba stopiti tudi zaradi tega, da se to življenje reši demagogije in sebičnosti. Samo z borbo, ki prihaja iz čistih motivov, se da ozdraviti politična bolezen sedanjosti. Na tako borbo so žene pripravljene in zaradi tega zahtevajo glasovalno pravico. Potem je nastopila tiskarniška delavka Draga Stefanovičeva. Zborovalke so jo burno pozdravile. Izvajala je: — Vek, v katerem živimo, je vek torbe, idej in interesov. Poglejmo na sliko in živ-Ijenjje žene-delavke, da dobimo pravo sliko življenja proletarske družine- Iti moramo na periferijo in v tovarne, da spoznamo, kaj je prisililo ženo k težkemu tovarniškemu delu. Vprašam vas. žene in mladenke, ali nas je luksus prignal, da se mučimo v tovarnah? Zena-delavka ni kriva, da je dom zapuščen, ker hodijo danes na delo žena in mož in tudi otrok. O vsem tem je treba iskati globlje vzroke. — Po vojni smo žene bile tiste, ki so spet ožarile ugasla ognjišče in oživele rodbine. A kaj se je zgodilo? Začela se je ofenziva proti ženam, ki se udejstvujejo pri delu. Vedite pa, da ni žena zmanjšala plače možu, bratu s svojo soudeležbo pri delu. Ona ni šla iz objesti v tovarne. Odšla je samo zaradi tega, da pomaga prehraniti otroke. Me žene v Beogradu nimamo nič proti zoološkemu vrtu, ki ga pripravlja občina. Zahtevamo pa in mislimo, da je važnejše, da dobimo poleg zoološkega vrta tudi moderne pekarne in zavetišča za otroke. Svoj govor je zaključila-' S tega zborovanja pozdravljam tudi ono ženo, ki dela noč in dan. Ono, ki ji ne dajo šole, ono, ki se še vedno rodi na njivi, pozdravljam ženo-kmetico. Za delavko je nastopila intelektualka. Razlagala kako so se sirom odpirale vrata učilnic tudi ženski mladini, kako si je nekaj tisoč žena pridobilo akademsko izobrazbo in doktorske naslove, a kako je ženstvo pri tem ostalo še vedno brez najosnovnejših pravic. Tudi ženstvo, ki je krvavo potrebno v javnih službah, mora bridko občutiti svojo brezpravnost. V primer je navedla: — Tisoč šeststo žena poučuje na gimnazijah, ravnateljsko mesto so od njih dosegle samo tri. Poročena žena služi danes za tretjino in polovico plače. Pravijo: Nazaj v hišo! Kam pa? Me ne moremo nazaj, naprej pa nam ne pustijo in tudi na mestih, ki smo jih zavzele, nam ne dajo napredka. Še nekaj govorov je bilo izrečenih, dve uri je vztrajala velika, pestra množica žena v tesni dvorani ter burno odobravala pozive, naj se zavzamejo vse žene za svojo enakopravnost in politično osvoboditev. 31. oktobra 1872. v graški kavarni Bliža se 60-letnica akademskega društva Triglava Ni ga Triglavana, ki bi ne vedeli, da se prične «trigiavaaska» zgodovina takole: Sede 31. oktobra 1875 v kavami «Ob bo. taničn&m vrtu» razgovarjali smo se Juva-nec, Kovač, Ljutman, Novak, Omahen, Rutar, Sket in Sinkovič o društvih... Iz tega razgovora se je rodil Triglav, čigar ustanovni občni zbor se je nato vršil 15-decembra še istega leta. Od zadnjega oktobra tja do srede decembra bo poteklo 60 let, ko so mladi in navdušeni graški akademiki iskali rešitve, kako ustanoviti društveno središče in domače ognjišče za slovenskega študenta v nemškem Gradcu. Spoznali so pač, da imajo Hrvati in Srbi že svoja društva, da so se dotedanji poskusi združiti vse Jugoslovane v enem društvu ponesrečili, zato so ustanovili čisto slovensko društvo, ki je to stališče še v poznejših letih, ko je živelo z bratskima društvoma Hrvatsko in Srbadijo v naj-prisrčnejših bratskih odnošajih, še enkrat poudarilo s Koseskijevim geslom: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! — Danes vidijo nekateri v tem neko ozko. srčnost, a bila je le potrditev lastnega v krogu jugoslovenskih bratov. Lepa in zaslužna je bila pot graškega Triglava, saj je bil pred vojno Triglav pač najznamenitejše slovensko društvo, ki so ga povsod cenili in se veselili njegovih prireditev in izletov, öisto posebno vzdušje je vladalo v Trglavu, ki se ni dalo ustvariti v nobenem društvu velemestnega Dunaja ali slovanske Prage, saj so bile tam prilike čisto drugačne, v Gradcu je bil akademik naravnost navezan na svoje društvo, zato se ga je tudi čisto drugače oklenil in ga vzljubil. V Triglavu pa je bilo tudi prostora za vsakogar, saj ni zahteval drugega od svojih članov kakor narodnega ponosa in duševne naprednosti. Ni mu delal predpisov, ni zahteval nikakih odvisnosti niti zavedne niti podzavedne, ker je vzgajal akademike, proste na vse strani, proste v svojih odločitvah. In odtod tista ljubezen, ki preveva vse Triglavane bržko se spomnijo svojega društva in svojih tovarišev. In po tolikih letih, v poznejšem življenju se še tako jasno vidi, tista modro-rdeče-srebrna nitka, ki loči Triglavana od članov drugih, sicer kar najsorodnejših društev. — če pa že v tisti dobi niso bile prilike v drugih tujih vseučiliških mestih enake, da bi bile mogle ustvariti enaka društva tudi drugod, čisto izključeno je potem bilo, da bi bila ostala enaka mentaliteta ob pre- PSU ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec ča5o ^ Franz Josef o ve ^ Registrirano od ministrstva za soc. politiko tn nar. adravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1835. eeMtvi na domača tla. Že v prevratni dobi ei tega nekateri niso prav nič prikrivali, saj je bilo jasno, da s preselitvijo v domača mesta nastanejo čisto drugačne razmere in drugačne društvene naloge; a vse premočna je bila tradicija, vse preja, ka življenska moč, ki je zahtevala, da ostane tudi v novem rodu ohranjeno društveno ime, da tudi mlajša generacija s častjo nosi zastavo, pod katero so se zbirali očetje. Ali povojna doba ni imela smisla za tradicije, tuje so ji ostale razmere, v katerih so živeli očetje pred vojno, saj gre njen pogled le v bodočnost in se le redko ozira v preteklost.. - Morda ima po svoje prav... Zato se je povojni Triglav na moč razlikoval od graškega, moral razlikovati, kajti le nekaj izrednih izjem se je skušalo dokopati do spoznanja o vrednotah, ki jih ustvarja zgodovina In od zadnjega oktobra tja do srede decembra so mladi graški akademiki snovali svoje društvo — 60 let poteka od takrat ... Triglav se pripravlja na svojo špetdesetletnico. . Naj se od zadnjega oktobra do srede decembra pripravi tako, da bo šestdesetletnica verno zrcalo onih prekipevajočih sil. ki so dajale slovenski akademični mladini poleta skozi 60 let! st. ■ KINO UNION ■ Telef. 2221 Danes prvikrat Čudoviti otrok Amerike Mala SHIRLEY TEMPLE Angel aerodroma Očarljivo — Ginljivo — Neodoljivo Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Šola brez učiteljstva Celje, 22 oktobra Ministrstvo prosvete je z letošnjim šolskim letom dovolilo ustanovitev meščanske šole za Savinjsko dolino v Žalcu. Kako velika je bila stvarna potreba za to šolo, ki je bila že za časa "Avstrije prva slovenska meščanska šola na Štajerskem je pokazal ogromen naval. Zdaj obiskuje šolo nad 100 učencev, in učenk. Toda šola ima še vedno samo ravnatelja, dočim nujno potrebne učne moči še do danes niso imenovane. Kakšen pouk in kakšni so učni uspehi v teh razmerah, si lahko mislimo. Starši žrtvujejo v teh težkih časih denar in si mnogo priitrge-jo od ust, da bi pripomogili svoji deci do višje izobrazbe. Zato tudi upravičeno pričakujejo, da bo prosvetna uprave posvetila šoli potrebno skrb. Velik promet na Susaku Sušak, 21. oktobra. Deževno jesensko vreme je prišlo tudi na Sušak in nad vse Hrvatsko Primorje. V daljših presledkih se sproščajo nad morje in mesto močni nalivi. Vse ozračje je prepojeno s težko jugovino. Za uspešno poletno tujsko sezono se naglo bliža konec tudi jesenski. Promet v sušaški Juki je spričo dogodkov, ki se odigravajo pri sosedih, zelo velik. Kakor nikdar prej se je pokazalo zdaj, da so leta 1033 dograjena carinska skladišča pri vsej svoji ogromni prostornini vendarle mnogo premajhna. Neki gospod, ki mu pritiče v tej važni gospo, darski ustanovi pomembna vloga, mi je zatrjeval, da bi bila carinska skladišča zdaj vsa prenapolnjena, če bi bila tudi trikrat večja kakor so. Za dokaz naj navedem samo ею primer: 400 Fardovnih avtomobilov je maralo biti poslanih v Carigrad ker jih Sušak ni mogel spraviti pod streho- Trgovci in izvozniki tožijo, da počasno likvidiranje njihovih terjatev precej ovira promet čez mejo. Na Reki so cene znatno terpentinovo milo za vse dni — in za vse perilo« poskočile navzlic strogim preventivnim odredbam italijanske vlade. Prvo blago, ki ga je začelo tam primanjkovati, je тйо. Sušak je dobil spet svoj dnevnik. Namesto prejšnjega »Novega lista« izhajajo zdaj »Primorske Novine«, ki pa so ure je. vane v istem duhu kakor je bil »Novi list.« In Sušak ima spet svojega župana. Prejšnji župan veleposestnik Ružič, ki je po petomajskih volitvah odstopil, je bil zdaj spet pozvan na župansko mesto. Pri. sego je že položil, funkcije pa še ni prevzel. Imenovan je tudi nov občinski odbor brez politične barve, ker se je iziTšilo imenovanje po načelu stroge gospodarske politike. Športni klub »Viktorija« pridno trenira s svojimi plavači. Sredi prihodnjega mese- ca se odpelje z avtobusom e Sušafcu ravnost na Dunaj- Tam bodo Viktorijanci tekmovali z dunajskimi plavači v velikem kopališču »Diani«. Ves Sušak pričakuje, da se bodo vrnili zmagoslavni. V mrtvašnici na Trsa/tu leži strašno razdejano truplo mladega moža, katerega bodo danes pokopali. To je šotfer Bučinel iz Tržiča, čigar samomor z Darinko L. is Kranja je zbudil veliko pozornost v vsej Jugoslaviji ta tudi izven njenih meja. Rt_ biči so naši truplo nedaleč od mesta, kjer sta nesrečna zaljubljenca šla skupilo ▼ smrt. Truplo je bJo že tako razpa&o, da sta včeraj žena in brat, ki sta se pripeljala na Sušak, komaj spoznala ▼ njem Bu-činela. Trupla Darinke še niso našli. O tragičnem dogodku ее po Sušaku mnogo razpravlja. Kdo pa ve njegov pravi vzrok ? Kje je starček Korošec? Sumijo, da je bil oropan in vržen v Dravo Maribor, 212. oktobra. Orožniška patrola je danes zarana prignala iz Petrovcev v Prekmurju močno vklenjenega 45 letnega delavca Aleksandra Perša, ki je osumljen grdega zločina. Orožniki so prosili za pomoč tudi pri mariborski policiji. Gruča radovednežev je z velikim zanimanjem sledila orožn.ški pafcroli in detektivom, ki so gnali vklenjenega Perša proti Melju. Perš je vodil varnostne organe naravnost na sejmišče za seno in j m označil kraj tik ob pati, kjer sta pred tednom dni prenočevala s 76 letnim posesogniem. Oblečen je bil v kmečko obleko. O njegovem skrivnostnem nestanku govori in ugiba vse goričko Prekmurje. Pogreb dveh izpred Radgone Gornja Radgona, 22. oktobra Ko so bili letos v maju na pobudo trške občine Gornje Radgone izkopani zemski ostanki žrtev, padlih za Jugoslavijo ter prepeljani iz avstrijske Radgone na na. ša tla, je izkoristila priliko tudi mestna občina Radgona in je dala izkopati na gomjeradgonskem pokopališču pokopani dve vojni žrtevi iz leta 1919, padli v boju z jugoslovensko vojsko meseca februarja, ter jih je dala prepeljati čez mejo. Bili so to zemski ostanki padlega dobro-völjca takozvane Miklove radgonske posadke Janeza Rodi ga in madžarskega vo._ jaka neznanega imena. Zemski ostanki so bili prepeljani v maju ter so bili v rak vi shranjeni doslej v mrtvašnici radgonske javne bolnišnice, zdaj pa je deželna vlada izdala dovoljenje za svečan nogreb. Preteklo nedeljo se te vršila pogTebna Slovesnost Rakev je bila zavita v avstrijsko zastavo ta na njej je počivala kara. birika- sablja ta čelada. Izpostavliena je bila v hodniku magistratnega poslopja, ki je bito dekorirano. ob rakvi pa 1e stala častna straža avsbrij. «Freiheltskänrmfer. jev» v civilu. Pol ее treh vencev, ki jih je darovalo mesto Radgona ta pOleg venca ženskega društva je bü tudi venec, kate- rega je v maju ob prevozu darovala trška občima Gornja Radgona. Ob 15. se je zbralo pred magistratom številno občinstvo, oddelek vojaštva (čast. ni vod) iz Strassa v bojni opremi, 6 oficirjev, oddelek radgonskih < Freiheitskampf ePočitnice« je prebil na več krajih na Dolenjskem in v Beli krajini, tako v Mokronogu, v Selih pri Šumberku, v M*-niški vasi in v Podzemlju. Največ časa pa je posvetil Vačam. Aa Vače hodi že več let, etos je bil četrtič. On nam je odkril bivališča starih Ur rov; 50 let smo vedeli le za gomile Razni kopači kakor Pečnik, dunajska Akademija znanosti, ljubljanski muzej, posebno njegov direktor Dežman, zlasti pa vojvodin^ Me-cklenburška, ožja sorodmea cesarja Franca Jožefa, so se zaman trudili, da bi odkrili tudi naselja starih Ilirov. Brskali so v glavnem le za starinami in so pustili vse ostale izsledke v nemar. V svetu učenjakov in znanstvenikov pa izkopanine, ki niso z vseh pogledov preiskane in opremljene z vsemi potrebnimi ugotovitvami, ne veljajo skoro nič. 0 tem nas zlasti uči zadeve vojvodinje Mecklenburške. Ta je kopala v naših krajih več let in je našla res številne, tudi krasne starinske predmete. Pred leti jih je Marija Antoaneta, hčerka vojvodinje, prodala v Ameriko. Takrat se je dvignilo mnogo prahu, ker so šle starine iz naših krajev čez veliko lužo. Ampak Američani, ki sicer prav radi vse pokupijo, se niso ogreli za najdbe iz našega sveta. Razlog: stvari niso znanstveno preiskane, znanstveno utemeljene in jih niso izkopali znanstveniki, ki zijajo z njimi vse drugače ravnati, kakor goli po-hlepniki. Novi zemljevidi iz starih dob Prav po zaslugi dr. Schmida imamo sedaj podrobne načrte, kakšne so bile Vače pred dva in pol tisoč leti. Inž. Josip črnjač, docent na ljubljanski univerzi, je izvršil potrebne meritve in nato sestavil zemljevid, s katerega je razvidno, kje so bila ilirska naselja in kje njihova pokopališča. Glavna domovanja so imeli na Kroni, kjer je bilo močno utrjeno gradišče. Zgornja Krona je na najvišje ležečem predelu nad slemško cerkvico. Od tam je prav dobro viden razgled na cesto proti severu, ki je vodila s Trojan, kakor tudi na jug v dolino, kjer je tekla po reki Savi stara brodarska pot. Zg. Krona je res trdnjava, ki bi se Je ne sramovali niti današnji strategi. Gomile pa so raztresene na mnogih krajih: okrog Slemška, na njivah Apno, na Kmčevem Apnu, Klenku in drugod. Sploh so bili naseljeni vsi višinski kraji med Vačami in Sv. Goro. Stara ilirska naselja so bila tudi na Rovišeh pod Sv. Goro, v Stra-hovljah in na Cvetežu. Vsi ti kraji so na hribih levega savskega obrežja. Iliri pa so naseljevali tudi višje ležeče kraje na desnem bregu Save. Letos je obiskal dr. Schmid tudi Polšnik, ki leži 600 m visoko in ima v okolici več gomil, ki so doslej po večini še nepreiskane. Enkrat je sicer stikala po Polšniku in njegovi okolici Mecklenburškal našla ni nič posebnega. Naš arheolog pa je prepričan, da bodo podrobna raziskovanja pri Sv. Juriju, na Glinjeku in posebno na Špegi — ki ima svoje ime po besedi Specu-lum — dala še razveseljive rezultate. Vačani so že izurjeni ilirski grobarji Prijetni dnevi letošnje jeseni so zvabili mnoge, da so posetili pridnega učenjaka pri delu. Zlasti, ko se je mudil na njivah Apno, so prihajali izletniki celo iz prestolnice. Dr. Schmid je srčno prijazen mož in je seveda rad odgovarjal na številna vprašanje popotnikov. Že vsa leta zaposluje pri raziskovanjih le domače fante in može. Pri večini je »keltovanje« že v rodu. Tako je na primer med najsposobnejšimi kopači Plezetov s Klenka. Njegov oče, ki je umrl pred leti. je izkopal znano situlo, doslej najpopolnejšo posodo iz ilirske dobe, ki jo hrani ljubljanski muzej. Vačani so raziskovalcu zelo naklonjeni. Za neznatno odškodnino dajejo svet na razpolago za prekopavanje. Ko sem se mudil na Vačah, so kopali na njivah posestnika Valentinčiča. Pravkar so naleteli na dve ve- liki žari, kakršnih doslej na Vačah sploh še niso našli. Obe sta imeli posebne ročaje, v veliki žari pa so bile vložene še razne manjše posode. Delavci so pod vodstvom profesorja dr. Schmida kopali najprej s krampi in kopačami, ko pa so prišli do žar, so rezali zemljo z malimi lopaticami. Preden pa so jih dvignili iz zemlje, so jih odločili od prsti s posebnimi nožički in pince-tami. Trde, žuljave kmečke roke znajo sila previdno ravnati s staro robo, ki jo hrani njihova rodna zemlja. Domačini so se mudili ves čas pri kopačih in pozorno sledili njihovemu delu. So seveda upravičeno ponosni na svoje davne prednike in vobče na svojo zgodovino- Krematorij pred 2500 leti Iliri so mrliče sežigali. Kajpa so imeli tistih dob prav primitivne krematorije. Nano-sili so dračja, nanj položili trupla in jih sežgali. K ognju so pristavili tudi lončene posode, izdelane iz navadne ilovice, ki so se zaradi dima smrečja in borovja obžgale, in na ta način črno obarvale. Pepel, ki je ostal na »krematoriju«, so nato shranili v posebne žare in jih zakopali v grobove. Ali sežiganje se je vršilo le v najstarejši dobi. Iz poznejše dobe so raziskovalci v številnih grobovih našli dobro ohranjena okostja. Iliri so bili krepki, visoko rasli junaki, umljivo torej, da so bili strah sosedov. Bavili so se tudi s trgovino in izdelovali so razne lepo-tilne praktične predmete: zaponke, fibule, orožje, orodje. V tistih časih so bile Vače važno trgovsko in prometno središče. Dr. Schmid odgrinja kopreno davnine Vse kar najde, odda dr. Schmid ljubljanskemu muzeju. Na Vačah niti ne očistijo najdenih predmetov do konca- Posodje in okraske dobro zamotajo in odpeljejo v Ljub- ljano, kjer potem vse predmete strokovnja-ško očistijo in sestavijo. Večje posode se zaradi pritiska zemeljskih plasti večkrat razdrobe. Take črepinje previdno dvigajo kos za kosom, ki jih potem zaznamujejo s številkami, da jih muzejski asistentje lažje zložijo. Še nedolgo je od tega, kar so menili učenjaki sami, da so živeli Iliri v naših krajih vsaj pred 4000 leti; po najnovejših izsledkih pa so morali to visoko številko reducirati, ko je prav dr. Schmid ugotovil, da so se pojavili Iliri v Zasavju prvič nekako 300 do 600 let pred Kristom. Letos 17 grobov Letos je kopal prof. dr. Schmid na vež krajih. Našel je 17 grobov, ki so mu nudili mnogo novih zanimivosti. Na Leetini, na hribu nad Vačami je razkopal 13 grobov, na Apnu, pod idilično cerkvico Slemškom pa 4. Grob na Lestini je med največjimi, ker jih je bilo doslej odkritih na Vačah. Zgrajen je v obliki kroga s premerom 28 metrov. Visok je bil 3 metre in so zato razumljivo pričakovali, da bodo naleteli na kako večjo družinsko grobnico. Za čudo pa so v obsežnem grobu našli le okostje mlade žene, poleg nje. pa okostje otročka, ki je umrl kmalu po rojstvu. Sosednji grob pa je bil vsekan v skalo, pokrit z debelimi ploščami in ograjen s kamnitimi skladi. Po vsej priliki je to bil grob kakega Ilirskega odličnika, morda moža in očeta onih dveh v sosednjem grobu. Družinska tragedija? Tu je domišljiji dano svobodno torišče. Dr. Schmid se bo zglasil tudi prihodnje počitnice na Vačah. Hvalevredno je, da mu gredo na roko kr. banska uprava in Zbornica za TOI, ki mu s primerno pomočjo omogočajo odkrivati kopreno davnine in fco-gatiti ljubljanski muzej. Prijaznemu gaštej-skemu rojaku g. dr. Schmidu velja za idealno vnemo poleg Vačanov prav posebna zahvala vsega Zasavja. Jeie Župančič. Domače vesti * G. ban odpotuje. Banska uprava objavlja: G. ban v petek 25. tm. ne bo Sprejem»! strank, ker bo odsoten z LJubljane. * Spomenik nacionalnemu revolucionarja. V Bosanskem Brodu je na pokopališču grob Luke Jukiča, plana predvojne nacionalistične mladine, ki je v znak protesta proti tujemu terorju streljal na nekdanjega bana Čuvaja. Obsojen je bil na 20 let težke ječe in v lepoglavski kaznilnici je trpel do leta 1918, ko ga je rešito narodno osvobojenje. Zadnja leta svojega življenja je preživel v Bosanskem Brodu. Hrvatsko pevsko društvo »Martič« iz Bosanskega Bro-cla je zbralo sredstva za dostojen spomenik pokojnega Jukiča. Spomenik bo v nekaj dneh odkrit in pevsko društvo »Martič« bo z raznimi drugimi organizacijami priredilo lepo spominsko slavnost. ♦ Važna pridobitev naše vojske. Kakih 10 km od Beograda na levi strani aval. ske ceste je dovršeno veliko strelišče beograjske g-arnizije, ki je menda največja tovrstna ustanova v vsej Bvr0pi. Za vesiko strelišče s0 spilanirali ISO.000 kubičnih metrov zemlje in pri preureditvi во Porabili 42 vagonov cementa. Na strelišču se lahko vsak dan vežbata po d,va bataljona. Iniciativo za to veliko pridobitev naše vojske je dal pokojni kralj Aleksander. Pred leti je nekoč srečal vojaka, ki je nosil iz Beograda na odldaljeno strelišče toliko zalogo municije, da se je pod njo kar šibiL Vladar je vojaka ustavil in ве z njim nekaj časa raZgovarjaL Vojak mu je potožil, da trpi vsa garnizija za radi tega, ker morajo vojaki iz mesta nositi vso municijo. Prejšnje strelišče je bi. Io majhno in eo lahko na njem vežbale le posamezne čete. Vsa dela na velikem modernem strelišču so izvršili vojaki, če pa bi bila graditev poverjena kakemu podjetniku, bi znašali stroški gotovo blizu 20 mili ionov dinarjev. Ze za prekopavanje zemlje bi moraili plačati najmanj Poldrugi milijon. ♦ Diplomirana sta bila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze gdč Marija Schleimer iz Ljubljane in g. Egvard č©r-ček iz Trsta. Zimski kapital Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. * Predavanja ZKD. Sokolsko društvo Novo mesto priredi 24. t.m. ob 20. predavanje: Koroška in Korošci v sliki in besedi. Predaval bo državnu tožilec g. dr. Felkcher. Predavanje bodo ponazorovale skioptične slike. Društvo »KoroUan« v Celju priredi 26. t. m. ob 20. predavanje o razvoju jugoslovenske misli. Predaval bo g- Vekoelav Bučar. * praznik miadine v Savinjski dolini. Ljubljana se je spet zgenila, dobila je nov zbor, — ^Ljubljanske male harmonikarje«, ki Jih odllično vodi priznani glasbeni pedagog prof. Pavre Rančigaj Preteklo nedeijo jäh je prvič predstavil v svojem domačem kraju, v Šentjurju ob Taboru dopoldne, popoldne pa v Prekopi. S harmonikarji, ki so jih spremljali štirje violinisti, je hkrati nastopil tudi združeu mešan pevski mladinski zbor iz Šentjurja, prekope in čepelj, okoM trideset mladih pevcev in pevk- Oba koncerta sta krasno uspela in v marsikakem pogledu nudila res redek umetniški užitek. Veliko so k temu pripomogli domačini sami, ki so se na sprejem ljubljanskih godcev pripravili tako, kakor bi šlo za novo mašo ali za sprejem kdo ve kako imenitnega odličnika. Pozabili niso niti slavolokov. In dasi je nebo precej nagajalo, je v vsem šentjurskem delu Savinjske doline vlada. 10 ves dan pravo solnčno veselje. Saj je pa Rančigajev zbor malih harmonikarjev pokazal tako odlične kvalitete, da so bili Savinjčani na svoje male goste odkrito Ponosni in so jih z dobrotami kar obsipali. Vprav presenetil pa je savinjski mešani mladinski pevski zbor! Nenavadno bogastvo tamkajšnje mlačne je prišlo ao polnega izraza. Takega zbora Ljubljana ne premore! — Obširnejše poročilo o tem koncertnem dnevu v Savinjski dolini, ki je bil res praznik mladine, priobčimo v nedeljo- ELISE BOCK kosmetični preparati so kvalitetno brezkonkurenčni. - »VENUS« nasproti glavne pošte._ * Najmanjše letalo na zemunskem aerodrom". iz Češkoslovaške je priletel na ze-munski aerodrom avion »Nebeška^ uš«, ki uživa sloves najmanjšega in najlažjega letala na svetu. Pred strokovnjaSko komisijo je to letalo izvedlo nekaj letov, potem pa je odletelo v Novi Sad. Letalo stane v našem denarju okrog 100-000 Din in je tako lahko, da ga dva človeka z lahkoto porivata in nosita. Motor ima 65 konjskih sil, doseže pa brzino do 150 km na uro. Rekord tega najlažjega in najmanjšega letala je tudi v tem, da porabi samo 10 litrov bencina v eni uri. * Nov grob. V Monakovem je umrla gospa dr. Bogica Pogačnikoma iz Ljubljane, Poročena z g. dr- Grimmom. V cvetu življenja se je morala posloviti od moža, otročička in od svojih dragih. Začasno jo bodo položili v grob v monakovstkem W^ldifriedhofu. Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožaije! * Skrivnostne rane beograjskega opernega ravnatelja. Ranjeni ravnatelj beo grajske opere Stevan Hristič ne more zaustaviti preiskave o svojem krvavem in nevarnem doživljaju. Ko je, kakor znano, pismeno prosil policijo, naj ustavi preiskavo, so bili akti že pri sodniji in preiskali so ga tudi od sodni je določeni zdravniki. Tudi njim je zatrjeval, da se je ranil sam Ln prosil jih je, naj posredujejo, da bo preiskava ustavljena. Zdravniki pa s0 ugotovili, da ima rane, o katerih ni mogoče misliti, da bi si jih mogel povzročiti sam. PreiskaVa se bo nadaljevala- * Motna jugovina v primorskih krajih. Nad severnimi primorskimi kraji vlada od ponedeljka močan jugovzhodni veter, ki doseže brzino od 70 km na uro Močno jugo-vino spremlja deževje, vetrovi pa so tako močni, da ima promet med raznimi pristanišči velike težave in zamude. * Spet potres v Banjaiuki. Banjaluka je pred nekaj dnevi preživela serijo potresnih sunkov, o katerih so se pozneje znanstveniki izjavili, da so lokalnega značaja, ^er se premikajo skladi okoliških gora. Močni potresni sunki so silno razburjali mesto in okolico ter poSkodovali tudi mnoga poslopja- Nekaj dni je bil mir, v ponedeljek zvečer pa se je potres ponovil in pred polnočjo so bili sunki tako močni, da so se rušili dimniki in strehe mnogih hiš v mestu in okolici. Prebivalci so bežali na ulice in parke ter овtali tam do jutra. Mestna občina je morala spet izseliti večje število prebivalcev in nekatere ulice nudijo sedaj sliko hudega opustošenja. * Ljubezen ubija. Med sloji, ki so socialno najšibkejši, se množijo krvave ljubezenske tragedije. V Zagrebu je 26 letni pekovski pomočnik Andrej Perlaj ustrelil 19 letno Dragišo Miinaričevo, hčerko mestnega uslužbenca, v katero se je strastno zaljubil, ne da bi dosegel kako povračilo svoje strastne ljubezni. Dragiša se za svojega oboževalca sploh ni zmenila, dasi jo je mnogokrat nagovarjal in ji pisal zaljubljena pisma. Mladenič, ki je bil hudo borbo za svoj obstanek, je smatral svojo ljubezensko strast za glavno nalogo svojega življenja in ko je videl, aa je ne bo dosegel, je vzel revolver in ustrelil svoj nedosegljivi ljubezenski ideal. Umor je izvršil v veži hiše, kjer je Dragica stanovala, in, ko je dekle padlo, je nameril samokres sebi na sence. Izstrelil si je eno oko, sprožil še enkrat in, ker je ostal živ, je ljudi, ki so pritekli z ulice, milo prosil, naj ga ugonobijo, ker se sam ni mogel. Te želje mu seveda niso izpolnili, poklicali so reševalce, ki so nesrečnega mladeniča odpremili v bolnišnico^ _ _ _ _ _ — DR. IGOR TAVČAR ne ordinira do inclusive 5. novembra. * Knjige, ki jih ne bi smeli pogrešati v nobeni slovenski sprejemnici. . Med te spadajo brez d/voma Jakopičev zbornik. Album slovenskih književnikov, Cankarjev zbornik in Jubilejni zbornik Otona Župančiča. Ta reprezentativna dela so trajne vrednosti. V Jakopičevem zborniku najdete največjega sodobnega slikarja Slovencev v besedi in sliki. Album slovenskih književnikov Vam omogoča neposredni stik z zunanjimi liki mož, ki so ustvarjali slovensko dušo in slovensko kultura Cankarjev in Župančičev zbornik Pa Posvečata tema dvema vrhovoma slovenske besede In književnosti strani, ki So trajne vrednosti. Pokažite tujou в temi knjigarni bogastvo našega domačega diuhovnega življenja. Vrzite iz svojih spre-jemnic tujo brezpomembno navlako in preskrb i te si ta deda, ki so tudi po svoji zunanji opremi nedosegljiv okras Vaših sprejemuic in s tem Vas samih. Tiskovna zadruga Vam vrhutega da te knjige z izdatnimi pflačilnimi olajšavami. ELITNI KINO MATICA teL 21-24. K» moramo film od pos lati v Beograd, predstave Se samo danee GRETA GABBO je navdušila vse, ki so jo videli V VELEFILMU PISANI PAJČOLAN Tudi Vi morate videti njeno zadnje in največje delo. ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. Rezervirajte vstopnice. Iz Ljubljane a— Za bodoči meetni muzej je prejel kulturni oddelek mestnega Poglavarstva dragocen kip našega pokojnega skladatelja Viktorja Parme, delo akademičnega kiparja L. DoHnarja, ter zanimivo podobo izza potresa v Ljubljani. Mestno poglavarstvo se plemeniti darovalki, gospe Parvli Parmovi, soprogi pokojnega skladatelja, kar najtopljeje zahvaljuje. u—L Ljubljanska filharmonija je za svoj drug: simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 28 t.m za češkoslovaški narodni Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Iz Litije I_ Podružnici CM D je darovala odbor- nica gospa Marija Podbojeva pri odhodu iz Litije 100 Din. Iskrena hvala. __— ———— Vlomi Stanka Jereba pred sodniki Ljubljana, 32. ok:oora. Prišla sta danes dopoldne dva zakrknjen-ca pred mali kazenski senat, dva vlomilca, ki imata na vesti tsžke grehe, a sta ca- praznik'. pridobila priljubljenega domače- . kakor "da sta angela. Obtožena sta bik ga dirigenta L. Matačiča. Prvič bomo to | jua kakor aa sra a . л ,;tanVn TerCh pot slišali simfonijo mladega ruskega komponista So&tak0viča, ki b0 kakor Caj-kovskega VI. ali pa C. Franka D mol simfonija prevzela in navdušila posluša'-ce. Povezanost koncerta s proslavo največjega državnega praznika naših bratov ln zaveznikov čehoslovakov daje vsej prireditvi posebno svečanost, prodaja vstopnic je pri blagajni kina Uniona od H- do 12. in od 15. ите dalje, tel. štev. 22—21. Tam se dobe trudi programi. и— Umrla je dne TL oktobra ob б. zve 34 letni čevljarski pomoto k Stanko Jereb in 32 letni Stanko Kajzer, da s:a letos v juliju vlomila v samotno Bajichovo vilo pod Golovcem. Odnesla sta za 30.000 Din dragocenosti. Obtožnica je dalje navajala, da je Stanko Jereb poleti vlomil v letoviško vilo optika Junnana ob Ljubljanici, prav tako je obiskal vilo g. Zajca, naposled je skušal vlomiti še v Planinškovo vilo ob Ljubljanici. Obtoženca sta vse skupaj trdovratno zanikala. Sodišče je zaslišalo celo vrsto prič. Policija je bila na omari v Bajichovi vili čer go^pa Olga Hvostova Pogreb bo ju s J < Starrba Kajzerja. Odti-tri, v četrtek 24. t.m. ob treh popoldne iz I .....« ---• mrtvašnice splošne bolnišnice. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožailje. u— Prednost gledališkega abonenta je menda v tem, da mu ni treba vsakokrat ski so se presenetljivo skladali z onimi, ki jih je od obtoženca vzel daktibskopski urad na policijski upravi. Kar 2\ toSk je bilo povsem skladnih in tako je policijsko ------- . . .... . . . Јл TT poročilo sodišču lahko zagotovilo, da je to skrbeti za vstopnice. Vsak biljeter si je do- ^ ^led zločinskega odtieka. V slej po prvih predstavah v začetku sezone rave sta obtoženca dosledno tajila, zapomnil abonente svojega rejona m jm toda --e SQ ju temeljito pokopale. Raz- potem on več nadlegoval za abonentsko kar- . t ja,Ie dobre tri ите. Sodiba: sto- * -J____ 1 ~ L'b — 1.A/-I1« лН 1ГЯТ KTYliOh I 1 . JrZ T t 1 ___1___11 ZIMA, DEŽ, MEAZ... OBLEKE, PLAŠČE A* & E. SK ABERNE * Tulumaži na pohodu. Že nekaj let se znaša nad nami huda nadloga sleparjev, ki jih naši bratje imenujejo tulumaše,- kar bi se slovensko na kratko dalo imenovati >slepar«, dasiravno pomeni tulumaš veliko več. To je človek, ki živi iz tujih žepov in ki si nadeva tudi tuje obraze. Vse take sleparje so Turki opisali z eno .samo besedo »tulum« in oni, ki sleparije izvršuje, je pač tulumaš. Takih vsestranskih sleparjev je ne troj in spretno izkoriščajo vsako priliko za življenje iz tujih žepov in za dobičkanosne sleparije pod raznimi imeni. Znano je, da so morale razne kulturne in nacionalne organizacije že nekajkrat objaviti v listih opozorilo, naj javnost ne naseda ljudem, ki se izdajajo za njihove pooblaščence. Sedaj so sleparji izkoristili tudi bedo v nekaterih pokrajinah in po Zagrebu že hodijo od hiše do hiše ljudje, ki se izdajajo za poverjenike akcijskih odborov za prehrano siromašnega ljudstva v severni Dalmaciji in Hercegovini. Sleparji nosijo in razkazujejo pole s ponarejenimi podpisi najrazličnejših dostojanstvenikov in predstavnikov oblasti in ustanov, ki so se nedavno bavili s vprašanjem prehrane prebivalstva revnih krajev. Še prej, preden so vse konference in ankete o pomožni akciji sploh začele delovati, so se sleparji poslu-žili teh imen v svojo korist. Zagrebška policija je po vseh listih objavila opozorilo, naj javnost vsakega nabiralca pomožnih akcij izroči najbližji stražnici, če nima pravega pooblastila. * Aretacija nevarne zločinske tofpe v šumadiji. V zajpore okrožnega sodišča v Kragujevcu so privedli orožniki 42 člansko razbojniško tolpo, ki je dolgo časa strahovala šumadijske vasi, največ vlomov, tatvin in razbojstev pa je izvršila v okolici Topole. Orožniki so zločince dolgo zasledovali brez pravega uspeha, ko pa ®o zajeli nekatere njihove pomočnike, je kmalu prišlo do razkrinkan ja toäovaj-sike organizacije. Vodja tolpe je bil Milen-ko Spasič iz Topole, ki je presedel 12 let v kaznilnici v Požarevcu. Mož je svojo tolpo organiziral tako previdno in strogo, da mnogi pajdaši niso niti poznali svojih voditeljev. * Obledele o'.Jcfce barva v različnih ћат-таЬ in plisira tovarna I0S. FTCICH. Gostje bodo Vas povsod hvalili, če boste Slatino Petanjsko jim točili! to in stvar je bila v redu, od kar sploh obstoja gledališče v Ljubljani. Pri sedanjem sistemu neprestanega menjavanja biljeter-jev je to nemogoče. Naj navedem konkreten primer. Običajno skrbi za vstopnice in podobne formalnosti gospod, katerega pa lahko zadržijo poslovni oziri do polovice predstave ali še dalje. Dama ima medtem v gledališču neprijetnosti, ker pač slučajno nima s seboj abonentske karte! Ali naj ho-dii ponjo, ali pa naj kliče na pomoč prejšnjega biljeterja, ki jo pozma, a se danes nahaja mogoče kje na galeriji? Uprava naj trej pusti biljeter je stalno na njihovih mestih. poznali bodo svoje abonente in vse bo spet v lenem redu. и_ Družabni plesni večer s poukom ее vrši vsak petek ob УЛ zvečer v balkonski dvorani Kazine. Vabijo se gospodje s fakul-tetsko naobrazbo in po njih vpeljane diaane. Reklamacije vabil in informacije pri mojstru Jenku v Kazini. и— Iz bioskopov. »Ne boj se ljubezni!« pravi Liana Haid v £tknu, ki ga bomo jutri gledali v Elitnem kinu Matici. »Vrtinec« je pa največje dramatsko delo v filmu, močnejše od »Ekstaze« in bolj napeto od vsakega drugega filma, kar smo jih letos videli v Ljubljani. Film bo že te dni na spo redu Kina Matice. — Zvočni kino Ideal bo predvajal danes ob 16., 19. in 21.15 slavno »Siilly-simfonijo«, ki jo pač že težko pričakujejo naši stari in mladi ljubitelji kinematografa. »Silly« ni nič drugega kakor sijajno iz različnih črtanih in koloriranih filmov sestavljena šala. Povsod kjer se je ta simfonija izvajala, je bilo dovolj zabave in smeha. — »Pastir Koetja« je že spet v Ljubljani. Predvajala ga bo ZJCD, da ustre-že vsem onim, ki ljubijo poskočno pesem in zabavo, še zlasti pa ljubiteljem nedosež-nega ruskega filma. и— Podružnica Sadjarskega in vrtnar, skega društva priredi 23. in 24. t.m. v Paviljonu M na velesejmišču pol otoško razstavo. rt vlomilec Stanko Jereb se bo pokoril štiri leta v robiji, za 5 let so zanj izgubljene častne državljanske pravice; Stanko Kajzer pa bo sedel zaradi sodelovanje pri vlomu v Bajichovo vilo 20 mesecev v robiji in izgubi za 3 leta častne državljanske pravice. Sodbo sta oba sprejela. ' ržz Zvočni kino Ideal —~ Danes ^ smeha in radosti za staro in mlado MIKY MIŠKA in njeni tovariši. \ Silly Simfoniji Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. škodbam Poeleigel. Mall je odsieeel lažje poškodbe, potniki v avtomobilu Pa so ostali nepoškodovani Mali se je moral ra«-di obtožbe povzročitve smrtne nesreče zagovarjati pred sodiščem in je bil oböo jen na dva meseca zapora, pogojno za dobo 2 let. a— Otvoritev I. mariborskega sodnega sejma bo v petek nelial tudi srvoiesa di pri regulacijskih delih v strugi Ljubljani ее. V nedeljo smo poročali o velikih na- som, na katerem je peljal tudi svojega prijatelja Albina Zupanca, v neki osebni predkih, a že isti dan je začelo deževati. De- avto, pri čemer je Zupane priletel na hla- Г . y___• j__лг-fonl/o I !n Г-T ■»-»1лкот'л 'T.nnon/» Пл lavci so še pridno čistili zadnje ostanke iz pred podrte zatvornice in pripravljali mate-rijal, da so lahko v nedeljo betonirali 8 m dolžine nad vzpenjačo- Sekači so posekali vso sprednjo zagatno steno močnih pilotov stare zatvornice. Porušitev oporne škarpe so delavci za nekaj stotin dinarjev prevzeli v akord. Dela so se lotili z vso vnemo in so že v 1 dnevu izklesali skoro polovico orjaškega, 60 ton težkega ко1оза. Ko pa je v nedeljo vso noč deževalo in je voda z vso močjo pritiskala z Barja in polhograjskih hribov, so se morali delavci v ponedeljek zjutraj umakniti ter so krampe in lopate pustili v baraki. и_ 2Tt®v neznanega avtomobilieta- Neznan avtomobil ist je pred Mestnim domom povozil 53-letnega delavca Janeza Lončarja iz Podboršta pri Ljubljana in mu razen ran po .glavi in obrazu prizadejal tudi nevarne notranje poškodbe. Lončarja so morali prepeljati na kirurški oddelek. dilnik* in si prebil lobanjo. Zupane je po- e— JRZ t celjskem srexu se je ia£eia počasi gibati Pred kratkim je bil v Vojniku ustanovni zbor najbolj izbranih in najbolj zanesljivih novih pristašev, ki so si izvoliM za svojega krajevnega voditelja g Ivana Goriška iz Arclina, za podpredsednika pa Franca Senegačnika od Sv. Tomaža O programu JRZ je govoril na zboru prof. Mirko Bitene iz Celja. Nova ljudska politika korenini tudi pri nas v narodu samem in se ne naslanja na uradnike, ki naj opravljajo samo objektivno svojo službo. e— Interesente za abonma v celjskem gledališču opozarjamo, da poteče rok za prijave v knjigarni »Domovini« v petek. Zato pohitite в prijavami. e— Seznam davčnih obvezan cev ta pri-dobnino je razgrnjen v sobi št. 10 na mestnem poglavarstvu. Davčni odbor bo zasedal od 7. do 9. novembra-e— Deževno vreme doslej še n! povzročilo nevarnosti poplav. Savinja в pritoki je sicer narasla, izgleda pa, da voda zaradi regulacije v Tremerju že nekoliko hitreje odteka. e— Sejmski tatovi se na Uršulinem sejum v ponedeljek niso posebno udejstvovali. Prijavljeni sta bili samo dve žepni tatvini. e— Kino Union. Danes ob 1650 in 20.30 film »Ljubezen mladega izumitelja« m zvočni tednik. Iz Gornje Radgone gr— Redek sad. V goricah gostiftničar- ja Ritonje Martina v Zbigovcih во utrga, li velik grozd, na katerem je polovica Ja» god belih, polovica črnih. Redki sad je razstavljen v oknu ge. FaniJke Skremkorve, kjer si ga lahko vsakdo ogleda. gr— Vinska letina je precej оЬОшц kar je vzrok, da so cene hudo nizke, öeravno je kakovost izbama ter je doseženo por_ prečno 19 do 21 stopinj, po nekaterih legah celo do 24 stopinj, je cena moštu od preše od 2.50 do 3.50 k večjemu 4 Din za en liter. S tem skromnim izkupičkom za vinski mošt ne bo mogel vinogradnik kriti niti obdelovalnih stroškov, za katere se je moral med letom zadolžiti, kaimoii, da bo kril davčne in druge obveznosti. En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, kl je izdelan na podlagi olivnega olja naiboliši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. Gospodarstvo Načrt zakona o zadrugah GUavna zadružna zveza kraljevine Ju_ goslavije bo imela 26. in 27- L m v Osi. jeku evojo redno letno skupščino in kon greš. Ker sedanjemu upravnemu in nadzorstvenemu odboru poteče mandat, bo na tej skupščini na novo izvoljena vsa uprava. Glavni tajnik inž. Ivan Varga je za skupSčino pripravil obširno letno poročilo, ki v uvodu obravnava položaj našega kmetijskega gospodarstva in эе рейв, tudi z reševanjem gospodarskih problemov v preteklem letu. Poročilo prikazuje razvoj aadružništva v naši državi. Ob koncu lanskega leta je bilo v Jugoslaviji 8526 zadrug (3.6% več nego v prejšnjem letu), kreditnih zadrug je bilo 4605 (54% skupi nega števila), nabavi jataih in nabavljal-noprodajnih zadrug 1783 ( 20.9%), agrarnih za jedrne 482 ( 5.7%), živinorejskih in perutninarskih 387 (4.5%), mlekarskih in sirarskih 193 (2.3#), žitnih 122 (1.4%), vinarskih 98 (1.2%), itd. Pri vseh teh zadrugah je bilo okrog 1.100.000 zadružnikov. V glavni zadružni zvezi je bilo ob koncu leta včlanjenih 22 revizijskih zadružnih zvez. ki so imele 6952 včlanjenih zadrug, to je 81% vseh zadrug v naši državi. Na kongreai bodo obravnavali važna " vprašanja našega zadružništva tn so na dnevnem redu trije glavni referati. 1) Zadružni pokret državnih uslužbencev (refe. Tat inž. Branislava Trajkmiča>; 2) Položaj nafeega kreditnega zadružništva (referat dr. VjekoSlava Gortana); 31 Zdravljenje gospodarske krize in potreba sanacije Središnjega saveza hrvatskih seljač-kih zadrug (referat dr. Stjepana PoŠti-6л). Po končanih referatih bo diskusija o vpraSanjih našesra 74družn-'štva. пчкяг bodo sprejete resolucije. Zakon o zadrugah Letošnja glavna skupščina te naše najvišje zadružne organizacije bo posebno važna tudi zaradi tega, ker je v kmetij. fikem ministrstvu izdelan definitiven načrt zadružnega zakona- ki mu je služil za pod_ lago načrt Glavne zadružne zveze in so bili predstavniki zadružništva pri končno, redakciji zakonskega projekta v stalnih stikih s pristojnimi faktorji. Delokrog zadrug Išovi načrt zadružnega zakona ustreza modernim zadružnim načelom. V prvem poglavju, ki vsebuje definicijo zadruge in ji odreja delokrog, je med drugim daloče_ no, da se vsi stanovi lahko poslužujejo «adrug, tako da ta družbena oblika ni samo monopol gotovih stanov. Zato pa nobena zadruga ne sme ЫЧ pridobitno po. djetje, ki bi, kakor delniška družba, stremelo po zaslužku, da ga razdeli med člane. Zadruga mora biti instrument za gospodarsko pospeševanje in gospodarsko pomoč posameznemu članu, tode le v onem razmerju, kolikor posamezni član sodeluje z zadrugo. Važna je nadalje določba , da sme za_ druga poslovati samo v krogu svojih članov, izven tega kroga pa le tedaj, kadar to priroda poslov zahteva. Tako mora nabavljata a zadruga kupovati blago od nečlanov, prodajati pa sme to blago samo svojim članom, kajti če bi zadruga blago prodajala tudi nečlanom, tedaj bi oprav. Ijala iste posle kakor trgovec in bi jo morali enako tretirati kakor trgovca. .Za,_ konski načrt pa ne dopušča, da bi bili od strani zadrug oškodovani upravičeni interesi drugih gospodarskih stanov. Zaščita vlagateljev Zakonski načrt polaga veliko pažnjo na zaščito upnikov zadrug, zLasti vlagateljev. V tem pogledu je važna doiožba, da smejo hranilne volge v neomejenem obsegu sprejemati samo kreditne zadruge z neomejenim jamstvom zadružnikov za obveznosti zadruge, te pa samo tedaj, ako imajo vsaj dve tretjini članov (najmanj 10), ki so po. sestniki. Zadruge z omejeno zavezo smejo sprejemati hranilne vloge samo do določene višine, in sicer v razmerju z lastnimi sredstvi zadruge in z višino jamstva zadružnikov. Take zadruge morajo imeti najmanj 50 članov, ki morajo jamčiti naj. manj z desetkratnim zneskom vpisanih deležev. Kreditne zadruge se smejo bavi-ti samo s sprejemanjem vlog, z najemanjem posojil in dajanjem kreditov. Ne smejo pa se bavi ti z nikakimi posli spekulativnega značaja. Svoje denarne viške smejo kre. ditne zadruge nalagati samo pri kreditnih zvezah, pri državnih in pooblaščenih denarnih zavodih in pri samoupravnih denarnih zavodih. Ostale nekreditne zadruge pa se smejo baviti z vsakim gospodar, skim poslom, ki ni prepovedan in ki lahko poveča dohodke ali zmanjša izdatke za. družnikov Za vsako vrsto posla pa je treba ustanovitvi posebno zadrugo. Drugo in tretje poglavje zakonskega načrta se bavi z ustanavljanjem zadrug in z upravnimi organi. Za ustanovitev za. druge je potrebno sedem oseb, ki neomejeno razpolagajo s svojo imovino. Pri zadrugah z neomejeno zavezo jamčijo zadružniki z vsem svojim premoženjem, pri zadrugah z omejeno zavezo pa do višine zneska, ki je določen v razmerju z višino deležev. Zakonski načrt posveča posebno pažnjo zaščiti pravic zadružnikov in jamči skupščini zadružnikov, da svobodno odloča o poslovanju zadruge. S posebnimi določbami so onemogočene mahinacije, ki bi zadružnikom omejevale sodelovanje na glavni skupščini. Dalekosežna preosnova zadružnih zvez Glede združevanja zadrug v zveze prinaša načrt zakona prav dalekosežne re. forme, predvsem v tem, da se revizijsko poslovanje zvez docela izloči. Revizijske zveze v bodoče ne bodo mogle biti istočasno tudi poslovne zveze zadrug in se bodo smele pečati samo z revizijo včlanje. nih zadrug. Zato pa mora biti vsaka zadruga članica ene revizijske zveze. Poleg revizijskih zvez lahko obstojajo se poslovne zveze, pri katerih članstvo ni obvezno. Pa tudi glede poslovnih zvez določa zakonski načrt, da morajo imeti kre. ditne zadruge svoje ločene poslovne zveze, dočim imajo ostale nekreditne zadruge lahko skupno zvezo, čeprav postavlja zakonski načrt načelo, da se zadruge zdru. žujejo v poslovne zveze po vrsti poslovanja. Regionalne poslovne zveze določene stroke lahko ustanovijo osrednjo vse-državno poslovno zvezo. Po gornjih nače. lih bodo morale obstoječe zveze preosnova ti svoje delovanje v teku dveh let po uveljavljenju zakona. Glede na sedanje stanje v dravski bano_ vini pomenijo nove določbe potrebo popolne preosnove zvez. Sedaj obstoječe zveze v dravski banovini niso samo revizijske, temveč obenem poslovne zveze, kjer so včlanjene kreditne kakor tudi nekreditne zadruge. Kolikor praktične potrebe ne bodo zahtevale, da se vse zadruge v dravski banovini združijo v eno samo revizijsko zvezo, bodo morale obstoječe zadružne zveze razdeliti svoje poslovanje na naj. manj tri nove zveze in sicer na čisto revi. I zijsko zvezo, na poslovno zvezo kreditnih zadrug in na poslovno zvezo nekreditnih zadrug. Verjetno pa je, da se bo tudi pri nekreditnih zadrugah izkazala potreba po ustanovitvi strokovnih poslovnih zvez- ki si potem lahko osnujejo osrednje poälovne zveze. Ta sistem je zamišljen tako, da bi imele n. pr. vse konsumne zadruge dolo._ č enega področja svojo poslovno zvezo, poslovne zveze konsumnih zadrug v posameznih banovinah pa skupno osrednjo zvezo. Enaka združitev je možna pri mlekarskih ali pri živinorejskih zadrugah. Kakor vsaka posamezna zadruga, tako mora biti po zakonskem načrtu tudi vsaka poslovna zveza članica revizijske zveze. Eventualne osrednje poslovne zveze pa morajo biti članice Glavne zadružne zveze kot revizijske zveze. Za ustanovitev revizijske zveze je po zakonskem načrtu po. trebno najmanj 100 zadrug, dočim je za ustanovitev poslovne zveze dovolj sedem zadrug. Revizijske zveze morajo najmanj vsako drugo leto pregledati delovanje in stanje vsake včlanjene zadruge, vsako leto pa delovanje poslovnih zvez- Vrhovna zadružna ustanova Vsaka revizijska zveza in vsaka osrednja poslovna zveza mora biti Sanica Glavne zadružne zveze, ki je vrhovna revizijska ustanova in vrhovna predstavnica vse_ ga zadružništva. Glavna zadružna zveza lahko ustanovi poseben revizijski oddelek za revizijo zadrug onih poslovnih zvez, ki na svoji skupščini sklenejo, da se podvržejo reviziji tega oddelka. V takem primeru odpade dolžnost članstva v posebni rervizijSki zvezi. Glede revizijskega poslovanja določa zakonski načrt, da Glavna zadružna zveza s posebnim pravilnikom, ki ga odobri kmetijski minister. predpiše kvalifikacije, pravice in dolžnosti zadružnih revizorjev. Revizijske zveze so dolžne vsakega revi,, zorja prijaviti sodišču, ki vodi zadružni register. Važna je določba, da se mora po. ročilo revizorja prepričati na skupščini zadruge odnosno zveze in mora upravni odbor skupščini staviti predloge glede odstranitve graj an ih nedostatkov. Glede na te določbe v bodoče ne bo več možno na skupščinah prikrivati nepravilnosti ali slabo stanje zadruge. Kupa) domače blago S Ugodnosti Deveto poglavje zakonskega načrta vsebuje določbe glede ugodnosti, ki se da,, jejo zadrugam. Pri Privilegirani agrarni banki se ustanovi poseben fond za pospeševanje zadružništva, kamor se bo stekal del čistega dobička državnih denarnih zavodov in dohodek države od delnic PAB. Iz tega fonda se bodo dajale pomoči, predvsem revizijskim zvezam zaradi kritja stroškov revizij, ki bodo sedaj obvezne. Zakonski načrt pa ne vsebuje do. ločb glede ugodnosti, ki jih lahko dajejo posamezni resorji. Pač pa predvideva za. konski načrt, da lahko zadruge in zveze ustanovijo zadružno banko, ki se ji zajam-čijo enake ugodnosti, kakor posameznim zadrugam, če bodo ustrezale predpisanim pogojem. Deseto poglavje vsebuje kazenske določbe za nepravilno poslovanje in zlorabe. Denarne globe po teh kazenskih določbah gredo v fond za pospeševanje zadružništva. Enajsto polavje pa vsebuje prehodne določbe, po katerih se morajo vse zadruge in zveze prilagoditi novemu zakonu v teku dveh let. Združenja, ki ne spadajo pod ta zakon ali эе ne prilagodijo temu zakonu ne smejo po enem letu od dneva uveljav. ljenja več nositi naziva »zadruga«. Izjema velja glede vodnih zadrug. Združenja, ki že obstojajo po trgovskem zakonu in no._ sijo naziv »zadruga«, morajo, če se ne prilagodijo zadružnemu zakonu. dodati k obstoječemu nazivu še dodatek po trgov, skem zakonu, dočim mora vsaka zadruga po zadružnem zakonu imeti dodatek glede omejene aH neomejene zaveze- Gospodarske vesti = Stanje Italijanske banke. Iz najnovejšega izkaza Italijanske banke je razvidno, da so эе v prvi desetini oktobra zlate rezerve ponovno zmanjšale za 236 na 4025.3 milijona lir, dočim so se devizne rezerve povečale za 20.1 na 412.6 milijona lir. Menična in lombardna posojila so znova narasla za 343 na 7B02 milijona lir, obtok bankovcev pa se je dvignil za 154 na 15.426 milijonov lir. = Naše terjatve т Grfiji. Po podatkih naše Narodne banke je znašal 10. t m. saldo neizkoriščenih grško — jugoslovenskih kompenzacijskih bonov 37 2 milijona drahem (ll milijonov Din). Saldo blokiranih terjatev pri grški banki pa je znašal 47.1 milijona Din. = Znižanje diskonta r Nizozemski. Nizozemska banka, ki je bila 16. t m- znižala diskontno mero od 6 na 5% je sedaj izvedla ponovno znižanje na 4.5%. = Oddaja adaptaeijskih del na objektih vojašniee vojvode Mišifa v Maribora se bo vršila potom ofertne licitacije 4. novembra pri inženjerskem referentu komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani prejema do 25-t. m. ponudbe glede dobave tirnih žebljev, do 29. oktobra pa glede dobave negašenega apna. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 30 gumijevih cevi, do 7. novembra pa glede dobave naprave za izdelovanje ledu. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 14. novembra ponudbe glede dobave elektrotehničnega materijala, bakra, 210 kg solne kisline, 300 kg kristalne sode, 30 kg terpen-tina, 300 kg "kaolina in 2 kg laka. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave kabelskega materijala. do 13- novembra glede dobave borovih desk, mrež za postelje, jeklenih vrvi ter raznih cevi. Borze 22. oktobra Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork nekoliko okrepila, dočim druge devize ne kažejo znatnejših sprememb. Avstrijski šilingi so se po včerajšnji oslabitvi zopet nekoliko dvignili in notirajo sedaj 8.45 — 835. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih 8.4150, v angleških funtih po 244.50 in grških bonih po 2850, dočim jo je bilo za španske pezete povpraševanje po 5.65. Kompenzacijske lire notirajo nadalje nizko, in sicer v Ljubljani 298-80 — 301.20, v Zagrebu 285.53 — 287.93 in v Beogradu 288.80 — 291.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca kakor včeraj tudi danes prijazna in notira Vojna škoda 343 — 346 (v Beogradu promet 345 — 347), tako da se je tečaj v zadnjih dveh dneh dvignil za 10 točk. Devize Ljubljana. Amsterdam 2970.29 — 2964.88, Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 _ 143129, London 214-51 — 216.57, Newvork 4342.15 — za začetek in po lastni moči sicer precej dobro uredilo, nujna gospodarska potreba našega hmeljarstva pa je, da obrtna oblast v bodoče ne dovoli več nakupa hmelja ljudem, ki obrtne pravice že več let ne vršijo, so v konkurzu, kupujejo le na špekulacijo in nimajo nič izgubiti, imajo pa možnost, da pridobijo na račun ubogega nein-formiranega kmeta — hmeljarja. Svoječas-ni predlog, da bi bil potreben za izvrševanje hmeljske trgovine pogoj, da položi trgovec primerno visoko kavcijo, res ni bil povsem neumesten. Hmeljski tržni nadzornik. ŽITO + Chicago (22. oktobra.) Začetni tečaji: Pšeniea; za dec. 100.50, za maj 99.25; koruza: za dec. 59.50, za maj 59. -I- Winnipeg, (22. okt.) Začetni tečaji: pšenica: za okt. 88, za dec. S9.50, za maj 93.625. + Ljubljanska borsa (2 2. t m J Tendenca čvrsta. Zaključki: 1 vag. koruze, 2 vag. krompirja. Nudijo se (vse franko nakl. postaja) : pšenica baška 79 80 kg po 175 — 180: banatska 78 kg 175 — 180; koruza: baška po 110 — 115; banatska po 105 — 107.50; oves: slavonski po 132 50—13750; moka: baška in banatska po 265 — 27o; baška >2« po 245 — 250; baška *5< po 225 — '340; °trobi: baški po 110—115; krompir: beli štajerski, franko nakladalna postaja po 58 -63 + Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca slaba Pšenica (TS kg): baška 157.50 — 165, baška ladja Tisa ali Bege j 170 _ 172.50; slavonska 166 — 16150 sremska 166 — 167.50; banatska 157-50 — 165. Oves: baški, sremski, in slavonski 135—137.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 130—132.50. Koruza: baška in sremska 101 — 104 banatska 101 — 105. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg< 240 — 260; >2< 220 — 240; »5< 200 — 220; >6< 180 — 200; ,7« 160 — 180; »8« 115 —120. Otrobi: baški, sremski m banateki 87—89 Fižol: baški in sremski beli 265 —270.' 4- Bndlmpeštanska terminska borza (22. t m.) Tendenca slaba. Pšeniea: za таге 17 69 — 17.71; koruza: za maj 15.54 — 15.56 В0МВЛ2. '+ Liverpool 21. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 6.18 (prejšnji dan 6.24), za dec. 6.08 (6.13). -f New York. 21. oktobra. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za okt. 10.77 (10.86), za dec. i0.78 (10-83). Zobni kamen skodufe! in poučna razstava sadja v Kočevju Združene kmetijske in sadjarske podružnice s sodelovanjem merodajnih či-niteljev во priredile za <М>о pd 6. do 18. t. m. izredno poučno sadno razstavo v Kpčevju. Priglašencev je bilo toliko, da je bivša kino dvorana hotela »Trst« premajhna. Razstavljeno sadje naravnost očara vsakogar, ki jo obišče. Gptovo ni z lepa daleč na okoli toliko najrazličnejših jabolčnih vrst Skupaj prinesenih kakor na kočevski sadni razstavi Za sadjarske strokovnjake predstavlja razstava pravi užitek, eaj so tu zastopane ne samo naše domače, temveč tudi av- PROTI ZOBNEMU KAMNU « atrijske, češke, nemSke, Južnotiipteke ta tudi ameriške sorte. Ugodna sadna letina je namreč omogočila, da so vse te zanimive sadne vrste tudi več ali manj prav dpbno dozorele. Sadna raastarva у Kočevju nudi s trgovskega vidika zelo zanimivo toriSče; tu naokle vsak interesent vsa potrebna Pojasnila, kje se ta ali ona jabolčna aorta v večji množini d& kupiti. Marljivi pidlbor pod vodstvom gg. inž. Stiglioa, učitelja PeterEna, načelnika kmetijske podružnice Führer ja, tajnika Roma, odbornikov Vaukena, Jonketa, naidsoadorja Ni eseja in referenta Kopitarja, ki в požrtvovalnostjo %jdehjjejo ne tej prekrasni sadni razstavi, 5е vsakomur vedno na razpolago s potrebnimi pojasnili, prav v vseh pogledih. Treba jim je samo čestitati, enako vsem raasta/vJ jaicemt ločil prava parno, loška imena in je imel poPoldne na razstavnem prostoru za gospodinje zanimivo predavanje o domači porabi sadja Za Kočevje predstavlja ta sadna razstava veQikp pridobitev, kajti na цјеј »se je postavila podlaga za uspešno gojitev pravih najboljših sort jabolk za vee srez. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Pri hišnem delu NIVEA-CREME za nego kože! Kljub temo, da imate čez dan stalno posla s toplo in mrzlo vodo — ostala Vam bo koža mladeniSko sveža in nežna. 4378.47, Pariz 288.53 — 289.79, Praga 181.05 — 182.16, Trst 354.67 — 367.75. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2675, London 15.10, Newyork 307.375, Bruselj 51.70, Milan 24.93, Madrid 41.95, Amsterdam 208.60, Berlin 123.50, Dunaj 56.75, Stockholm 77.85, Oslo 75.85, Kobenhavn 67.40, Praga 1272, Varšava 57.80, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 343 — 346, za okt. — nov. 340 den., za dec. 342 — 345, 7% invest 75 — 77, 4% agrarne 41 — 43.50, 7% Blair 64.50 — 68, 8% Blair 73 den., 6% begluške 58 — 60; delnice: PAB 220 — 225, Trboveljska 100 — 105, >ečerana Osijek 120 — 125. Beograd. Vojna škoda 347.50 — 348 (345 — 347), za nov. 34650 den. (345.50), za dec. 347 — 348 (345.50). 7% invest. 78 — 79 (77.50 — 79), 4% agrarne 46 bi. (46), 7% stabiliz. — (78.50), 6% begluške 63 — 63.75 (63.25), 1% Blair 66 den. (66), 8% Blair 75 den., Narodna banka 5800 bi., PAB 223 den. Naši gozdovi Do 32 odstotkov naše zemlje pokrivajo gozdovi, Slovenija pa ima 42 odstotkov svojega obsega v gozdnih nasadih Blagovna tržišča HMELJ Žalec, 22 okt Zanimanje je za najslabše, četrtovrstno blago od 13 Oin navzgor in za drugovrstni hmelj po povprečni ceni 25 Din. Ker je v inozemstvu še nadalje po vpraševanje za naš hmelj in je tudi pri nas še nekaj blaga na razpolago, se računa, da se bo kupčija razvijala po dosedanji večji ali manjši živahnosti. V splošnem se ceni, da je še 1000 do največ 1500 met. stotov hmelja v rokah hmeljarjev ali kmet-skih prekupčevalcev. Ponovno se dogajajo primeri, da prodajo neinformirani hmeljarji, predvsem ženske in bolj oddaljeni kmetovalci, blago bivšim trgovcem, ki so v konkurzu, brez vsakega premoženja, pa imajo vseeno pravico kupovati, ker obrti niso odjavili. Plačilo hmelja je pri takih kupčijah več kakor dvomljivo in pridejo ravno najubožnej-ši hmeljarji lahko ob ves izkupiček. Združenje trgovcev v Celju je zadevo tekačev Ljubljana, 22. oktobra. Nedavno je izšla tretja knjiga »Narodne šumarske knjižnice', ki jo urejuje višji sekretar ministrstva za gozdove in rudnke g. inž Slobodan Baranac. Naslov poučne knjige je »Kratke pouke iz šuinarstve«. Knjiga obsega okrog 13U strani in je vsebina ponazorjena z zanimivimi slikami in risbami. Vsi prispevki so pisani poljudno ter bodo v veliko korist raš^mu ljudstvu, ki ceni svoje gozdove, kakor rudi prebivalcem onih pokrajin, ki se trudijo, da bi obnovile svoje nekdanje gozdno bogastvo. Posebno zanimiv je pr«g!ed naš h gozdnih nasadov. Po gozdnem bogastvu je naša država v Evropi na sedmem mestu. Večje gozdno bogastvo imajo ]>oleg Rusije Finska in Švedska ter Avstrija, Češkoslovaška in Luksenburg. Od celotne površine naše države, ki iznaša 24,866.500 hektarjev, imamo 7,779.776 hektnrjev gozda, kar 7naša 31.28 odstotkov od celotne površine. Po veličini se gozdovi delijo takole na posamezne banovine: drinska banovina 1,104.472 ha, savska 1,273.025 ha. vaTdareka 1,236.822 ha, zetska 1.137.816 ha, vrbaska 938.112 ha, dravska 669.180 ha, moravska 622.111 ha, primorska 592.965 ha. dunaveka pa 205.273 ha. V relativnem pogledu in v razme~ju s celo površino pa tvorijo gozdovi v vrbaski banovini 46, v dravski 42, v drinski 38. v zertski in savski 35, v vardarski 32 v primorski 31, v moravski 24, v dunavski pa 7 odstotkov. Na vsakega preb;valca odpade v zetski banovini 1.29, v vrbaski 0.93. v vardarski 0.75, v drinski in prmorski 0.65, v dravski 0.59, v savski 0.49, v moravski 0.43, v donavski pa 0.09 ha. Po gozdarski vedi potrebuje vsak prebivalec pokrajine ali dežele okrog 035 ha gozda za svoje potrebe. Iz pregleda o gozdni posesti v naši državi je torej razv dno, da imajo mnogo gozdnega bogastva ртеко svojih potreb — torej za izvoz v druse države. Izjemo tvori samo dunavska banovina, ki pa prav lahko krije svoje pomauj- i kanje iz ostalih pokrajin. I Če pa primerjamo današnje bogastvo naših gozdov z onim od leta 1919, vidimo veliko nazadovanje, ki ga je na eni strani povzročilo izsekavanje gozdnih nasadov zaradi pridobivanja plodne zemlje, na drugi strani pa so nam gozdno bogastvo iz-manjšaM tudi veliki požari. Požarne katastrofe so v nekaterih pokrajinah uničile velike gozdne nasade zaradi slabo organizirane gozdarske službe. Spomladi in v jeseni prihajajo iz raznh pokrajin poročila, da je ogenj zajel velikanske gozdne nasade in da je bilo brezuspešno gašenje ve'ikih množic kmetov iz okolice. Veliki gozdovi so brez vsakega nadzorstva in neopreznost pastirjev, lovcev in izletnikov povzroči ogromno škodo, preden dobe poročilo o požarni nesreči najbližja oblastva. Po vrsti drevja prednjačijo pri nas bukovi gozdovi, ki zavzemajo 24 odstotkov od vseh gozdnih nasadov. Največ bukovih gozdov je v vardarski banovini, najmanj pa v dunavski. kjer je sploh veliko pomanjkanje gozdovja. V naši banovini zavzemajo bukovi gozdovi 146.400 ha. Hrastovi gozdovi tvorijo 17 odstotkov od vseh naših gozdnih nasadov in jih je tudi najvdč v vardarski banovini. Naša banovina je na zadnjem mestu in zavzarajo hrastovi gozdovi na nje j okrog 10.100 ha. Gozdarska veda deli gozdne naeade tudi po starosti. V naši državi tvori drevje, ki je staro nad 80 let, 32 odstotkov vseh gozdnih nasadov. Drevje v starosti od 80 do 40 let tvori 42 odstotkov, vse ostalo pa so mlajši gozdni nasadi. Največ starih gozdov je v drinski banovini, v Sloveniji pa zavzemajo taki gozdovi 103.700 ha. Od vseh gozdov v državi je v državni posesti 40 odstotkov. vse ostalo pa je privatna last. Največ državnih gozdov je v drinski banovini. v Sloveniji pa je 1818 ha državnih in 675.423 ha priva'nih gozdov. Samo v drinski :n vrbaski banovini jP več državnih kakor pa privatnih gozdov, dočim v vseh drugih banovinah prevladuje privatna posest. Mayerlinska tragedija avtentično pojasnjena Po pet In štiridesetih letih strogega molčanja je spregovorila žena prestolonaslednika Rudolfa, sedanja kneginja Lonyay Kneginja Lonyay, Rudolfova žena V Lipskern je pravkar izšla knjiga, ki bo pomenila tudi ▼ tem času silnih pretresov in zmešnjav po vsem svetu pravo senzacijo. Po 45 letih popolnega molka je v tej knjigi spregovorila princesa Štefanija Belgijska, sedanja žena madžarskega kneza ЪопУаУа in bivša žena avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa, čigar tragični konec v lovskem gradiču v Mayerlingu že skoraj pol stoletja zanima ves svet in mu daje priložnost za vsakovrstno ugibanje o vzrokih in načinu tega konca. Že ime avtorice jamči za to, da je"dobila stvar s to knjigo svoje dokončno pojasnilo, ki ga podpira nov, doslej neobjavljen material in ki je posebno zanimiv zavoljo tega, ker nam razkriva vso doslej dovolj temno zadevo predvsem s psihološkimi razlagami s strani prestolonaslednikove žene v popolnoma novi, avtentični luči. Petnajstletna nevesta Kneginja ЬопУаУ pričenja knjigo svojih spominov z beležkami o svojih otroških letih. Kot tretja hči belgijskega kralja je imela zelo strogo, naravnost puritansko vzgojo. Ni ji bilo še petnajst let, ko so jo zaročili z avstrijskim prestolonaslednikom. Zanimivo je bilo njiju prvo srečanje v kraljevem gradu Laekenu. Cesarjevič Rudolf je vstopil v uniformi avstrijskega polkovnika v dvorano, kjer ga je pričakovala kraljeva družina. Priklonil se je pred vsemi člani kraljeve družine, kralj ga je predstavil z nekoliko ljubeznivimi in preprostimi besedami, kakor je bil navajen, kadar je šlo za premostitev težavnih položajev. Prestolonaslednikov nastop je bil dovršen in siguren. Poljubil je kraljičini Štefaniji roko, io nagovoril nemško, pripovedoval ji je o njeni sestri Luizi, ki jo silno časti, izrekel je še nekoliko laskavih, a formalnih besed in že po nekoliko minutah je zastavil veliko vprašanje, ki je odločilo o njiju bodoči usodi. Princesa pravi, da se ji prestolonaslednik pn tem prvem srečanju ni videl lep, ni ji pa bil nesimpatičen. Izraz njegovih malih, svetlorjavih oči je Ml inteligenten, toda pogled mu je bil "nestalen in trd. Okrog ust, ki so jih senčili majhni brki, je imel oudno potezo, ki td jo bilo težko razložiti. Poroka — grenko razočaranje Dve leti pozneje, 10. maja 1881, öe je vršila v dunajski avguštrnsKii ijerkvi od pravljičnem pompu, ob viharnem navdušenju du-najbke^a prebivalstva, ob zivoneuju veeh zvonov ш topovskih strelih poroka. Toda že poročni dan se je končal za mlado ženo z grenkim razočaranjem. Večer je bil meglen in žalosten ko je peljala sama z možem, ki Jia je komaj poznala proti gradu Laxen-burgu. V ie.ui položaju se j*> je lotil oočutek strašne zapuščenosti. Nisia si vedela ničesar povedati, bila sta ei popolnoma tuja. Zamem je nevesta pričakovala kakšne nežne in ljubeznive besede ,da bi jo rešila iz njenega razpoloženja. Njena utrujenost, bojazen in zupuečeuost so se stopnjevale do težke brez-upnosti. V očeh so io žgale neizjokane solze. Dospela sta v Laxenburg, kjer ju je pričakovalo vse spremstvo. V vseh listih so pisali, da jima bo na razpolago 14 prostorov, ki so jih bili v zadnjih tednih popolnoma prenovili in na novo opremili. Pričakovala je lepega, prijaznega doma. Ko sta stopila vanj, ji je udaril nasproti po plesnobi dišeč, leden zrak. ki je jemal dih. Nikjer nobene cvetoče rastline, da bi pozdravila nje prihod in prinesla v te nezadostno razsvetljene sobe neka i veselega in vedrega. Nikjer mehkih preprog, kakšne toaletne mize, nobene kopalnice, samo umivalnik na trinož-nem stolcu. Zdelo se je, da v Luxenburgu od poroda cesarice Elizabete I. 1856. niso bili ničesar popravili. Vsa oprava je izvirala po vsem videzu še iz tistega časa, nič ni zbujalo občutka toplote in udobnosti. Noč muke in gnusa Zapuščeni in ločeni od vseh, ki jih je ljubila, v popolnoma tuji okolici, vročični od razburjenja in utrujenosti, se ji je zdelo, da ni nihče mislil na to, da bj pripravil m'adi ženi dom, ki bi Ы1 vreden bodoče avstrijske cesarice. Bila je strašna noč, polna muke in gnusa Ničesar ni vedela, po-vedli so jo kot otroka, ki ničesar ne sluti, k altarju. Vse njene dekliške sanje so bile uničene. Menila je, da mora od razočaranja umreti. Takšen je bil začetek, nadaljevanje in konec sta morale biti še strašnejša. Prestolonaslednikov značaj se je rajvijal čedalje bolj v smer, ki je obetala nesrečo, njegovo zdravje je bilo videti od njegovega nepokoj-nega življenia nagnito Pisma, ki jih princc-sa obiavlja v svoji knigi, nosijo pečat pre-ganjanosti in bolne razdraženosti, čeprav skušajo obdržati vljudni familiarni ton. Katastrofa se bliža Po osmih letib mukotrpnega zakona se je zgodila katastrofa Že v maloštevilnih dneh zadnjega poletja, ko je imela princesa priliko, da vidi svojega moža med njegovimi inšpekcijskimi potova- nj, Je opazila v njegovem vedenju neko spremembo, ki ji je zbujala strah. Ni postajal samo čedalje nemirnejši in čedalje bolj razdrman, temveč ga je često iz najbolj ni-čevih vzrokov vrglo v nenadne izbruhe brezmejne jeze. Vdala se je že davno v to, da je bila konvencionalna oblika njunega so-življenja, posebno kakor se je Izražala v njegovih pismih, v popolnem nasprotju z njegovim dejanskim vedenjem. Toda sedaj ga sploh ni bilo več spoznati. Njegova notranja razbitost je povzročala strašne napade besnosti, neznosne in nevredne prizore. Zdelo še je, kakor da je izgubil vse notranje zadržke in dobro formo. Pri nekem takšnem prizoru se ni ustrašil, da bi ji ne spregovoril z vso odkritostjo o svojih mučnih ljubezenskih pustolovščinah. Nekoč je končno zagrozil, da bo vsemu storil konec, ustrelil njo in sebe. Njegovo propadanje se je pokazalo na zadnje tudi na zunaj. Obraz mu je silno ostarel in se mu povsem spremenil. Vse je le utvara • • V svoji tesnobi se je princesa odločila, da pojde k cesarju in mu brez pridržkov odpre oči o vsem. Ko je pa začela govoriti, jo je prekinil, češ, da si vse le utvarja, da Rudolfu nič ne manjka, da se le preveč utruja. Bil naj bi le več v njeni družbi. S temi besedami jo je cesar objel, ona mu je poljubila roko — in je šla, ne da bi mu povedala ničesar od vsega, kar je nameravala. V predsobi se je morala oprijeti stola, da se ni zgrudila. Prestolonaslednikova usoda se ji je zazdela zapečatena. 28. januarja 1889. bi se bil moral vršiti lov v Mayerlingu. Rudolf je izrečno želel, da bi njegova žena ne bila prisotna. Obljubil pa je, da se bo udeležil družinskega obeda naslednji dan. Preden je odšel, ga je Grob baronice Večere v Heiligenkreutzu prosila, naj stopi k njunemu otroku. Ko so se vrata za njim zaprla, jo je obšla čudna groza. Pokleknila je in se poskusila pomiriti z molitvijo. Naslednji dan je prejela brzojavko, v kateri jo je prosil, naj ga pri očetu oprosti, da ne more priti k družinskemu obedu. Sporočal je, da ima hud nahod, zavoljo katerega ne bi rad šel na pot Ni se upala, da bi poslala zdravnika v Mayerling. Tako je prišlo jutro 30. januarja. Bila je baš pri pevski lekciji, a niti ta je ni mogla pomiriti. Pred očmi ji je bila neprestano sprememba, ki jo je opazila v zadnjem času na prestolonasledniku. Bil je le redkokdaj trezen. Vračal se je šele ob zori domov in v njegovi družbi so bili najbolj sumljivi elementi. Njegov nemir se je bil stopnjeval. Izrekel je strašne. grožnje in se je cinično igral s samokresom, ki ga je nosil vedno pri sebi. Skoraj se ni več upala biti sarna z njim v sobi, toda z vso močjo je skušala na zunaj utajiti polom njiju zakona. „Mrtev je" Vstopila je njena glavna dama in prekinila pevski pouk. Nje obraz je bil nenavadno resen. Dejala je, naj ji sledi, ker ji hoče sporočiti važne stvari. Prestolo-naslednica ji je sledila v sosedni salon in med tem ko ji je dvorna dama še prizanesljivo govorila o slabih vesteh iz Ma-yerlinga, je princesa doumela, da je nastopila dolgo pričakovana katastrofa. »Mrtev je!« je zavpila. Dvorna dama je presunjeno pritrdila ... Prestolonaslednik Rudolf Kmalu nato so princeso poklicali k cesarju in cesarici. Cesar je sedel sredi dvorane in cesarica je bila s popolnoma belim in otrplim obrazom pri njem. V svojem brezumnem stanju je princesa menila, da jo cesarjeva dvojica gleda kakor zlo-činko. Sledila so vprašanja, na katera deloma ni mogla, deloma ni smela odgovoriti. Končno ji je cesar povedal vse. Zgodilo se je najhujše, kar se je moglo zgoditi časti poročene žene: Zjutraj so našli prestolonaslednika v njegovi postelji v Mayerlingu ustreljenega, poleg njega pa truplo isto tako ustreljene ženske — Marije Večere. Komornik, ki ni mogel razumeti, zakaj se prestolonaslednik ne oglasi na njegovo trkanje, je poklical lovskega gosta, grofa Ho-yosa, nato sta vrata spalnice vlomila in našla trupli. Grof je takoj odpotoval na Dunaj in sporočil strašno vest Rudolfovemu dvornemu maršalu. Najprvo so o tem obvestili cesarico. Odšla je takoj k cesarju. In trpljenje te ure sta starša nosila sama. Noben človek ni bil priča njiju prve bolesti. Potem so poklicali mater Marije Večere, baronico Večero, da bi jasneje pogledali v stvar. Mala, ciganki podobna Ar-menka je prišla vsa obupana in prestrašena. Tudi v teh trenutkih je stala cesarica kakor kamenit kip. Ko je minila ta strašna ura, je odšla princesa v svoje sobane s poslovilnim Rudolfovim pismom, ki so ji ga bili med tem izročili. Napisal ga je očitno kratko pred dejanjem in je dokazavalo, da je izvršil samomor s premislekom. Pismo se je glasilo: Poslovilno pismc »Ljuba Štefanija! Rešena si moje navzočnosti in muke. Postani srečna na svoj način. Bodi dobra z ubogo malo, ki je edino, kar ti ostane po meni. Vsem znancem, posebno Bombellesu, Spindlerju, Latourju, Nowu, Gizeli, Leopoldu itd. itd. sporoči moje zadnje pozdrave. Grem mirno v smrt, ki more edina rešiti moje dobro ime. Objema te iz srca, tvoj ljubeči te Rudolf.« Baronica Večera Vsaka beseda je bila sunek z bodalom v njeno srce. V nji je divjal vihar ogorčenja in upornosti. Vse v njej se je uprlo neveri tn «a mo voljni lahkomiselnosti, e katero je bilo življenje zavrženo. Z grozo je doumela v zadnjih prestolonaslednikovih besedah zvezo načrtov in namer, ki jih je morala rediti na nevarnejši način, nego si je bila predstavljala. V Miramaru pri Trstu Princesa se je po teh dogodkih preselila v grad Miramar pri Trstu. Tu je Se enkrat v miru premislila prestolonaslednikovo usodo in usodo svojega zakona. Sledijo poglavja, ki skušajo oboje pojasniti. Zakon od vsega početka ni bil srečen. Trudila ве je, da bi se prilagodila Rudolfovemu bistvu, zanimala se je za njegove načrte, ljubi-teljstva in drugo. Toda vsi poskusi, da Ы prinesla toplejši zvok v njuno skupno življenje, so se izjalovili zavolja tega, ker mu je nedostajalo vsakega zmisla za družinsko življenje in je zavoljo svojih obilnih izkušenj z ženskami ženske kot takšne omalovaževal. Svojim prijateljem in somišljenikom je bil zvest, ženske pa ni smatral za enakovredno bitje. Samo enkrat je kazalo, da se bo njiju zveza poglobila — ko sta pričakovala sina. Ker se je pa rodila le bči, je bil silno razočaran in je kmalu zašel v prejšnji način življenja. V zadnjih dveh letih se je potem spremenil na še bolj čuden način, za kar vidi princesa vzrok v njegovi nezadostni verski vzgoji. Bil je nad povprečje nadarjen in visoko inteligenten, a čustva je omaloževal in se jih branil z ostrim sarkazmom. Bil je po svoji naravi čudno razdvojen. Ko je zašel s svojimi tajnimi političnimi načrti v zagato, mu je zmanjkalo zadnjega moralnega zadržka. Kakšni so bih prav za prav ti načrti, ne bo nikoli pojasnjeno, ker pismenih dokumentov o tem ni ostalo nič, nji sami pa jih ni dosti razlagal. Menda ji Lovski gradič Mayerling, kjer je Rudolt ustrelil sebe in Večero Spomenik Rudolfu v Mayerlingu Xbuuoix iia uiritMutm iHj-i.ti rti zaupaL To je bilo deloma upravičeno^ kajti pred ljudmi, ki es je z njimi vneto družil in ki so ga »zazidali v krog svojega liberalističnega mišljenja«, kakor pravi Štefanija, je čutila vedno neko nagonsko boja>-zeru Zadnje beležke o njegovih političnih načrtih in naziranjih so bile uničene menda tedaj, ko je grof Szögyeny v smislu njegove oporoke in v njeni prisotnosti sežgal vse spise iz njegove pisalne mize. Rudolf rJ ljubil Marije Večere Se zanimivejše Je a človeškega stališča, kar pripoveduje princesa o Rudolfovih od-nošajih do Marije Večere Vidi se ji, da se je bavil že dolgo prej z načrtom, da bi se ne poslovil od življenja sam. Ker ni našel nikogar ki bi se žrtvoval, je uporabil strast Marije Večere in naslovil nanjo to prošnjo. Pristala je slepo nanjo. Večera je bila tip svoje rase, kakor ga dobiš pogostoma у Orientu. Na Dunaju je bilo neštevilno dosti mikavnejših in res lepih žensk in Rudolf je bil navajen, da se mu nobena ni upirala. Marije Večere ni ljubil, bila mu je le ena izmed mnogih. Ona pa ga je" res ljubila in je šla spričo konfliktov, ki bi morali nastati iz tega, z veseljem z njim v smrt »Ta ugotovitev, da je bila ljubezen Marije Večere do prestolonaslednika globoka ln resnična.« piše princesa, »naj bo cvetka, Id jo jaz prevarana žena, odpuščajoče polagam na grob obžalovanja vrednega, zaslepljenega dekleta.« Končno je zanimivo tudi to, kar sporoča princesa o Rudolfovi oporoki. Energično зе obrača proti mnenju, da bi ga bile finančne težkoče pognale v smrt. Objavlja prvič njegovo oporoko, ki kaže, da finančno ni stal slabo, vendar je zanimivo, da v njej razpolaga med drugim z vsotami, ki jih sploh ni imeL Abesinska Mahbuba Nemški plemenita* in abesinska sužnja L 1837. je kupi; nemški plemenitaš, knez Pückber-Muskaueki na trgu sužnjev v Kartuimu dražestno, kakih deset let staro, a popolnoma razvito sužnjo. Biia je Abesinka odličnega stanu, njen oče j* bil visok dostojanstvenik na negusovem dvoru. Takrat se je bila. Abesinija zaple-la v nesrečno vojno, Mahbuba, tako se je imenovala mlada sužnja, je izgubila starše in je prišla v ujetništvo ter na trg sužnjev. Nemški knez se je po vseh pravdi ib sa- Muhasta usoda V Pa*seyju na Francoskem je neki tr govec stopil v prodajalno loterijskih srečk, da si eno kupi- Prodajalec mu jih je predložil celQ serijo ln trgovec si je izbral iz nje številko, ki mu Je najbolj ugajala. Ko je pa hotel plačati, »e je izkazalo, da je denarnico pooabil doma. Dejal je, da stopi Po denar in da se kmalu vrne. Ko je vrnil, pa je moraJ ugotoviti, da je bila baš to srečko v njegovi odsotnosti kupila neka ženska. Prodajalec Je dejal, da je Pač vse eno, tudi če vzame kakšno drugo srečko, kajti vee во dobre in imajo možnost, da jih Izžrebajo- Trgovec je torej vzel drugo srečko. Po izžrebanju pa se je pokazalo. da vendarle niso vse srečke enako dobrei kajti njegova ni zadela ničesar. Za tisto, ki jo je hotel prvotno imeti, pa je ženska dobila milijon frankov. Nič ni vedel o vojni Ob smrti: predsednika razorožitvene konference Arturja Hendersona poročajo iz Londona zanimivo vest. da ie bolnik zadnje tedne svojega življenja preživel v popolni nevednosti. Ker je bil goreč miroljubnež. si mu svojci niso upali sporočiti, da je izbruhnila italijansko-abesinska vojna, ker bi ga to preveč razburilo. Afriški kmiflikt so mu zamolčali in Henderson ie zatisnil oči, ne da bi vedel, kakšni dogodki se razvijajo v Afriki. _ V kratkem izide v slovenskem prevodu EPOHALNA KNJIGA ABESINIJA Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30.—; vez. Din 40.—. Naroča se Dri založbi »Dom«. Ljubl jana. ljutofl vanjo m jo je jemal na vsa sv0ja potovanja ek0zi Afriko, Azijo in Turčijo s seboj. Mahbuba mu je biia zelo vdana в svojo bistro pametjo ee je kmalu naučila raznih evropskih jezikov in se je hitro vzgajala v evropskem duhu. Na Sedmograškem &e je zgodilo, da je knez ohoiel za kolero. Samo požrtvovalna skrb lepe sužnje mu je rešila življenje. Dvojica je nato prebila več nego leto dni v RudMnpešti m na Dunaju, kjer se je Abesinka spremenila v knezovo jre_ jen ko« in kjer so jo sprejemali z vso naklonjenostjo v vseh družabnih in celo dvomih krogih Na Dunaju pa je Mahbuba obolela za sušico, knez jo je odvedel na svoje posestvo v Mu&kau, a vea skrb, da bi ji rešili življenje, je biia zaman. Umrla je v oktobru 1540., baš ko se je кпеи тшЩ v Berlfinu. Imela je veličasten pogreb, a knez te izgube ni mogel preboleti. V svojih pfcmih in dnevnikih jG je postavil sponi en iik, tako da je spadala še desetletja med najbolj znane in najiboJj ljubeznive podeve svoje domovine. DA BO VASE PERILO DOLGO TRPEŽNO uporabljajte vedno le priznani PERION ki perilu ne škoduje. Brez truda boste prali! SVOJI K SVOJIM! ANEKDOTA Whistlerja, slavnega slikarja, во nekoč vprašali, ali je genij podedljiv. »Tega ne morem povedaiti«. je odvrnil umetnik.« kejbi nebesa mi niso naklonila nobenega potomca. VSAK DAN ENA »In zdaj vam bom dal prav rahlo injekcijo za smeh « Izključeno, gospod doktor- saj vidite, da še žalujem za svojim možem». «Politikern») r Kulturni pregled Prenovljena „Madame Butterfly" Vrsti obnovljenih oper ljubljanskega železnega repertoarja se je pravkar pridružila Puccimjeva »Madame Butterfly« G Ni-ko Stntof, ki opravlja s celim srcem a točnim poznanjem gledališča, z gladko iz-brušenim in očiščenim jezikovnim čutom renovatorsko delo, je tudi operi »Madame Butterfly« oskrbel nov, jezikovnemu duhu sodobnega časa ustrezajoč prevod, ki >e poln duhovitih okretov in poezije, in ki se tesno približuje originalnemu tekstu upoštevajoč predvsem njeeovo muzikalno plat. G. Stritof je opero kot dirigent in režiser na novo naštudiral in ob sodelovanju naših najboljših opernih pevcev izčrpal vse njene eksotične, seveda v italijansko-evrop-skem srcu in umu komponista asimilirane muzikalne lepote in posebnosti ter vso njeno, sicer nekoliko preveč živce razdra žujočo patetično tragiko. Ako prištejemo temu še novo, zelo lepo in okolju vršečib ee dogodkov popolnoma prilegajočo se in-scenacijo ing. g. E. Franza, pa prekrasne kostume male Japonke — k izvedbi in opremi je mnogo pripomogla ga Marija Tsuneko Skuškova — pa Madame Butterfly učinkuje v resnici skoroda kot novina, in to kljub temu, da ima za seboj že na našem odru precej nad pr>l stotine predstav. Butterfly je pela ga. Gjungjenac, Pinker-tona g. Gost ič. Umetniško visoko uspešnim Komedija o fraku Ta lahka, vedra veseloigra, ki skuša na svojevrsten, drzen način dokazovati, da «obleka stori človeka» prav v pravem, dobesednem pomenu besede, je prilla na repertoar z očitne potrebe, da privabi v gledališče tudi tiste kroge občinstva, ki jim umetnost ni niti življenjska, niti modna potreba. Če bi bil obisk na prvem večeru odločilen, potem bi se bilo vodstvo teatra v svoji nadi uštelo: hiša je bila tako prazna., kakor pri komadih, ki so ubrani na tako burkasto lahkoto, sicer v resnici tii običaj. Zgodbi o poneverjenem fraku, ki je iz neznatnega krojaškega pomočnika napravil poslanca in ministra, sicer manjka resnejšega življenjskega jedra, a je zlasti v svojem prvem delu odrsko in literarno tako spretno napisana, da vzbudi v človeku resnično zanimanje. Po vrhu se zde posamezna mesta, kakor da nosijo v sebi prikrite bodice resne satire na politične čednosti in nečednosti današnjega dne — saj pojav parvenija, ki se iz preproste defavnice povzpne do ministrskega portfelja m voditelja naroda, našim časom nikakor ni tuj. A bolj ko se komedija zapleta in razpleta, bolj pojema intenziteta in smiselnost vsega dogajanja. Na koncu se igra izgubi v prazen, plehko teatraličen happy-end, ki ne prinese odrešitve prav nobenemu izmed nakazanih problemov,« in iluzija se razblini do kraja. Delo, ki ga je napisal G. Dregely menda že pred desetletji, kaže pobodo, kakor da je vse v njem napravljeno do polovice, in bi moglo danes razvneti samo, če bi bilo deležno krepke, idejne dramaturške predelave. Režiser prof. Šest je dal vprizoritvi prikupno. nevsiljivo obliko, ki ostaja do kraja v mejah resne igTe. Krojačka je v toplih, simpatičnih tonih, le z lahnim poudarkom komedijanstva. kreiral Daneš. dvojico rio-vopečenih bogataških plemenitašev sta v malo karikiranih podobah predstavila Cesar in Nablocka. osleparjenega filozofa, na čigar račun dela krojač svojo karijero, ie igral Jan. Vsa množica sodelujočih pa je z realistično varnimi liki iz visoke in male družbe igri prav tako pripomogla do lepega sprejema pri občinstvu. L. Mrzel. Zapiski Vaclav Talich — vodja opere praškega Narodnega divadla. Vodstvo opere reprezentativnega praškega gledališča je po nedavni smrti dolgoletnega dirigenta, skladatelja 0. Ostrčila. ostalo prazno. Pravkar je praška vlada zasedla to pomembno umetniško mesto z enim najsposobnejših, kar jih je imela na razpolago: poverila je vodstvo opere dirigentu Vaclavu Talichu. Ta-lich je začel svojo kariero, ki ga je privedla do svetovnih uspehov, v Ljubljani m je sedaj na višku moči in slave. Ne dvomimo, da bo tudi na novem odgovornem in važnem mestu uveljavil svoje izredne sposobnosti in tako dvignil umetniški pomen Narodnega divadla, ki je v zadnjih letih nekoliko nazadovalo. Kot naslednik 0. Ostrčila pa ne bo imel lahkega dela Upamo, dabo novi šef vodilne praške opere bolj kakor njegov predhodnik upošteval tudi kvalitetno jugoslov. operno produkcijo. Na častnem mestu želimo Vaclavu Talichu obilo uspeha: Razstava slik Milana Graovca, nadarjenega slikarja iz Like, je bila otvorjena 20. t.m. v paviljonu Cvijeta Zuzorič v Beogradu. Dunajska razstava skulptur Ivana Mestro-viča vzbuia izredno pozornost. Dnevniki m tedniki orinašaio članke in ocene, v katerih poveličujejo delo največjega jugoslovea-skege kiparja. Razstava je prav dobro obiskana. Pozornost vzbuja tudi film iz življenja Ivana Meštrovica, ki ga je priredil Marijan Mikec. Zdenka Zikova je pred dnevi absolvirala z velikim uspehom koncert opernih arij m modernih pesmi v dunajskem radiu. V četrtek poje na velikem dunajskem koncertu. 41 t m oa solo z zborom dunajske državne opere, ki bo gostovala v Bratislavi. V drugi polovici novembra koncertira bikova v Pragi. v . Z J V Michlom, navdušenim ceskim ilircem. seznanja «tatelje v najnovejšem zvezku .Cehoslovačko-jugoslovenske revije« docent dr. J. Heidenreich. Michl sodi med češke pionirje č-škoslov-jngoslov ^ajemno-sti. Bil je piaristični duhovnik V letih 1853—1858 si ie vneto prizadeval da raz-5irj med Ceh' ilirsko misel m navduši rojake za slovanski jug Priotčeval je v »istih izvlečke iz zagrebških časopisov, prevaja pisal lezikoslovne članke L 856 ie ta ro mantično navdihnjeni prijatelj Umzma ob_ javil spis »Pravopis ШгзкУ«, ki je prvi češki učbenik srbskohrvaškega jezika, V sedanjim parom v »Manon«, »Luizi« itd. sta pridružila novo dvojico, ki stoji omenjenim v vsakem pogledu, pevskem in igralskem, vedno ob strani. Najvišje priznanje gre seveda ge. Gjungjenčevi, ki je na vse strani naporno, muzikalno in dramsko plat žrtve lahkomiselnega, lažno vzgojenega zapadnjaka izoblikovala s pretresljivo resničnostjo. S ponosnim zadovoljstvom sta si smela ota razdeliti resnično in pošteno izkazano priznanje poslušalstva, ki ga je pri prvi izvedbi bilo mnogo več kakor pri drugi. Zvesta služabnica Suzuki (Kogojeva) je ves čas simpatično stala ob strani svoji nesrečni gospodarici, g. Janko, kot dostojanstveni, na dve strani trgajoči se svetovalec in tolažnik, ki skuša ublažiti ostre zapadno-vzhodne kontraste, je svojo nehvaležno — v zgodbi nehvaležno — nalogo izvršil izredno pohvalno in pošteno Tako tudi vsi ostali. Prav |e. da je g. režiser reduciral na dostojno mero dosedanje preveč vsiljivo vmešavanje Gora — zlasti v II. aktu, odstrani pa naj morda tudi ten-kočuteči japonski kulturi in vzgoji naspro tujoče obnašanje Jakusida. ki prazni za hrbtom svojih sorodnikov tuje čaše- Z dokončno obliko »Madame Butterfly« je naša pera na novo obogatela svoj stami repertoar. Za dragoceno prireditev hvala in nedeljeno priznanje g. Niku Štritofu. njem se tudi dokaj ozira na slovensko slovnico in besedišče. Moličrov »Georg Dandin« v slovenskem prevodu. Molierovo komedijo ^George Dandin« je pričel sloveniti knez Franjo Krsto Frankopan leto dni po izidu prve izdaje (1. 1670). Znani jezikoslovec Ivan Koštial, ki je pravkar izdal v samozaložbi nov, dokončen slovenski prevod te komedije, зе v Pripombah ob koncu knjižice spominja svojega davnega predhodnika v prevajanju Moli^rove komedije o osramočenem zakonskem možu Frankopan si je s prevajanjem lajšal negotove ure v dunajski ječi, odkoder so ga Habsburžani pognali obenem z grofom Zrinskim pred krvnika. Prof. Ko-štial pa je našel v prevajanju Moli^rea prijeten oddih med svojimi jezikoslovnimi proučevanji in skrbmi. Novi prevod slove-ni tudi ime glavnega junaka, ki se imenuje od slej po slovensko »Jurij Tepček«. Komedija se utegne v novem prevodu še bolj udomačiti v naših gledališčih, posebej še tudi na ljudskih odrih. Ce so jo proti leti uspešno igrali na deskah ljubljanskega in mariborskega gledališča, ne pozabimo, da je v Ljubljani doživela tudi glasbeno obdelavo (Slavko Osterc). Slovenska knjiga o življenju kamnov. Kot novi zvezek znane zbirke »Kosmos« (izdaja JugosJovenska knjigarno) je pravkar izšla 232 strani obsegajoča, obilno ilustrirana knjiga A. Fersmana »Iz življenja kamnov«. 'Avtor je znameniti ruski mine-ralog, ki je bogato znanje in mnoge izkušnje strnil v poljudno knjigo o kamnih, kateri bi bilo težko najti v vsej svetovni literaturi enakovredno tovariši со iz te panoge. (Ob Fersmanovi knjigi pa se moramo s priznanjem spominjati mineraloških sp sov Fr. Tučana. ki po poljudni obdelavi in lepem stilu dosezajo Fersmana). Slovenski mineralog pater Janez Zurga je dal Fersma-novemu spisu slovensko obliko in obleko. Knjiga bo nedvomno slehernemu čitatelju razširila obzorje m mu odprla nove, morda celo neslutene poglede v življenje tako zvane nežive prirode, ki pa je v resnici prav tako kakor živa bitja podvržena oblikovalnim in razdirahrm silam vesoljstva. Ilustra cije so delno posnete iz naših domačih krajev in zbirk in le še bolj pribJ:žujejo čitatelju knjigo, kateri lahko obiektivno priznamo, da prikupno obo^ačuje sloversko prirodopisno l4eraturo Mlad človek bo imel ž njo enako veselje kakor starejši prijatelj prirode. — Dobiva ee tudi v knjigarni Tiskovne zadruge. Časopis za estetsko kulturo. Petar J. Odavič ie pričel izda iati v Beogradu mesečnik »Ž;vot i umetnost«. V pravkaT izišli prvi številki pravi izdajatelj, de se pri nas marsikaj pojavlie no d imenom umetnostnega dela in marsikdo jemlje nase vlogo estetskega vzgojitelja in ocenjevalca umetnostnih del. das* ne po той je pravilno lepote, tega osnovnega načela sleherne i-metnost? Zato bo Pere J. Odavič opozarjal na zablode m sicer »na osnovu nepri-kosnovenih umetn'ckih principa kori veko-vima vlada iu i koii če vekov'ma vb doti« Vsekale" smemo biti zvedavi га гсеЫсо dramatiko, ki jo nanovednje g. Odav'c Prva številka ne prinaša posebnih novosti. St p o r t V nekaj vrstah V prvenstvenem tekmovanju mariborskega drugega razreda se je v nedeljo v Ptuju odigrai domači »derby« med Ptujem in Dravo. Zmagal je Ptuj z 2:1. Sodil je g. Kopič iz Maribora. Kakor smo svojčas že poročali, se je 5. in 6. oktobra vršil drugi srednješolski miting mariborskih srednjih šol pod pokroviteljstvom direktorja državne trgovske akademije g. Petra Modica. Zmagalo je moštvo klasične gimnazije pred trgovsko akademijo in realno gimnazijo. V soboto se je vršila na trgovski akademiji primerna slavnost, na kateri je dobilo zmagovalno moštvo prehodne pokale JLS in udruženja »Sidra«. Posamezni tekmovalci so bili obdarovani s praktičnimi darili in diplomami. Poleg dijakov so bili navzoči tudi zastopniki posameznih zavodov. Goste je pozdravil dijak IV. letnika Smerdu ter se je zlasti zahvalil gg. direktorjem posameznih zavodov za naklonjenost ter poudarjal važnost telesne vzgoje za razvoj duha. Zahvalil se je tudi .upravi Železničarja, ki je dala brezplačno na razpolago svoi 9tadion, ter vsem mariborskim tvrdkem. ki so gmotno podprle to prireditev Nato je govorilo še več profesorjev ter so se razdelila darila. Včeraj smo objavili listo naših najboljših plavačev in plavačic V tej zvezi hočemo dati danes našim č:tateljem pregled najboljših japonskih plavačev. ki bodo. kakor vse kaže, na berlinski olimpijadi delali prave čudeže. Resni konkurenti jim bodo edmo le Američani. Vsi rezultati, ki jih danes objavljamo so b8i doseženi v bope&Sčo, dolgem 50 m. 100 m prosto: Yusa 572. Simura 58.6, Arai 59, Tagun 59.6, Hirano 59.6. 200 m prosto: Yusa 2:11.2, Negami 2:11.8, Makiroo 2:13.8, Taguti 2:14.4, laharada 2:15.4. 400 m prosto: Negami 4:452, Makmo 4:45.4, Išihirada 4:48.6, Terada 4:50.8, Udoh 4:53.4. 800 m prosto: Mekino 9:55.8, (Ilirijanska štafeta 4 krat 200 m je na letošnjem državnem prvenstvu v Dubrovniku plavala progo 800 m v novem rekordnem času 9:56.8. Makino je torej sam preplaval to progo za 11 sekund hitreje) Negami 10:00 8, Išihara-da 10:03.2. Terada 10:15, Hcnda 10:19. 1500 m prosto: Išiharada 19:12, Negami 19:13Д Hondt 19:15, Makino 19:192, Terada 19:19.6. Štafeta 4 krat 200 m: Državna štafeta 8:52.6 Sledijo štafete štirih univerz s časi 9:04, '9.04.2. 9:18. 9:25.8. Razen Makina. ki se je udeležij olimpija-de leta 1932. so vsi ostali iz najmlajšega naraščaja. Že iz tega lahko sklepamo, kako velike morajo biti plavane rezerve Japonske, ki bo gotovo zaradi tega tudi še dolgo časa obdržala primat v plavanju. Pri prvem nastopu amer šk h plavačev, ki se je vršil prošlo nedeljo v Berlinu, je 17 letni Američan K'efer v hrbtnem plavanju na 100 m z 1:07 postavil nov svetovni rekord. Skoraj neverjetno! Na istem tekmovanju je zmagal v plavanju 100 m prosto Highland iz Chicaga v 59 sekundah Službene objave LNP 8. seja k.o. dne 17. oktobra 1935 Kaznujejo se: Pucko Vinko, Disk po § 24 in z uporabo §§ 13 in 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja; Janežič Miro. Domžale. po § 18. k. p. s 14-dnevno zabrano igranje; Rihtar Oskar, Slogs-Lj., po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja: Glušič Kamilo, Reka. po § 18. k. p. s 14-dnevro zabrano igranja; Zargi Silvo, Ilirije, po § 18 k p. s 3-teden^ko zabrano igranja; Zor-nada Josip, PrVnorje, po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja: StiftaT Janko, Domžale, po § 18 k. p. s 14- dnevno zabrano igranja: Kovač Stane. Domžale, po § 24 k. p z enomesečno zabrano igranja. Ustavi se kazensko pos'op3nje proti Smerdu Egonu. Ilirija in ee mu dvigne suspenz. Akt se odstopa p. o. « tem, da verificira Stojanoviča B anka za Firijo po § 51 k. p. Ustavi se kazensko p'•»stop m je proti Trifunoviču Božu. Kor^ten-Kranj. Kaznuje se Flerin M:1an. Disk. po § 36 in z иротаЪо 55 13 in 14 k. p s 14-dnevno zabrano igranja: vš*eje se tmi suspenz in mu kazen poteče 27. oktobra 1935. Vse kazni teč°jo. v kolik^T ni vštet eu-snenz, od dneva objave. Poziva se Reke. da do prihodnje seje k. o. sporoči ime stranskega sodnika s tekme Reka—Gr/ifika 13 oktobra t. 1. Akt se odstopi v zadevi g. Hartmana u. o. Službeno iz LNP. D-evj bo po eeji p. o. ob 20.30 v podsaveznem tajništvu seia upravnega odbora. J.A.S.O. Danes ob 18. seja na tehniki. Vsi odborniki točno Г Motoklub Ilirija. Redna seja unravnega odbora danes ob 19.30 v pisarni Miklošičeva cesta 15. zaradi va"n;h zadev, obvezno za ves odbor. Smučarski klub Ljubi'ana opozarja ponovno vse prijatelje kluba in celokupno flanstvo na redni občni zbor, ki bo jutri ob 20. v restavraciji Zvezda Dolžnost veleva vsakemu članu, posebno pa vsem tekmovalcem, da se občnega zbora udeleže. H A D I 0 Sreda, 23. oktobra. Ljubljana 12: Odlomki iz slovanskih oper na ploščah. — 12.45: Poročila, vre me. — 13 čas, obvestila. _ 13.15: Plesni orkester vsega sveta na ploščah. — 14: Vreme, borza — 18: Pomen ročnega dela za posameznika ln skupnost (Ivan Omerza). — 18.20: Spet nove pustolovščine luitke-Storžka. — 18.40: Fran Mil-činski in mladinsko skrbstvo (Jagodič Vojko) — 19: Cas, vreme, poročila, spp. red, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. 20: Prenos iz Ljubljanske opere. V odmoru: Cas, vreme, poročila, sp0red. Beograd 16.30: Godalni kvartet. — 20: Prenos opere i« Ljubljane. — 22.20: Ples na glasba. — Zagreb 12.10: Mozartove skladbe. 13.15: Slovanska glasba — 20: Prenos oPere te Ljubljane. — 22.15: Kitara ln harm,pnika. — Praga 19.25: Orkestralen orkester. — 20.40: Stare češke zborovske skladbe. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Plošče — 20.45: Chopinove klavirske skladlbe. — 22: židovska glasba. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 17: Spdobni avstrijski skladatelji. .19.35: Brahmsov Nemški- rekvijem. — 22.05: Operetna glasba. — 23.20: Nadaljevanje koncerta — 23.45: Plesna muzika. — Berlin 19.45: Pesmi. — 20.15: Zvočne slike. — 20.45: Orkestralen koncert — 22.30: Lahka in plesna glasba. — Miin che® 19.05: Pester program. — 20.15: Iz Berlina — 20.45: Zvočna isrra — 2S Plesni orkester. — Stuttgart 19: Zabaven program. — 20.15: Iz Berlina — 20.45: Orkestralen hi pevski koncert. — 22.15: Ples. — 24: pfitenerjeve skladbe. • Četrtek, 24. oktobra. Beograd 12: Klavirske solistične točke na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Nekaj besed k večernemu prenosu žaJolgre »Kralj Eklrp< te draone. — 13.25: Operne fantazije na ploščah. — 14: Vreme, borza — 18: Ronny jaza igra Za ples. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Sophokles: Kralj Edip _ tragedija (prenos iz dramskega gledališča). — 21.30: T? klas kov (reproducirani koncert). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.VB: Koncert radio orkestra^ Beograd 17: Narodne pesmi. _ 18Л0* Simfonični koncert godbe kraljeve garde. 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb 12 10: plošče. — 13.06: Pes mri in instnimeitfli nj soli— 20: Prenos iz Beograda.—2?.'.S Pl0e _ Praga 19.45: življenje Jobana Strauesa v zvočnih slikah — 21.40: Mozart od veseie plati -- 22 U,: Ja±z. — Varšava 20* Lahka glasba. — 21: Zv0čna igra, — 21.35: Poljske pesmi. — 23.05: PloSče_ De- ej 13' Lahka, godb». —17 M: Kitajska in japonska glasba. — 1^20: Operetna ura. — 20.46: Mešan proeram-23.10: Angleške peamL — 23.06: Opera »GJuniači na ploščah. — Berlin 19: Orkester. — 20.10: Pri novem rinn. _ 21.15: Kabaretni program. — 22.30* Orkester__ München 20.10: Premo« te Berlina,-— JUS; Pevski koncert. — 23: Komorna glasba-Stuttgart 13; Zabaven program. — 20.15: Orkestralen koncert. — 22.30: Iz Bertina. — 24: Nočni koncert. — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. —20.50: Reepighijeva opera »Potopljeni zvon«. Trije prizori ob letalskem napadu Zračni napad v Ljubljani, ki eo ga sovražna letala poizkusila v soboto po. poldne, je odbila naša dobra zaveznica megla. Pa v soboto še ni bil čez mero mračen dan — skoraj se je še solnce po-malem nasmihalo skozi oblake. Hej, kako šele bo, kadar se z Barja razleže gosta rosna koprena, da bi jo človek skoraj rezal lahko. Ne, sovražnega napada izpod neba se nam ni bati! I. Ko so odvižgale sirene, je neznan človek židane volje stopil iz krčme in široko zakoračil po gluhih, mrtvih ulicah. Ljudje, ki so se bili zatekli v najbližjo vežo, so neprevidneža rotili na vso moč, naj se reši pod streho, on pa objestno nazaj: — Le tlačite se v mišjo luknjo, podgane, vam bodo že opeko razbili na črepi-njah! Meni jih je pa v Tirolah trideset letelo z bombami nad g-lavo ln nič se nL sem bal. Stražnik z masko na voglu je skušal človeka prestreči in pogovoriti, a ko so besede ostale zaman, ga 4e prijel za roko in ga povabil s seboj. Nerad je mož s težavo omahoval za njim. — Zakaj pa ga ženejo? — so se v gneči za vrati vpraševali ljudje. — Ali ne vidite, — je nekdo pojasnil — da bo to najbrž edina žrtev plinskega napada! IL Vprašanje, kam bo Ljubljana spravila množice, ki se vsako jutro zbero za Vodnikovim, če pridrve sovražna letela ob času trga, v resnici ni kar tako. To stran obrambnega problema so navodila, ki do jih dnevniKi objavili nekaj dni pred napadom, odpravili tako-le: — Iz pokritih stojnic se morajo umakniti v najbližje veže vsi kupci, lastniki stojnic pa smejo ostati na svojih mestih zaradi čuvanja blaga. Vsekakor velikodušen takle plinski napad, ki s tolikšnim razumevanjem prizanaša ljudem, če gre za čuvanje blaga. Trije reporterji, namesto z maskami opremljeni, samo s čarobnimi belimi listki, ki vkljub najstrožji zapori dovoljujejo gibanje po mestu, patruljirajo po evakuiranih ulicah- Povsod se za vežnimi vrati tlačijo ljudje, ki jih je alarm zajel na potu, gostje iz krčem, ženske, otroci, kolporterji »Slovenskega Naroda«, ki je malo pred topovskimi streli izšel. Pred pošto stražnik e plinsko maako na obrazu. Na voglu nebotičnika zapuščena kostanj arsk a stojnica. Izpod pokrivače na pečici se sumljivo kadi. — Halo, kaj ni nobenega človeka nikjer saj se bo vendar ves kostanj zažgal! Ob podboju na pragu trgovine na voglu, tri korake stran, sloni možak in z gandhi j evski m mirom z rokama r žepih motri situacijo pred seboj. — Hej, čujete, kostanjar, kaj ne vidite, vraga, da vam bo pogorelo vee blago! — Ah, — Je odvrnil. — moj kostanj je že itak izgubljen. Samo da smo mi na varnem! Blizu tam Je stal stražnik. S težavo so reporterji pretentali moža da je stopil iz zavetja in dvignil pokriva. čo s pečice. Njegov kostanj je res da šel k vragu _ a tisti mah so zapeli zvonov* vSeh ljubljanskih cerkva in čas veselega prometa se je spet začel. Ш. Zvečer, kakor smo brali, je napad bolje uspel. Ljubljana je imela tedaj samo to nalogo, da pogasi luči, da se za- Nase gledališče Drama Začetek ob 20. uri Sreda, 23. oktobra. Frak ali Od krojačka do ministra. Red A. Četrtek, 24. oktobra. Kralj Edip, Kameniti gost- Red Četrtek. Opera Začetek ob 20. uri Sreda, 23 oktobra. Madame Butterfly. Red Sreda. Četrtek. i4. oktobra. Mam'zelle Nitouche. Premiera. Izven. Petek, 25. oktobra. Zaprto. Klasična drama »Kralj Edip«, ki se vpri-zori v četrtek 24. t. m. za red Četrtek, se bo prenašala po ljubljanskem radiu, na kar še prav posebno opozarjamo izven ljubljansko občinstvo, ker je to prvi slučaj, da se bo prenašala drama iz gledališča po radiu. Poleg »Edipa« se vprizori ta večer še »Kameniti gost«. Izreden uspeh je imela na obeh letošnjih vprizoritvah Puccinijeva »Madame Butterfly«. Vsi nosilci glavnih vlog, predvsem pa ga. Gjungjenčeva, so odlični. Prevod, režija in umetniško vodstvo Stritofovo pa ravno tako. »Butterfly« se ponovno vprizori drevi za red Sreda. »Mamzelle Nitouche« gre na naš oder v četrtek 24. t m. Popolnoma na novo predelana, zrežirana in inscenirana po režiserju Kreftu in v novem izvrstnem prevodu g. M. Klopčiča. Glavne vloge pojo: gdčna. Igličeva, g. Peček, g. Zupan, g. Franci. V ostalih vlogah nastopijo ga. Juvanova, ga. Mauzerjeva, g. Jelnikar, g. J. Rus odnosno g. Plut, dalje g. Bratina, g. Simončič. ga. Španova, gdčna Cankarjeva in e. Frelih. Muzikalno vodstvo ima v rokah kapelnik Raha. Premiera v četrtek je izven abonmaja. , ^ , Gdčna Fratnikova, mlada nadebudna operna pevka г izvrstnim glasovnim mate-rijalom nastopi v soboto 26 t. m. v vlogi Margarete v operi »Faust«. Predstava je izven po znižanih cenah. Mariborsko gledališče Sreda. 23. oktobra : Zaprto. Četrtek 24. oktobra ob 20 uri: »Bratje Ka-ramazovi«. Red C. Gostovanje elana ljubljanske drame Cirila Deberca. vije v najglobljo temo- Toda nekaj razkošno razsvetljenih izložb, nekaj bdeste-čSh reklam nad vhodi v lokale in na stotine oken je žarelo ves čas. A vrh Gradu je bilo prižganih nekaj električnih svetil jk, ko so v tej improvizirani temi še učinkoviteje prišle do veljave, kakor iJiumi-nacija ob slavnostnih dneh. — Oprostite, gospod stražnik, zakaj pa na Gradu gorijo luči? — Kaj mi to mar, — sem dobil odgovor, — to je stvar magistrata. Morda so jih pustili zato, da bodo imeli aeroplani vsaj eno orientacijske točko. L m. Novosti šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižičar Matija Rodč. Nadaljevanje.) IstratJ panait (M- Avsenek), Nerancula Roman. 5765. daee Eroeefc (S. Skerl)j Beloglavček, 5766. Olbracht Ivan (B. Borko in Ot. Bedko. pec), Hajduk Nikola Suhaj. Roman- 5767. Balzac Honore de Bradač), ESvge. nija Gramdetova. Roman. 5770. Dumas Aleks., ömi tulipan. Roman. 5771. Valmigčre P4 Otani. Roman. 5772. Strachey L. (O. Župančič), Kraljica Viktorija. Biografija. 5774/75. Купе P. B- (Fr. Magajna)f Vrti ljudje. Povest. 5776. Vomberger Joža, Zbalbo tele. Satirična veseloigra. 5778 d. Sediv^ Jan, Oris zgodovine Jugoslovanov. 5780 r. Lnkman Fr. Ks^ Mantyres Christi-5782 г. Latzko Andr. (M. lOopčič), Sedem dni. Roman. 5783. Gorki Mak «im (Vb Levstik), Mati. Roman- 5784. Kranjec Miško, Os življenja. Roman. 5792. Wedekind Fr. (M. Fuchs), Pomladno prebujenje. Mladostna tragedija. 5793 d- Bevk France, Huda ura. Roman. 5794. Strindberg Avg. (C. Debevec), Veltka noč. Pasi jonska igra- 5795 d. Abram Jože, Zlatorog. 5796 d. Novak Vilko шч Slovenska Krajina. 5797 r- Dorgeles Roland (Ivanka Klemenčič), Leseni križi. Roman. 5798. Opeka Mih„ Iz mojih rimskih teL 5799 r. Engels Friedr., Izvor rodbine, privatne lastnine in države. 5803 r. Cosič Branimir, (Tone Potokar), Foko-šeno polje. Roman. 5804. MilčinsM Fr., Humoreske ln groteske-5808. Kranjec Miško, Tri novele. 5916. Komp D., Naši gostje, kako jtm sbreže-mo. 5816 r- Svensson Jon (Joža Lovremčič), Mesto ob morju. 5817. Lolofs S. Madelon (Peter Donat), Gumijeve plantaže. Roman. 5818Д9. Javornik Mirko, Pomlad v Padestini. Potopis. 5820 r. Barbo grof Robert (Janko Tavzee), Beta •krogla. Roman. 5822. Lageriöf Selma, (France Vodnfflr), Klara Gulleborg. Roman. 5823. Mann H. (Fr. Bradač), Profesor Nesnaga aM Konec tirana. Roman. 5826. Sest O., Kar po domače. 5827 r. Kaye.Smith Sh. (Griža Kariitnlk), Konec Alardov. Roman. 5828. Ljeskov Nikolaj, AskalonsM hradobee. Zgodba iz Herodove ječe. 5829. Scoville S. mL (P. Holeček), Za Infco-v%n smaragdom. 5830. Сор Matija, Izbrano delo 1835—1935. Priredil Avgust Pirjevec. 5831 r. gimec Malka, Zdravstveni nasveti za družino in dom. 5832 r- Fersman A. (P. Janez žurga), Jas življenja kamnov. 5833 r. Kolarič Rud., Jezikovno rešeto 1.5835 r. Revije: Razori Ш: 5802; — Zvonček 1.36: 5814; — Mentor 1.22: 5801; — Teh. nika in gospodarstvo I; 5821 r; — Proteus XX: 5824 r; _ Zbornik znanstvenih razprav XI: 5825 r; — Misel in delo I: 5834 r. šošteršič Mirko ing., Naš lov. 5781 r. Giono Jean, žetva. 1904 h. Osborn Max (I- Hergešič i F. JeflaSič), Povijest umjetnosti. 1905 h. Pri mo rac Branimir, Tajinstvena podmornica. Pripovjest iz svjetskega rata 1906 h. Jevdjevič D^ Sarajevski atentat ari. 1908 h. Krleža M., Evropa danae. 1909 h. — Vražji otok. 1913 h. Betesner Larisse, Ia zesrflj© АтапиПаЬа. 1910 h. Werf d Fr. (Rad. fcflič), Proslava mature. 1911 h. Sučič Nikola, Bolesti živaca 1 duše. 1914 h. Zweig St. (Jos. Bogner), Fouchč. Roman jednog političara. 1917 h. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7t izposoja vsak delavnik od рой 4. pop. do pol 8. zvečer — ob sobotah in dneh pred prazniki pa že od 3. pop. dalje — najlepše slovenske, srbo-hrvatske. češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške, in espe. rantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno izkaže. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi. da si napišeš številke knjig doma. Knjige se pošiljajo tudi po pošti po vsej Jugoslaviji. Knjižnica kupuje zlasti predvojne beüe-taristične knjige. H. E. Werner: 29 für.Thor sten hoče bol! » »Torej ob osmih! — In bodite brez skrbi! Če bi kdo kaj ukrenil oper vas — Thorsten bi bil prvi, ki bi se kesal! Njegovo življenje ne tehta dosti v tej igri! — Do svidenja ob osmih — v vaši sobi!« V nenadni kljubovalnosti se je zbrala. Njena roka je krčevito stisnila slušalo. »Ne, ne — ne smete priti!« je burno zaklicala. A nihče ji in odgovoril. Rahlo brnenje v telefonu je pričalo, da je bil oni že odložil slušalo. Gloria je stopila k oknu in naslonila vroče čelo na šipo. »Ne — Iie — ne«, je z mrtvim glasom ponavljala. V njenih očeh se je odražal nepreklicen sklep. S hlastnim, razburjenim gibom si je Buzz snel naglavno slušalo in ga položil predise na mizo. Nato je prekrižal noge, zamišljeno potegnil obrvi na čelo in segel po pipo in tobačni mehur. »Ne zamerite, gospod, tu ni dovoljeno kaditi,« je očitajoče rekla ena izmed telefonistk hotelske centrale. Buzz je mehanično pokimal. »Tako, tako«, je zagodmjal sam pri sebi in vtaknil prazno pipo med zobe. Nato je mahoma poskočil s stola iin planil proti izhodu. Šest dvojic oči, ki niso imele pojma o kriminalističnih kompleksih, ga je osuplo spremljalo. Zunaj na cesti je mignil prvemu taksiju. »Policijsko predsedstvo — !« je ukazal šoferju in odpri vratca. Voz je zbrzel po ulicah. Ko se je ustavil na Aleksandrovem trgu, je stal poročevalec že na stopalu, vrgel vozniku novec in stekel proti vhodu predsedstvene palače, ne da- bi počakal drobiža. Sreča mu je bila mila, da je našel komisarja Heintzeja še v uradu. Uradnik je začudeno pogledal razburjenega prišleca, nato pa pokazal na stol: »Izvolite sesti, gospod —« »Buzz, poročevalec! — Zaradi Thorstenovega slučaja sem prišel!« »Kaj pravite! — Ali je Američan že najden?« »Ne, tega ne; lahko vam pa povem, kje in kaiko morate prijeti storilce!« je samozavestno zaklical poročevalec. »Res zanimivo!« Heintze se je naslonil vznak. »AH ne bi izvdlili« »Takoj! — Torej, če pridete drevi ob osmih v hotel Imperial — a bolje bo, da povem vse po vrsti — !« In tako je jel pripovedovati o Kammlerjevem sumu, opisal nato telefonski razgovor med Glorijo in neznancem ter končal: »Ob osmih imate po tem takem najboljšo priliko, da pokličete oba na odgovor in doženete, kam je izginil Mr. Thorsten!« Heintze ni takoj odgovoril. Zamišljeno je bobnal s prsti po pisalni mizi. Nato je z izrazom priznanja pogledal Buzza. »Zelo pametno ste ravnali! Dobra misel je bila, da ste poslušali pogovor po telefonu. — Seveda bomo porabili vaša dognanja!« Vstal je in potegnil uro iz žepa. »Zdaj manjka pet minut do sedmih. Vrnite se mirno v hotel in me čakajte ob osmih pred glavnim vhodom. Toda nikar z ničimer ne pokažite svojega suma. Drugače bi se utegnilo zgoditi, da bi nasprotniki Mr. Thorstena zaduhali smodnik in izginili prav tako brez sledu kakor vaš nesrečni Američan — !« To rekši je podal pri-šlecu roko v slovo. ★ Rahel, hlapen dež je pršil z neba. Asfalt se je gladko in nevarno lesketal. Ljudje so z zavihanimi ovratniki in razpetimi dežniki hiteli po cestah. Lytton E. Buzz se ni menil za take zdravstvene opreznosti, ko je hodil pred vhodom hotela sem ter tja. Prav nič ni gledal na to, da mu je dež premakal trdi sivi klobuk, ki ga je toli srčno ljubil. Oči so se mu spet in spet vračale k razsvetljenemu številniku električne ure. Samo minuta je še manjkala do osmih. Kdo ve, ali bo policija točna? 2e v tretje si je prižgal pipo, ki mu je neprestano ugašala na dežju. A zdajci je vrgel šibioo na cesto in spravil pipo v žep. Avtomobil je bil obstal pred hotelom — po vsem videzu navaden zasebni voz. Toda iz njega je stopil komisar Heintze, ki ga je spremljal še drug uradnik, takisto v civilni obleki. Pogledala sta okoli sebe, kakor da bi nekoga iskala. A že se je pokazal v svetlobnem krogu vhoda Buzz in ponesel reko k premočenemu klobuku: »Dober večer, gospoda--« Heintze mu je hitro odzdravil. »Nu — vse vredu?« Poročevalec je -skomignil z rameni. »Ravnal sem po vaših nasvetih, gospod komisar. V hotelu se nisem niti pokazal. Pol ure že hodim tod sem in tja — « »Hm — nu torej — U Stopili so v hotel. Mož v sprejemni pisarni je očividno spoznal poročevalca. Pokimal mu je in zaklical: »Miss Garronova je zdaj v svoji sobi — !« »Hvala — « Buzz se je skrivaj tiho zasmejal. »Sam najbolje vem, da je!« «In kje je njena soba?» mu je segel Heintze v besedo. «V prvem nadstropju. Katera je, sicer ne vem natanko.. «Strežaj nam bo povedal!» Urno so se vzpeli po stopnicah in obstali šele na hodniku. Pri shrambi za metle je stala sobarica. Komisar se je obrnil k njej: «Ne zamerite, ali bi mi lahko povedali, kje stanuje Miss Gairronova?» «Tamle — !» Dekle je pokazalo na vrata ene izmed sob. «A pravkar ima obisk. Neki gospod je pri njej —» «Hvala lepa — !» jo je ustavil Heintze. Nato ee je hitro spogle-dal s poročevalcem: «Slišite — je že pri njej!» «Nu, potem je stvar v redu! Ali imate zaporno povelje zanj m zanjo s seboj?» Komisar se je tiho zasmejal in zmajal z glavo. «Ne, prijate^, tako hitro pri nas ne gre! — Najprej moram dognati položaj — in če se pri tem pokaže kaj sumljivega, je še vedno dovolj časa, da jn spravimo pod ključ! — A zdaj poizkusimo srečo!» CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 11.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ¥}|ц 1 . v znamkah OdgOVOr, priložite J« ▼ ыимшм... Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tižoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. iii« Beseda 1 Oin daveb * Din. an Miro ali dajanje naslova 5 Din. Naitnaniši rnesek 17 Din. Izučena fotografinja ki samostojno brezhibno ln htro izvršuje amaterska dela se išče za temnico ooremljeno z modernimi stroji. Ponudbe do 1. novembra t. 1. pod »št. 5« na ogl. odd. Jutra Liubljana. podružnico Maribor ali Celle. 23224-1 Pletilje ravija-lke i® prebivalke, iščem za stalno delo. K. Sofcs, Mestni trg. 20ЭТ4-1 Voakj beseda 50 nar, daveb Oin, га dajanje aaslova 5 Din. naimanjši mesek 13 Din. Beseda 1 Din, davek 3 Oin. ta Šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjii mesek 17 Din. - Brstove plohe suhe, kupimo. Ponudbe prosimo na Automontažo d. d., Ljubljana VH , telefon 30-47. 23689-7 Gospodična i g peči kavcije zmožna, išče stalne | ohranjene, štedljive, službe, kot začetnica. Ceoj. j эте(11ф velike, kupi Roje, ponudbe na ogl. odd Jutra Triglavska 9. Telefon 38-71. pod »(Pridna in vestna-«. 2358^2 Gospodična Trgovsko pomočnico Т.ПЙП0 voditi tudii samo- »Se službo uradnice aH «temo, sprejmem takoj, blagajniške. Ponudbe na Potrebne kavcija. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Копил od Mrutmja« ■Natančna«. 33438—1 Trgovskega pomočnika v»š6efra špecerije, гтаггё-kavcije sprejme veletrgovina v Kranju. Ponudba na ojrl. odd. Jutra pod »Kranj ICO«. 33577-1 Za prvovrstno gospodinjstvo na deželi Sčem za 1. no-vember ali kes.neje perfekt-nr>. solidno sobarico z znanjem nemščine. Istotam kuharico, po možnosti ne pod 30 let staro, katera s« razume ni prriprosto im finejSo kuho. Ponudbe samo v nemščini, s prepisom spričeval, zahtevkom plače in sliko, ка'Сепа ад vrne, na ogl. odd. Jutra pod »B. L. 10, v Ljubljani na Miklošičevi cesti št 34. Stanovanje na razpolago za takojšnjo vselitev. Informacije pri hišniku. 23567-21 Stanovanja Beseda 1 Din, daveb 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje ugodna lega, moderni konfort. Se odda s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralna kurjava«. 23389-21 Trisobno stanovanje ugodna lega, moderni koniort. Se odda takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralna kurjava«. 23388-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico, oddam na Kodeljevem. — Vprašati Jenkova ul. 1в. 23600-31 Stanovanje štiri (k) peteobno, iščem za februar ali pozneje, v cen-trumu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Februar«. 28090-21 Dvosob. stanovanje lepo, taikoj oddam. Spod. Šiška, Bel jaška ul. 38. 23581-21 Sobo in kuhinjo i vrtom, oddam s i. novembrom za 3 odrasle ose-1 be. Maribor, Jenkova 13Я. 33503-31 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje iščem za takoj. Pogoj: suho, čisto, elektrika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drž. upokojenka«. 20553-aia Dvosob. stanovanje po mornoeti s kopalnico, iščem za 1. febriiai. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Cisto stanovanje«. 235GS-2ia Gospodična išče separirano sobioo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Cb50«. 23598-23a ШЛШ beseda i uiu. lavek i Ьш. га Šifro all dajanje oasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo sončno, veliko, v centru mesta, s posebnim vhodom, takoj oddam. Napoleonov trg (Ш. 23591-23 2 prazni sobi centrum, oddam, primero i za pisarne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. аэ&б9пЗЗ Prijazno sobico z vso oskrbo in dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah .Jutra. 23694-33 Lepo sobo s posebnim vhodom, oddam. Rimska cesta Э4Л. 23537-33 Beseda I Din. daveb 3 Din. za šifro all dalanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s kuhinjo ali souporabo ku- i hinje, iščem za 1, novem- j ber. Ponudbe na ogl. odd. 1 Jutra pod šifro »November«. 1 33576-23a beseda 1 Din. daveb 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Jin. Najmanjši znesek 17 Din. Grafolog in hirosof N. Sadlnckl v Ljubljani ostane do 9. novembra. Cita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan od 9 do IS in od 3 do 7. Naslov: Ljubljana, Hotel »Slon«, soba 64. 03ЭТО-31 Razno Beseda 1 Din. daveb 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pišite бе danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak„ pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino mookega, ženskega namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z Izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem na zaj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »Kosmos«« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn MARIBOR, DvoraKO-va cesta L. Beseda 1 Din. daveb " Din, ta Šifro aH dajanje iaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj ünderwood Portable, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33559-29 Šivalni stro# rabljeni, ugodno naprodaj pri »Promet« (nasproti kri-лапзке cerkve). 38S75-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, krapom proti takojšnjemu plačilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ootovina«, 23395-2» Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 26 Din. Šmarnica Skromen znak da je spomin živ, neuflaiiliiv. Iskrene! Joža. 33579-24 »i«venshe pleS*« J-Ц Šal!tve. ktipleti, petje z godbo, harmonike ^ ^ it d. ie od Din. 30,-prodaja Ohranite svoje ___če želite dolgo uživati dobro zdravje. Pomnite p a, d a ohranite zobe zdrave in lepe, če vsak dan uporablj ate najpopolnejše sredstvo za nego zob, ki nudi najvišje jamstvo v pogledu higiene in katero priporočajo največje medicinske osebnosti To sTed-stvo je Olavno zastopstvo za Jugoslavijo Hteko Mayer in drug, Zagreb ' ' < .i, 1 - - . • WS'-**- Gostilno dobrmdočo, v sredini trg» BraslovSe, oddam takoj v najem samski oeebi. Poizve s« pri Povše Miha, Bra-slovče št 8. 33576-17 Gostilniško kuhinjo z vso opravo, oddam takoj v najem na prometni točki v sredini mesta. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 28599-17 MOŠKI Ki trpite rta seksualnj. ne.-vrasfemji.ozir. impotenci.neip-dostni'Punkciji spolnih žlez, du$evni depre-4 siji poskusite: OtotSaar* f Po prekratkem življenju in veliki družinski sreči je nenadoma zapustila za vedno vse svoje iskreno jo ljubeče drage: otročka, soproga, starše, brate itd. naša predobra DR BOGICA POGAČNIK j Büffet v centrumu mesta, prodnm zelo povoljno zaradi družinskih neprilik. Vprašati: Loveč k i Dvor, Zagreb, lika 93. 28065-19 УаШеЫ Prospekt na zahteve. Ars oena din.-nO.. MaBO тъшмтт BEOGRAD • KNEZ MIH AJLOVA-1- pofoč« dr* Grimm. Kakor jo je v življenju vse ljubilo s čistim srcem in kakor je biio v življenju vsled njene dobrote vse vedro in veselo kamor je prišla, tak, upamo, da bo tudi onkraj groba našla pri Bogu svoj dom. V to ime pomagajte z molitvami. Blagoslovljen bodi njen spomin! Svoj začasni počitek je našla v soboto v Monakovem v Waldfriedhofu. V neizmerni bolesti rodbini DR. GRIMM — DR. POGAČNIK. OGL.ВЕС. J.*-. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Bibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeriek, — Za fnseratnl del je odgovoren Aloja Novak. — „Vsi I IdubljarV