8pe£Mooe la abbonnm—U Poitnlna plačan* * gotovini
SLOVENEC
Naročnina mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Ur — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir Ček rač Ljubljana 10.650 is naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
Izključna poohlaičenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A„ Milano.
Izhaja vsak dan s|ntra| rasen ponedeljka ln dneva po praznlkn.
= Uredolitvo in o pr s v a i Kopitarjeva 6, Llobllana. i Redazione, Ammlnistrasionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i	Telelon 4001 4005.
\bbonamenUt Men 15 Lire; Estero, me-t« 20 Ura. hdunon« domenica anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«, C C f.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti 10 349 per I« Insertioni. Filial«! Novo mesto.
Concessionaria eselusiva per la pubblicitd di provenienza italiana ed eatera Unione Pubblicita Italiana S. A~ Milano.
II Bollettino No 635
Attivita esplorativa in Cirenaica
Tre »Wellington« abbattuti — Malta ripettutamente bombardata
II Quartierc Generale (lelle Forze Ar-mate oomunica:
In Cirenaica attivita esplorativa di nostri reparti avanzati. Formazioni aeree del-1'Asse hanno attaccato, Ira T o b r u c h e S i -difiarrani,lc linee ed i centri delle co-municazioni avversarie. Tre >Wellington< sono stati abbattuti dalla difesa di D e r n a numorosi altri apparecchi colpiti al suolo i resi inefficienti o graveniento danneggiati dalla caccia tedesca.
Su Malta si sono succcdute ondate di bombardieri che hanno hattuto la base navale di L a Valetta ed i campi delle aviazione di II a 1 F a r e di L u c a ; in combatimento ž stato distrutto un »Hurricanec.
II nemico ha compiuto incursioni nottur-no su Bengasi e Tripoli: Nessun dan-no di rilievo, nessuna vittima. Un velivolo in-glese, raggiunto ed incendiato dal tiro dcll'ar-tiglieria contracrea di Bengasi 4 eaduto in mare.
Vojno poročilo št. 635
Izvidniško delovanje v Cirenajki
Trije »Wellingtoni« sestreljeni Malta ponovno bombardirana
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V Cirenajki izvidniško delovanje nagih prednjih oddelkov. Osna letala so med Tobrukom inSidiBaranijcm napadla sovražno ceste in prometna križišča: tri letala »Wellington« so bila sestreljena pri obrambi D c r n c, mnoga druga letala pa so bila zadeta na tleh in storjena neuporabna, oziroma hudo poškodovan od nemških lov-ccv.
Nad Malto so v valovih prihajali bombniki, ki so obstreljevali pomorska oporišča v L a V a 1 c 11 i ter letališča vHal Faru in v Luk i; v bojih jc bil sestreljen cn >Hurri-cane«.
Sovražnik je izvedel nočne polete nad Benghazi in Tripolis: nobene pomembne škode, nobene žrtve. Eno angleško letalo jo zadel izstrelek protiletalskega topništva v Benghaziju in je padlo v morje.
Pred japonskim izkrcanjem na Javi
V šestdnevnih poletih na Javo jfe bilo uničenih 177 sovražnih letal — Prodiranje v Birmo se kljub tropski
vročini nadaljuje — Tesno sodelovanje med Japonsko in Indokino
O CtH TM! HI LITA HI tAM AfAlt tAl! NAVAU
Tokio, 26. febr. AS. Vojaški krogi omenjajo šesti dan japonskih letalskih poletov na otok Javo in pripominjajo, da so doseženi uspehi zelo težki udarci za nasprotnika. Vojaški opazovalci pravijo, da so po teh poletih sovražne letalske sile zmanjšane na polovico, kajti v šestdnevnih poletih je bilo uničenih 177 sovražnih letal. Menijo, dn so nasprotniki imeli od začetka vojne na Tihem morju na Javi 350 letal, polagoma pa se je to število povišalo na 450. Dobljeni udarec je za zaveznike tem težji, ker ne vedo, kako naj spravijo nove okrepitve na Javo.
Bangkok, 2(>. febr. AS. Mesto Raniroon je tako rekoč že prazno zaradi neodjenljivega napredovanja jap. vojske. Takšno stanje v mestu izrabljajo roparske tolpe, ki kradejo vse kar vidijo, in vdirajo tudi v hiše, katere zapu-
šča prebivalstvo na ukaz oblasti. To delovanje roparskih tolp je zavzelo takšen obseg, da je oblast morala imenovati posebnega vojaškega poveljnika z nalogo, da na vsak način omeji požiganje in tatvine.
Tokio, 26. febr AS. Poročajo, da so japonske čete, ki prodirajo zahodno od Palenbanga na otoku Sumatri ob železniški progi, prispele že 80 km ven iz Palenbanga. Hitro napredovanje japonskih čet se dogaja navzlic odporu holandskih sil, ki pa polagoma izgubljajo svoj vojni duh zavoljo porazov zadnjih dni.
Tokio, 26. febr. AS. Mornariško ministrstvo je sporočilo, da je kontreadmiral Suša k u šibuin padel pri pomorskih operacijah 24. preteklega meseca blizu otoka Bornea.
Saigon, 26. februarja. AS. Japonski poslanik v liuiokini je dul zastopnikom tiska izjavo o izboljšanju razmer med Japonsko in francosko ln dok i no. Pogajanja za spopolni'ev trgovske pogodbe, sklenjene maja lanskeia leta, hitro napredujejo. Japonsko od|>oslan6ivo /a proučevanje naruvnih zahtev lndokine je svojo delo končalo in se pripravlja na »ovratek v domovino, kjer bo poročalo svoji vladi. Kar se tiče vojaške pomoči, katero naj nudi Indo-kina Japonski, je poslanik izjavil, da nudi In-dokina japonskim silam popolno sodelovanje xl lecembia ..iK-kfga leta |>o sklepu vojaške zveze z Jnponsko Sedanji odnošaji mod Japonsko in lndokino so zdaj tako tesni kukor med r«) j-k . ii ihponsko.
Buenos Aires. 26. febr. AS. Na tiskovni konferenci je Roosevelt izjavil, da ni mogoče pošiljati letalskih okrepitev na Filipine. Na vprašanje, Če jo mogoče pošiljati bombnike naravnost na Luzon, je predsednik oidgovoril, da morajo bombniki vmes pristati.
Tuja letala blizu zahodne ameriške obale
Buenos Aires. 26. febr. AS. Uradni govornik Bele hiše je včeraj objavil, da so včeraj v dveh valovih letela sovražna letala blizu zahodne ameriške obale. Dodal je, da Roosevelt zelo od blizu opazuje položaj v tem predelu.
Sovjetski sunki odbiti
Petrograd bombardiran — Med 15. in 24. februarjem so izgubili Sovjeti 403 letala — Nadaljnjih 7 ladij potopljenih na Atlantiku
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 26. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na v z h o d u so bili odbiti številni sunki slabotnih sovražnih sil. Težko topništvo je uspešno obstreljevalo važne vojne naprave v Petrogradu.
Visoko na severu so bojna letala podnevi in ponoči bombardirala dele murmanske železnice in v polno zadela postaje v Kandalakši in Louhi.
V	času od 15. do 24. februarja je izgubilo sovjetsko letalstvo 403 letala; od tega jih je bilo sestreljenih 265 v zračnih bojih. 44 od protiletalskega topništva, ostanek pa na tleh. V istem času je bilo izgubljenih na vzhodnem bojišču 28 lastnih letal.
V	Severni Afriki so nemško-italijanske izvidnice odbile angleške ogledniške oddelke. Sovražnikovo zaledje med Tobrukom in Sidi Barani-jem je bilo bombardirano. V zračnih bojih so nemški lovci setrelili 3 angleška letala.
Nadaljevali so se letalski napadi na vojaške cilje na otoku Malti.
Kakor je bilo že v posebnem poročilu objavljeno, so nemške podmornice na srednjem Atlantiku v več dneh trajajočih hudih bojih potopile 7 ladij iz neke dobro zavarovane spremljave, med njimi dve veliki petrolejski ladji, s skupno tonažo
52.000 ton. 6 nadaljnih velikih ladij, med njimi ena petrolejska, je bilo tako poškodovanih, da je računati z njihovo izgubo.
Angleški bombniki so zadnjo noč napadli nekatere krafe na obrežju vzhodnega morja, med dragimi tudi mesto Klel. Žrtve med civilnim prebivalstvom so majhne. Sovražnik je izgubil 5 letal.
Turčija je budna
Carigrad, 26. febr. AS. Današnji turški listi so objavili ogorčene proteste proti nekemu članku v sovjetskem listu ;>l'ravda< o Dardanelski ožini. »Tasvari Eklarit zagotavlja, da Turčija ne bo dopustila nikakega barantanja o svojih vrhovnostnih pravicah nad Dardanelami. List piše nadalje, da so ti poskusi, ki imajo namen spremeniti turško nevtralnostno politiko, otroški, in da bodo ostali brez uspeha.
Budimpešta 2fi. febr. AS. Po izvolitvi Štefana Horthyja za državnega podregenta je zavzel njegovo dosedanie mesto predsednika madžarskih železnic inž. Koloman Imredy. brat bivšega madžarskega ministrskega predsednika.
Sveti oče je sprejel novega italijanskega veleposlanika
Vatikansko mesto, 26. febr. AS. Danes zjutraj ob deset i If je sveti oče sprejel Raffaela Guariglio, novega italijanskega poslanika pri Sveti Stolici, ki mu je izifočil svoje poverilnice. Veleposlanik je bil sprejet po običajnem papeškem ceremonialu. Peljali 6o "ga v dvorano, kjer 6e je nahajal 6veti oče , 6 cerkvejnimi dostojanstveniki. Ko mu je izročil po-veriina /pisma, mu je italijanski poslanik izrazil svojo v/danost, na katero je papež odgovoril in mu izročil blagoslov za Kralja in Cesarja, predsednika i
Vlade in italijansko ljudstvo. Po kratkem prisrčnem pogovoru ga je povabil v 6vojo zasebno knjižnico, kjer sta 6e dolgo pogovarjala. Na koncu mu je vekjjoslanik predstavil svoje spremstvo. Nato se je velejooslanik podal k državnemu tajniku kardinalu Maglioneju, 6 katerim 6e je dolgo prisrčno razgovarjal. Nato je odšel gospod Guariglra v baziliko sv. Petra, nakar 6e je j^odal v 6voje poslaništvo v spremstvu cerkvenih dostojanstvenikov.
Izjalovljen atentat na von Papena
Po sodbi berlinskega tiska gre za delo Angležev in Sovjetov — Veliko
ogorčenje v Turčiji
Anglija, Amerika in Sovjetska j Rusija nameravajo objaviti vojne cilje
Btern, 26 febr. AS. Iz Moskve poročajo, da nameravajo Anglija, Združene države in Sovjetska Rusij^ v kratkem objaviti slovesno deklaracijo, v kater/i bodo napovedale svoje vojne cilje. Deklaracija too vsebovala glavne točke atlantske izjave.
Barbarsko dejanje Washingtona
■Tokio, 26. febr. AS. Zapoved, dana 10.000 tujim 1 državljanom, pripadnikom držav trojne zveze, bivajočim na zahodni obali Združenih držav, da naj i zapuste svoje hiše in se oddaljijo iz teh kra-jev.j je eno najbolj barbarskih dejanj \vashington-skei vlade proti manjšini v obrambi in eden najslabših ukrepov takoimenovanega krščanskega naroda. Japonski krogi pišejo o protestu, ki ga je izzval ta ukrep v Združenih državah samih in pripominjajo, da so mnogi tuji državljani, ki morajo zapustiti svoje hiše, izgubili ne samo vsako sredstvo za pridobivanje vsakdanjega kruha, ampak tudi sadove dolgoletnega poštenega in trdega delta.
Angleški listi napovedujejo ,-nove poraze
Stockholm, 26. febr. AS. Dopisniki iz Londona jooročajo, da angleški listi zelo odkrito pišejo
o položaju. Celo »Times« piše: »Prihodnje mesece bodo morali naši živci prenesti 6trašne preizkušnje in' moramo biti pripravljeni na nadaljnje poraze na vzhodu in mogoče tudi prej kakor si mislimo, v Evropi.«
Stockholm, 26. febr. AS. »Dagens Nyheter« poroča, da sta zaprosila švedski fjoveljnik letalstva in njegov namestnik za upokojitev, želeč 6 tem prepustiti svoje ine6to mlajšim ljudem.
Berlin, 26. februarja. AS. Nesramni atentat na nemškega veleposlanika von Papena v Ankari je vzbudil v nemški javnosti veliko zgražanje. Berlinski listi na široko razpravljajo o tem dogodku in čestitajo veleposlaniku in njegovi ženi, da sta se srečno rešila iz smrtne nevarnosti, obenem pa poudarjajo velike zasluge von Papena, ki jih je bil dosedaj storil za državo. Iz vsega berlinskega tiska se vidi soglasno prepričanje, da gre za političen atentat, ki so ga skupaj organizirali agenti tajne britanske službe in sovjetske GPU. »Deutsche Allgemeine Zcitung« pravi, da se podobnih sredstev britanska diplomacija stalno poslužuje. Eksplozija se ie dogodila nekaj mesecev po eksploziji v nekem carigrajskem hotelu, kjer so imeli spravljeno prtljago nekega britanskega diplomata. Prav tako je značilen za delovanje britanske tajne službe dogodek v Tangeriu, ki je veljal življenje več kot deset ljudi. Spomniti se ie treba, da so tudi v Egiptu, Iraku in Iranu po vrsti padale visoke osebnosti, nevšečne londonski vladi, nazadnje pa ie treba pribiti tudi dejstvo, da so Angleži s sodelovanjem holandskega zunanjega ministra pripravljali atentat na Hitlerja in zunanjega ministra von Hibbentropa. Danes, pravi list. ie delovanje von Papena Angleže in Sovjete bodlo v oči in zato so poskušali odstraniti z vsemi sredstvi tega človeka. Nič čudnega ni. če si je von Papen nakopal na glavo iezo Angležev in boliševikov, ker je bil sporočil turški vladi tajne sporazume med Ede-nom in Stalinom glede Evrope in tudi sporazum clede turških življenjskih koristi.
Rim, 26. februarja. AS. Tri dni po atentatu in 48 ur po jasni turški izjavi smatra agencija Reuter za potrebno objaviti nadaljnje neresni-' čne podrobnosti o atentatu proti nemškemu po-
Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvatsko
Zagreb, 26. febr. AS. Dr. Toth, miin. za trgovino, industrijo in obrt, je v Saboru podal dolgo poročilo o delu v njegovem ministrstvu, v katerem je naglasil, da bo v okviru nove Evrope in novega reda vsaka država imela le tolikšno veljavo, kolikor bo znala delati in proizvajati za6e in za evropsko skupnost. Zato — je poudaril dr. Toth — čutita Italija in Hrvatska potrebo po tesnejših gospodarskih odnosih. Italijansko gospodarstvo 6i želi zagotoviti zadostne količine surovin in neobhodno potrebnih izdelkov. Hrvatska pa je v 6vojih naporih za prenovitev lastnega gospodarstva nujno navezana na gospodarsko sodelovanje z Italijo, ker bo k na ta način mogla zgraditi osnovo, na kateri bo 6lonela njena politična neodvisnost. Za skladno gf^nodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvatsko je bil imenovan stalen mešan odbor, ki je imel 6 svo-
jim delom doslej zelo koristne in plodne uspehe za oba naroda.
Zavezniški odnosi, zemljepisna bližina, gospodarska skladnost med Italijo in Hrvaško, 60 dale velike možnosti za razvoj v obeh deželah italijan-sko-hrvaško prijateljstvo varno jamči, da bo sodelovanje v evropskem gospodarskem okviru tudi v bodočnosti še bolj tesno in plodovito.
slaniku v Ankari. Te podrobnosti naravno žele podkrepiti mnenje, da je bil atentat naperjen proti Angležem in da je posledica temnih namenov sovražnikov Anglije. Agencija Reuter piše dobesedno: »Znatna škoda jc bila povzročena v stanovanju nekega člana angleškega poslaništva v Ankari. Svetnik angleškega poslaništva Thompson je za nekaj sekund ušel atentatu, ker je ravno v tistem trenutku nameraval zapustiti hišo Nek njegov služabnik bil ranjen.« Tri dni po dejanju in v času,
io vodi turška policija strogo preiskavo, imajo te pojiolnoma nove podrobnosti, ki jih tolska agencija nikakor ne omenja, zelo
h ana-
jasen
pomen.
Španski odgovor na pisanje ameriškega tiska
Madrid, 26. febr. AS. Špansko zunanje ministrstvo je objavilo noto v odgovor na pisanje dela ameriškega tiska, ki trdi, da Španija krši nevtralnost, ker na Kanarskih otokih preskrbuje nemške vojne ladje, ki delujejo proti ameriškim ladjam v Antilskem morju. Nota odločno zanika te izmišljene trditve in pravi, da v španskih pristaniščih ni nikakega oporišča v službi katerekoli se vojskujoče države. Poleg tega pa podmornice, delujoče ob ameriški obali, ne potrebujejo nikakih oporišč na Atlantskem morju. V prejšnji svetovni vojni so nemške podmornice čestokrat preplulo ocean in torpedirale številne ladje v ameriških vodah. Nota dodaja, da navzočnost podmornic s kljukastim križem v teh vodah ne more nikogar začuditi, ker imajo s francoskih in norveških obal vsa morja odprta. Zato so obtožbe proti Španiji absurdne, napačne in špansko zunanje ministrstvo nima nič proti temu, če zastopniki tujega tiska v Španiji obiščejo Kanarske otoke in potrdijo njegove trditve ter dokažejo lažna namigavanja ameriškega tiska.
Italijansko-madžarska
posvetovanja
j Budimpešta, 26. febr. 'AS. Prihodnje dni bo prispelo v Budimpešto italijansko odposlanstvo, ki I bo nadaljevalo svoj čas v Rimu začete pogovore o | • prosti madžarski luki v Reki.	'
Drobne
Rim, 26. febr. AS. To noč je umrl kardinal Tommaso Pio Boggiani, kancler rimske Cerkve in suburbikalni škof v Portu in Santi Ruffini. Rodil se je leta 1863. in je bil imenovan za kardinala leta 1916. od papeža Benedikta XV., 1922 je bil imenovan za apostolskega delegata v Mehiki. Papež Pij XI. ga je imenoval za kanclerja rimsko Cerkve.
Buenos Aires, 26. febr. AS. Argentinska vlada
Ie podaljšala poletni čas do oktobra zaradi pri-iranka električne energije in pogonskih sil za motorna vozila.
Ribnica pred sto leti
Iz zgodovine najstarejšega trga v Sloveniji
Ribnica, februarja 1042.
Ribnica je že od nekdaj središče vsega gospodarskega in kulturnega življenja v jugozahodni Dolenjski. 2e v rimskem času je vodila skozi Ribniško dolino proti Kočevskemu »rimska ce6ta« in po njej so prihajali trgovci, potniki in, vojska na naše ozemlje. Oglejski patriarh poje v zalostin-kah za grofom Erikom iz Furlanije, ki je bil pred Treatom ubit (leta 790.) o Savi, Kolni. Krki, in omenja tudi kraje v Ribniški dolini. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bila v Ribnici cerkev že v 0. 6toletju, torej za ča6a 6V. Cirila in Metoda. Leta 1082. je izročil oglejski patriarh Ribnico v fevd Konradu II Turjaškemu. Tudi v času reformacije se omenjajo Ribnica in okoliške graščine, kamor je prišel tudi Trubar oznanjat Lutrovo vero. Nekdanjo Sovneško posest so Turjačani prodali gospodom iz Loža, 1. 1418, so jo že imeli Ortenburžani, ko so pa ti izumrli 1. 1418, je prešla v last Celjskih i grofov. V ribniškem gradu je živela nekaj časa tudi Veronika Deseniška z grofom Friderikom, dokler ji [ grof ni zgradil novega gradu Fridrihštajna pri Kočevju. Po smrti zadnjega Celjana Urha (1. 1456.) je prišla Ribnica v cesarsko last in prvi njegovi najemniki so bili Lambergi, ki so 1. 1470. zgradili grad na Bregu. Zgodovina pravi tudi o krvavem uporu ribniških kmetov (1. 1515.) proti Lambergom na Ortneku in o 27 napadih in pustošenju Turkov, pod katerimi je Ribnica hudo trpela. Leta 1618. je kppilj ribniško graščino grof Kiselj, leta 1641. je prešla v last grofov Trilkov, i. 1700. pa jo je priženil grof Kobencelj, ki jo je posedoval do leta 1810. koso jo kupili Rudeži, še do nedavna lastniki ribniške graščine.
Tokrat le nekaj o pestri zgodovini središča Ribniške doline — o le|>em zgodovinskem trgu, za katerim sc dviga v ozadju Velika gora, domačija naiše največje zveri — medveda, it. še jelena in srn, ki se jeseni in pozimi tako rad; približajo naseljem ob obronkih temnih gozdov.
Župnijski in dekanijski urad v Ribnici čuva prav zanimivo knjigo. Zemljepisni načrt ribniške župnije iz leta 1041. Ta zemljevid je napravil pred 100 leti ribniški kaplan Rozman. Na čelni 6trani je Rozman označil sever, jug. vzhod, zahod in celo razmerja r>osamcznih razdalj. Prvi zemljevid pri-kazuie načrt vasi Brega s 23 številkami in imeni hišnih posestnikov, drugi Breže z 38 številkami, tretji Dane (27 štev.), četrti Dule (Virje) s 3 hišnimi posestniki, dalje Ciorenjo vas (29 štev.), Goričo vas (52 štev.), Ilrovačo z 29 štev., načrt Jurjevice (41 hišnih številk), dnlie Kot (231, Bezgovico-Laze (27), Mokošo (15), Nemško vas (36 štev.). Otavice (20 štev.), Poljane (39 štev.). Podstene, Ribnico s 150 hišnimi številkami, načrt vasi Sajovic (19 štev.), Zadolie (8), Z.inuše (8 štev.). Na tem načrtu je tudi Sv. Ana. Načrt označuje poleg cerkve še 4 poslopja, ki pa dane« ne 6toje več. Ne daleč od cerkve na poti proti Stenam na Mali crori se vidijo še danes razvaline nekdanje mežnarije z zasutim studencem. Na i6ti strani je tudi naselje Seljani.
Sledi načrt Slatnik-Zlebič, prvi 6 15, drugi s 13 hišnimi številkami, nato poseben načrt Zlebiča, Skrajnek (3 štev.), Vrh (2 štev.), 2ukovo (2 štev.), načrt vasi Sušje (31 štev.). Ce primerjajo občani posameznih naselij število hišnih številk pred 100 leti, lahko ugotove, za koliko 6e je naselje jx>večalo. Dvojni list — osemindvajseti — je zemljevid ribniške dekanije z vsemi, prej omenjenimi kraji.
Rozman je ves zemljevid — posamezne na-črte — delal s tušem in barvami, zato je ta knjiga dragocena in |x>membna Ob načrtih posameznih vasi 60 imena hišnih jjosestnikov, tako da po teh lahko ugotovimo, čigava last je bila posamezna hiša pred 100 leti. nanes šteje trg Ribnica 241 hišnih številk, torej 91 hiš več kot pred 100 leti.
Predsednik Zveze profesionalcev in umetnikov v Ljubljani
Potem, ko je stopila v veljavo uredba Visokega Komisariata, po kateri je zdaj ustanovljena Zveza profesionalcev in umetnikov, je dospel v Ljubljano predsednik Zveze profesionalcev in umetnikov nar svetnik Cornelio Di Marzio, ki se je odpravil v palačo pokrajinske vlade ter se zahvalil Visokemu Komisarju za delo, ki ga je opravil v prid organizaciji. Nato so se podrobneje bavili z nekaterimi nalogami glede Zveze ih z njenim delovanjem. Potem je nar. svetnik Di Marzio zbral novinarje in krajevne profesionalce ter jim izrazil svoje zadovoljstvo ob ustanovitvi zveze in se zahvalil za ukrepe, ki so se jih lotile pristojne kategorije v korist organizaciji.
Ob tej priliki so poslali brzojavke ministru Ricciju, ministru Pavoliniju, ministru Bottaiu in ministru Grandiju.
Važno opozorilo vsem železniškim uslužbencem
Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča: Obveščajo se vsi železniški uslužbenci, ki so zaposleni pri raznih železniških ustanovah v Ljubljani, da so vse zaporne straže dobile zapoved, da morajo dovoliti prost prehod vsem tistim, ki gredo v službo, potem ko so se izkazali s svojimi osebnimi listinami.
Vsi železniški uslužbenci, ki se ne bi pojavili v svojih ustanovah ali uradih tekom današnjega dne, bodo odpuščeni iz službe
Kaj bomo izbrali za setve na vrtu
V strokovnih vprašanjih naj odločajo le strokovnjaki
Že pred nekaj meseci so se začeli pojavljati v naših dnevnikih razni na videz »strokovni« članki in poročila o pridelovanju zelenjadi, pa tudi o sadjarskih vprašanjih. Mnogi teh člankov, ki so zvečine anonimni, dajejo ljudem povsem napačne nauke in navodila ali pa so tako površno napisani, do dobri stvari — če že ne škodujejo — pa vsaj nič nc koristijo. Takšno neodgovorno šužmarstvo dela dvojno škodo! zavaja v zmoto nepoučene bravce, ki ne ločijo zrnja od plev, po drugi strani pa jemlje tudi ugled resnim in vestnim strokovnim piscem. Zato ni čudno, da nastajajo zmešnjave raznih vprašanj, ki jih je komaj moč pojasniti, in se tudi pravi strokovnjaki že ostro pritožujejo. Zahteva, da se mora šušmarstvu napraviti konec, je gotovo upravičena. Zlasti je to potrebno, ker si v teh časih ljudje zares žele zanesljivega strokovnega pouka.
Ondan je n. pr. g. kmet. svetnik inž. Gorjup zelo lepo predaval o prehranjevanju vrtnih rastlin in gflojenju. Takoj drugi dan je pa neki dnevnik objavil poročilo o vsebini tega predavanja, ki pa nam je odkrilo tako čudovite »novosti«, da je tudi zdravim ljudem zastajala sapa ... Ali bi ne bilo edino prav, da poročevalec, če sam ni veščak, pokaže svoje poročilo pred objavo predavatelju na pregled? Poleg mnogih drugih se je sedaj posebno ostro zavzel zoper šušmarstvo g. M. Humek, predsednik SVD in po vsej naši deželi priznani strokovnjak. Šušmar je namreč nevaren človek: večkrat izpuli od bogvekod nekaj dobrih misli in morda že znanih besed, potem pa ljudje sumijo: aha, to je napisal ta in ta, bo že držalo!
Naj navedem za primer še članek, ki opozarja ljudi, naj si takoj preskrbe semena za vrt. Ta članek so z istim besedilom zelo vidno objavili V6i naši dnevniki, zato so si ga ljudje zapomnili in se nanj sklicevali, ko so pri nekaterih strokovnjakih in tudi na uradnih mestih iskali pojasnila glede nabave zelenjadnih semen. Je pa očitno, da je ta članek napisal neki vseznalec, ki najbrž nima lastnih izkušenj, zna pa zgovorno pripovedovati, kar je površno poslušal pri drugih ljudeh. In s posebno avtoritativnostjo, tako rekoč uradno prodaja svojo modrost: opozarjamo, priporočamo, ponavljamo itd. Članek se odlikuje z netočnim in površnim besedičenjem. Med drugim n. pr. oznanja tole: »Takoj, ko bo zemlja kopna, lahko na gredo vsadimo zgodnji grah, ker ne zmrzne. Najprej bomo nasadili nizki čudež iz Amerike«. Pisec bi pa bil moral povedati: mozgatega graha (in takšen je tudi čudež iz Amerike) ne smemo saditi na piano prezgodaj, ker v hladni zemlji slabo kali in gnije. Za prvo setev na piano je gotovo boljši okroglozrnati
Križi in težave južnega vremena v Ljubljani
prvi sel (ekspres) ali pa saxa, ki ju priporoča tudi naš Zelenjadni izbor. Predvsem pa: tega »ameriškega čudeža« nima sedaj Sever niti zrna na prodaj.
Kaj je piscu mar Zelenjadni izbor za naše kraje, ki ga je 1. 1940 določila bivša banska uprava in ki ga je bila pretehtala in odobrila posebna strokovna anketal Iloče pač nekaj »svojega« povedati. Seveda bomo v teh časih, ko je težko dobiti dobra semena, sejali tudi sorte mimo Zelenjadne-ga izbora. Ni pa prav, če kdo niti ne omenja sort, ki jih priporoča naš Zelenjadni izbor in ki se njihovo seme v trgovini še dobi, ampak z vidnim poudarkom pripoveduje o drugih sortah, tako da nepoučeni sprejemajo te nauke kot poslednje in najbolj zanesljivo dognanje.
Pri paradižnikih začenja pisec takole: »Skušali bomo priskrbeti za Ljubljano najbolj priporočljivo vrsto (prav: sorto) Stirling Castle...« No, kdor bo pa toposkušal, ne bo vedel, komu se naj zahvali za ta prijazni nasvet, kajti pravega stirling castle ne dobil pri nas nikjer. Prijazni svetovalec, ki se mu ni treba podpisati, pa seveda niti z besedico ne črhne, da sta izvrstni paradižnikovi sorti n. pr vvestlandia in radio, ki ju je nalašč za letošnje setve pripravilo Sadjarsko in vrtnarsko društvol In takšnih pomanjkljivosti je še in še — kaj bi jih tu naštevali Piscu je bilo glavno, da fletno pripoveduje. Napravil je poklon našim časopisom spredaj in zadaj in na koncu jo je fletno zaokrožil še takole: »Berite članke v dnevnikih pazljivo in stalnol Ravnajte se po navodilih, objavljenih v dnevnikih, v Sadjarju in vrtnarju in drugih strokovnih časopisih!«
V imenu Sadjarskega in vrtnarskega društva naj kar takoj povem: hvala za takšno priporočilo! Društvo se zaveda svoje odgovornosti in odklanja odločno vsako misel, da bi bilo kakor koli v zvezi z raznimi nezrelimi članki, ki jih objavljajo nepodpisani pisci.
Mislim — in tako zahtevajo še mnogi: strokovne članke naj bi vsak pisec podpisal! Ljudje morajo vedeti, komu naj verjamejo Če je pa kaj uradnih strokovnih navodil, naj bodo tudi ta posebej označena. — Inž. C. Jeglič, referent za vrtnarstvo in urednik Sadjarja in vrtnarja.
\
Vse se je oddahnilo, ko je popustila zima in je nastopil jug, ki je obetal, da nam bo snežna nadlega počasi izginila. Toda kakor je bilo letos snega in mraza več ko preveč, tako je bilo tudi južne dobrote več kot 6mo je pričakovali. Dokler je zmrzovalo, je sneg ležal po cestah in hodnikih zbit in shojen. Pot je bila lepa, le kolesarji 60 imeli težave, če so hoteli preveč pohiteti.
Odjuga, ki je nenadoma pritisnila, pa je zmehčala snežno in ledeno odejo na cestah in hodnikih do tal. Šele sedaj smo Ljubljančani videli, koliko snega 6ino stlačili na ce§tah, čeprav 60 ga delavci sproti odvažali. Vozovi so zmehčali sneg na cestah s kolesi k:rr preorali in zrahljali. Ob hodnikih so nastale luže, tako da bi ob nekaterih prehodih človek moral skoraj iskati čoln, ki bi ga prepeljal. Pa to še ni najhujše. Luže so se napravile tudi p>o kotanjah na cestah med zledenelim snegom. Največji 6trah pešcev so jx>sfala vozila, ki vozijo 6icer vsa pravilno, toda luž se seveda ne morejo izogniti. Kar na lepem prileti krepka prha na hodnik. Pešci bi najrajši no6ili dežnike s seboj, da bi se tako zavarovali pred nenadniki plju6ki .
Seveda ni ce6ta edina nadloga, ki tare pešca ... Sneg pozdravlja pešca tudi s streh. Večina gospodarjev je 6icer pravočasno očistila 6trehe, toda marsikje še na lepem zaropotajo težki plazovi 6 6treh na hodnike. Večina plazovom srečno uide, ker 6e vsi drže previdno notranje strani. Zato pa morajo potrpeti in 6e zadovoljiti, če jim mesto snežnih plazov namaka snežnica obleko. Kako lepo curljajo pravi slapovi iz zamrznjenih žlebov na hodnike! Sam ne veš, kaj bi bilo bolje: držati se zidu in loviti za vrat 6nežnico, ali 6e umakniti plohi in čakati, kdaj ti zagrmi na glavo snežni plaz. ali pa bresti po sredi ceste varen pred pozdravi od zgoraj. Tam 6eveda galoše ne zaležejo več. Previdnega obvarujejo še gojzerji. Najbolj brez skrbi je pa tisti, ki lahko v škornjih gazi po sredi, pa četudi mu grozi 6koraj četrt metra globoka kotanja.
Ce bo še par dni jug tako krepko pobiral sneg, bodo te prehodne težave kmalu minile. Neprijetno bo le, če bo po naključju pritisnil zopet mraz in spremenil plundro v led. Potem 6e bomo drsali, da bo veselje in padali, da bo joj!
Go s podarstvo Ljubljanski velesejem
Za lanski velesejem, ki je bil od 4. do 13. ok- 1 tobra, je izšla sedaj okusna spominska knjiga, ki je zelo lepo ilustrirana, natisnila pa jo je Ljudska tiskarna. Uvodni članek je napisal predsednik industrijske konfederacije v Rimu g. Volpi di Misu-rata. Drugi članek opisuje zgodovino velesejma, nato pa potek zadnje velesejmske prireditve. Naslednji članek ima naslov Italija in Ljubljana. Poseben članek je posvečen gospodarstvu Ljubljanske pokrajine. Emilio Marcuzzi piše o Ljubljani, Jadranu in Donavi, nac. sv. Marij Muzzarini opisuje italijansko kmetijstvo, sledi članek o bankah in zavarovalstvu v Italiji, ki ga je napisal nac. sv. Giambattista Ferrario, dočim piše o italijanskem obrtništvu tajnik vsedržavne zveze obrtnikov Peter Gazotti, poseben flaenk pa je posvečen obrtništvu Ljubljanske pokrajine, Fiatu. turistični razstavi, umetnim tekstilnim vlaknom v Italiji, razstavi ministrstev, Montecatiniju, semičnolekarski industriji itd. Slede še kratki pregledi posameznih najvažnejših panog, ki so bile zastopane s svojimi proizvodi na velesejmu. Končno nam je omeniti še pomemben članek o kmetijstvu Ljubljanske pokrajine. Knjiga je bogato ilustrirana in daje lep pregled lanskega velesejma.
*
Nove avtarkične naprave. Na zadnji seji odbora za avtarkijo je bilo podano tudi poročilo o novih napravah za avtarkično industrijo, ki naj Italijo osvobodi odvisnosti od uvoza iz inozemstva. Razpravljali so o okoli 100 novih prošnjah za nove naprave ali pa za razširjenje obstoječih. Nekatere med njimi so bile izredno velikega pomena za proizvodnjo v sedanjih časih, vse skupaj pa pred-
Človek in bož fe Srce
V	vseh dobah krščanstva so sc pojavljale v življenju kristjanov nekak,? duhovne suše, ko je zagon notranjega življenja vernikov usahnil, ko se je plamen gorečnosti sklonil in se tako-rekoč skril pod pepel svetnega prizadevanja. Pri človeku poediiicu j? to zelo znan psihološki pojav: doba gorečnosti in doba duhovne suše se v krščanskem verniku pogosto menjavata. Podobnim duhovnim sušam je podvrženo tudi velotno krščansko občestvo. Za take dobe ki pomenijo pravo preizkušnjo za kristjane, pošilja Bog vernikom posebna sredstva, ki naj vzbude ogenj v njih srcih in jih dvignejo iz duhovnega mrtvila.
V	sedemnajstem stoletju, ko je mrzel dih racionalizma začel hromiti krščansko navdušenj-: in pozneje, ko je janzenizem pustošil po zapadni in srednji Evropi in istovetil krščanstvo z n^kim matematičnim, skrajno mrzlim češčenjem Boga, je razplamtela med verniki topla, čisto človeška in z mehkimi čustvi prežeta pobožnost do božjega Srca. Ker je razum svoje zahteve pritiral v skrajnost, je moralo nastopiti spet srce in ogreti hladno človeško mišljenje.
Nismo daleč od resnice, ko trdimo, da so tudi danes naše logične konkluzije, naša razumska dognanja mnogokrat le preveč osamljena in brez tople vsebine, ki jim jo daje src?. Ni neznano, da je najznačilnejša lastnost sodobnega sveta brezsrčnost. Mnogokrat pravimo, da je velikega odpada množic od Boga krivo nepoznanje verskih načel. Pri mnogih je to resnično. Toda v splošnem to ne drži. Saj je znano, da je prišlo do največjih odpadov prav po tistih predelih krščanskega sveta, ki so bili s krščansko resnico najbolj seznanjeni. Torej so vzroki drugod, v človekovi volji, ki sta jo napuh in slabost zapeljala in oddaljila od Boga. Takih ljudi nobena načela ne bodo spreobrnila, nob na logika jim ne bo omehčala srca. Spreobrniti jih more le velika ljubezrn. ki zna premagati tudi slabe lastnosti padle človeške narave.
Brez dvoma je res, da so needinosti med kristjani mnogokrat kriva miselna strannota, ki d.iijo kristjane v miselno opredeljene skupnosti in povzročajo skupnemu krščanskemu življenju mnogo škode. Toda veliko vprašanje je, ali ni na dnu miselne raznolikosti prav tako greh proti ljubezni, krivda hladnega razuma, ki uveljavlja neizprosne zakone logike, pri tem pa ubija človeška srca in jih ž ne v skrajnosti, ker ne prinaša s seboj toplote ljubezni? Je torej res upravičen tisti klic mnogih krščanskih pisateljev: »Več ljubezni!«, ki se vedno bolj in bolj pojavlja v krščanski književnosti. Končno jf vendarle ljubezen gibalo vsega življenja. Načela ne zadostujejo, so le začetek in podlaga in jiUi je težko sprejeti, če jih ne proži osvajajoča, človeku dostopna toplota ljubezni.
Zdaj razumemo, zakaj si Cerk-v toliko pri; zadeva, da bi sc njeni člani čim bolj poglobdi v pobožnost do Srca Jezusovega. Cerkev hoče Boga približati naši človeški naravi, prilagoditi našim človeškim čustvom hoče, da iz božjega Srca šine iskra ljubezni tudi v naša srca, hoče izpolniti in z ognjem prežeti vrske resnice in zahteve, ki se modernemu človeku mnogokrat zdijo prehladne, preveč razumske za njegovo čustvovanje, če jih ne ogreva tudi čustvo.' Iz to pobožnosti veje toplota, ki osvaja srca. nagiba voljo in razdira napuh brezboštva. Kakor je nekdaj rešila vernike pred strupom racionalizma, tako bo tudi danes poživila ogenj kristjanov in privedla mnoge, mnoge odpadle nazaj v na-ročjo krščanstva.
stavljajo nameravano vrednost investiranega kapitala nad 500 milij. lir.
Dovoljeni sejmi in razstave. Z oztrom na potrebe prevozov vojnega materiala so ukinjene nekatere razstave in trgovske prireditve Povsem izjemoma pa so dovoljene naslednje prireditve: Razstava obrti v gledališču v Firenzi od 26 aprila do 31. maja in v Milanu mednarodni vzorčni velesejem. ki bo od 11.—27. aprila, to pa zaradi tega, ker so organizacijska dela za ti dve razstavi zelo napredovala in ker je že zagotovljeno sodelovanje tševilnih inozemskih držav.
Povišanje glavnice. Italijanska papirnica v Torinu zvišuje glavnico od 30 na 37 milij. lir.
Iz trgovinskega registra. Pri Gradbenem podjetju inž. Jos. Dedek, mestni stavbenik v Ljubljani je bil vpisan prokurist Dedek Josip.
Tretje angleško vojno posojilo. Vpisovanje tretjega vojnega posojila v Angliji se zelo počasi razvija. Doslej je bilo na to tretje vojno 2.5% posojilo vpisanih 203 milij. funtov Prvega vojnega posojila je bilo vpisanih 442, drugega pa 494 milij. funtov šterlingov.
Cene svinjskega mesa na Hrvatskem. Urad za oblikovanje cen je določil nove cene svinjskega mesa. Najvišja prodajna cena sušenega svinjskega mesa brez kosti za proizvo^nika je dolofena na 85 kun, hrbta in vratov s kostmi 70 kun, rebra s kostmi 61 kun in krače 30 kun za kg čiste teže postavno skladišče.
Daniele Varč:	6
Ko se bliža nevihta nove vojne...
(Odlomki iz diplomatskega dnevnika.)
(Konec.)
1939.
Torek, 21. februarja.
S Chamberlainom sva govorila o knjigi, ki sem jo posvetil njegovi svakinji. Prav ta svakinja (vdova po Austenu Chamberlainu) mi je zagotovila že ob mojem prihodu v Anglijo leta 1937., da se bodo angleško-italijanski odnošaji zboljšali, brž ko bo prišel na oblast Neville Chamberlain, ki je bil že pred kronanjem določen za Baldwino-vega naslednika. Ministrski predsednik je torej sklenil hoditi po stopinjah svojega brata: prisrčen sporazum z Italijo in nobenega spora onstran Rena. Toda dogodki se ne razvijajo v tej smeri. Angleži so popolnoma razočarani nad skopimi rezultati obiska v Rimu. Angleški politiki mislijo, da bodo mogli urediti svet, če se nekaj dni osebno razgovarjajo s predstavniki drugih držav. Ko pa slišijo njihove želje, spoznajo, da stvar ni tako preprosta. In vse ostane pri starem ...
Četrtek, 1. marca.
Trije še preživeli člani tajništva Zveze narodov, jaz, Colban, sedaj norveški poslanik v Londonu, in miss Howard, nekoč Drummondova osebna tajnica, smo danes skupaj obedovali v United Service Clubu. Izkušnje, ki si jih je nabrala pri Zvezi narodov, dovoljujejo miss Howard, da sedaj vodi Zavod za onemogle, kruljave, pohabljene itd.
Govorili smo o Shavvovi »Ženevi«, komediji
na račun Zveze narodov. Značilen za Shawov paradoksni slog je stavek, ki ga Duc^ naslovi na Chamberlaina: »Zahvalite se nebesom, da niste v Angliji nikdar imeli demokracije!«
Petek, 17. marca.
Veliko razburjenje zaradi aneksije Češke in Moravske., Chamberlain je ves prepaden izjavil, da bo Velika Britanija kljubovala vsakemu nemškemu poskusu zavladati nad svetom. Ne vem, kako more ravno Anglež imenovati »zavladanje nad svetom« nemško nadoblast v Srednji Evropi. V primerjavi s tem, čemur vladajo oni, je to prav majhna stvar.
Torek, 28. aprila.
Odbor za nevmešavanje je v likvidaciji; v kratkem se bom mogel vrniti domov. Španija ne predstavlja več možnega vzroka za vojno, nasprotno ga predstavlja Poljska. Danes je Chamberlain natančno objavil »jamstvo«, dano tej deželi: ».. . v primeru kakršnega koli dejanja, ki bi brezdvomno ogražalo neodvisnost Poljske, in če poljska vlada sklene, da je v njenem življenjskem interesu upreti se z vsemi narodnim silami, bi se čutila vlada Nj. Veličanstva obvezana, nuditi Poljski vso pomoč, kolikor je v njeni moči.«
Šušlja se, da je bila ta odločitev sklenjena brez posvetovanja z ministri vojske, mornarice in letalstva. Zdi se nemogoče. Vendar v tej deželi ni nič nemogočega.
Arthur Bryant, moder in uravnovešen mož, dokazuje v »Times«, da bo nemška politika, ki jo označuje kot »enostransko akcijo, osnovano na sili in strahu«, neizogibno dovedla do vojne z Anglijo, čc sc nemška vlada ne bo prepričala, da ima tudi potrpljenje angleškega naroda svoje meje. Jam-
stvo, dano Poljski, nudi dokaz resnih angleških namenov.
Ce že dopustimo tak opis položaja, kot ga podaja Bryant, ali ni morda le škoda, da je ravno Poljska kamen spotike? Poglejmo, kaj je pisal Wells pred leti o vstali Poljski:
». ., Poljsko so postavili na noge, toda namesto plemenitega naroda, ki se je dvignil po 120 letih suženjstva, opravičujoč simpatije in upanja . se je pojavil režim, navdahnjen od ozkosrčnega patriotizma, in se v kratkem času spremenil v nasilno diktaturo, maščevalno in neusmiljeno, ki se je z vnemo lotila preganjanja nesrečnih narodnih manjšin (okoli ena tretjina prebivalstva), zbranih v območju preširokih poljskih meja.«
Če izzivalna in samoveličja polna Poljska predstavlja nevarno neznanko, je vendar tudi Rusija temna točka. Velik del odgovornosti pri tem, kar se tukaj dogaja, pade na Labour Party, ker ona s svoje strani jamči vladi in javnosti za brezdvomno sodelovanje s Sovjeti. Lloyd George pa se razburja in opisuje jamstvo, dano Poljski, kot korak, storjen zaradi panike in nerodnega priznanja vojaške nemoči. Dne 3, t. m. je on govoril v parlamentu: »Če kaj storimo brez ruske pomoči, bomo padli v past . Zahtevam od vlade, da sklene zvezo z Rusijo z dogovorom sporazuma, paktom, kakorkoli naj se že imenuje, da bomo le skupaj nastopili proti napadalcu. Ce tega dogovora ne bo, bomo igrali z odprtimi kartami in bo partija zelo riskantna ..«
Medtem vlada boli ali manj premišljeno dela, kar more . . Mrzlično Daranta z Moskvo. Toda sta dve težavi:
Prva: Poliska noče ničesar slišati o ruski vojaški pomoči. Sprašuje, če britansko jamstvo ve-
lja tudi za vdor Vorošilovih čet na Poljsko ozemlje?'
Druga: Rusija hoče imeti proste roke na Baltiku, kar pa povzroča strah, da neha tradicionalna skandinavska nevtralnost.	i
V sredi tolikih zmešnjav .in zmedenosti se ne morem pohvaliti, da vse razumem. Toda Opažam, da je angleška zunanja politika popolno nasprotje načel starega Austena Chamberlaina (ni b^l genij, a je imel1 izreden čut za presojo položaja). Današnja angleška politika jadra v popolnoma ' drugih vodah kot za časa pogajanj v Stresi. TakraJ se je ministrski predsednik Ramsay Mac Donald opravičeval, da ni podprl italijanske politike gled,e Avstrije (po Dolfussovem umoru), ker se anglešlki narod — tako je dejal — absolutno noče vmeišavati v evropska kontinentalna vprašanja, v katerih Anglija ne najde pravega interesa. .. Zdaj pa nasprotno v vse in povsod vtika svoj nos. i
Pričkal sem se glede tega med razpravo po svojem predavanju v Chatham Houseu. Našel se je nekdo, ki je trdil, da je dolžnost in pravica' britanske vlade, vtikati prste v vsa mednarodna vprašanja. Odgovoril sem: »Zdi se mi, da iimate vašo vlado za stonogo!« Odgovor je izzval s«neh, vendar je v polno zadel. Ali je v današnjem svetu tudi to mogoče, da jc Anglija vzgojiteljica in da ravna z vsemi kot z otroki?
Kdor tukaj živi, se je prepričal, da je Kema tako.
1 Pristanek poljske vlade na morebitne) sovjetsko vojaško pomoč je bil sporočen v zaclnjem trenutku, ko se je že von Ribbentrop peljal v. Moskvo k podpisu rusko-nemške pogodbo ^
Z)\o£lm novice.
Koledar
Petek, 27. febraarja) Kvatre; Gabriel, spozna-valec; Baldomir, spoznavalec; Leander, škof; Iza-bela, devica.
Sobota, 28. februarja) Kvatre; Roman, ustanovitelj reda in opat; Antonija Florenška, vdova in opatica; Just, mučenec; Makarij, mučenec.
Novi erobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu za6pala gospu Katarina Savnik. Zapušča g• soproga in tri sinove. Pogreb bo v petek 27. februarja ob pol 3 popoldne z 2al, kapela sv. Marije, na pokojmlišče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč!
Žalujočim naše iskreno sožaljel *
—	Odlikovanje ▼ Rusiji padlega generala. Hitler je podelil viteški križec odlikovanja železnega križa padlemu italijanskemu generalu Ugu De Ca-rolisu, ki je poveljeval neki diviziji italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji. Utemeljitev odlikovanja pravi, da je general De Carolis v trenutku hudega sovražnikovega napada sam skočil naprej in popeljal svoje čete v vrste najhujših bojev. Ko so ga vojaki videli, so sledili njegovemu zgledu in se vrgli v borbo.
—	Operne predstave v Monfalconeju. Umet-niško-kulturni odsek Dopolavora pripravlja za mesec marec v Monfalconeju tri operne predstave: »Tosco«, »Bohemec in »Traviato«. Pri opernih predstavah bodo nastopili razni znani umetniki.
—	Hrvatski časnikarji na Dunaju. Skupina hrvatskih časnikarjev je te dni obiskala Dunaj. Na dunajskem kolodvoru jih je pozdravil vodja propagandnega urada na Dunaju Ulrich. Hrvatski časnikarji so gostje dunajskih tovarišev in nastanjeni v hotelu Bristol. Ogledali so si dunajska časopisna podjetja, predvsem moderno uredništvo in tiskarno glavnega dnevnika »Volkischer Beobachter«, udeležili so se raznih prireditev in se seznanili z raznimi kulturnimi in gospodarskimi ustanovami, ki imajo veliko vlogo v sedanjem vojnem času.
—	Južno vreme traja dalje. Vremensko poročilo za 26. t. m. navaja, da je bila ta dan zjutraj zaznamovana že jutranja temperatura nad ničlo. Bilo je +1.8° C. V sredo po sv. Matiju pa je bila dosežena najvišja dnevna toplota že +4.8° C V zadnjih uran je bilo 15.2 mm padavin. Barometer se je začel od svojega najnižjega stanja 741 počasi dvigati in je v četrtek dosegel že višino 753 mra. V sredo in tudi v četrtek je lahno rosilo. Po mestnih cestah in ulicah je nastopila veliko brozga. Hodniki so večinoma dobro očiščeni. Ljubljanica je na Špici zaradi tajanja snega narasla za 15 cm.
—	Določila glede uporabe papirja za zavijanje. K uredbi, ki je bila izdana v Uradnem listu št. 38 in ki obsega nove ukrepe glede izdelave in porabe papirja, je treba še posebej opozoriti vse trgovce in kupce, da je po tej uredbi prepovedano v po-
, drobni prodaji zavijati V kakršenkoli papir naslednje trgovske predmete: 1. oblačilne predmete vsake vrste in tkanine; 2. usnje in krzna ter usnjene in krznene izdelke v splošnem; 3. gospodinjske in, kuhinjske predmete, razen steklenih, keramičnih in 'porcelanastih predmetov; 4. radijske aparate, gramofone in plošče, ki so oviti, ter s priborom; 5. električne stroje za fotografije in optične predmete s priborom; 6. strojne dele in orodje, železne izdelke, razen risalnih žebljičkov in podobnih drobnih koničastih žebljev; 7. papirne in pisarniške predmete; 8 knjige, revije dnevnike in publikacije v splošnem; 9. cigare in cigarete, ki so že v škatlah,'izdelane doze in predmete za kadilce; 10. živilske izdelke v posodah, steklenicah in zavitkih, ki jih neprodušno zapirajo; za vse te je dovoljen samo enojen ovitek; 11. kakršni koli snovi in predmete v škattlah, dozah, posodah in podobno, ne iz-vzemši lekarniških predmetov. Vrh tega je prepovedano v drobni prodaji rabiti škatle ali doze iz kartona ali papirja za izdelke, ki sn že v posodah kakršne koli vrste ter jih neprodušno zapirajo, razen predmetov v steklenih posodah. Prepoved glede uporabe papirja za zavijanje naštetih predmetov ne dovoljuje nobenega odloga, temveč se je treba po njej ravnati takoj, kakor je določeno v omenjeni ministrski uredbi z dne 9 februarja 1942-XX.
—	Zadružništvo ▼ Dalmaciji. Dalmatinski guverner je odredil, da se preosnuje Zadružno poljedelska poslovalnica v Splitu v novo organizacijo, ki se imenuje »Zadružni konzorcij za dalmatinske kmečke in ribiške zadruge«. Zadruga bo opravljala vse posle, ki se tičejo njene stroke, kakor jih imajo po Italiji številni pokrajinski poljedelski konzorciji. Njen delokrog bo obsegal vse kraje, ki spadajo pod upravo dalmatinsekga guvernerja. Za komisarja Zadružnega konzorcija je bil imenovan narodni svetnik dr. Rosario Labadessa, ki je predsednik zveze zadrug za Dalmacijo.
—	Nesreča tramvajske sprevodnike. V Celovcu se je hudo ponesrečila tramvajska spre-vodnica Jožefina Kaufmann. Na nekem stojišču
je morala priključiti priklopni voz. Ko je že skoraj opravila svojo nalogo, je v smeri od Vrbskega jezera pridirjal drug tramvajski voz, ki je trčil v oba voza. Nesrečna sprevodnica se je znašla med odbijači in je dobila zelo hude notranje poškodbe. Sprevodnicu ie mlada vdova z dvema otrokoma. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje.
—	Smrt pod lokomotivo. Strojevodja Janez Eberl iz Sv. Martina pri Beljaku je hotel na neki postaji povprašati zastran voznega reda. Ko je šel čez progo, je pridirjala druga lokomotiva, ki je Eberla podrla in ga razmesarilu.
—	Rekord krvodajalca. 28 letni krvodajalec Evaristo Cian iz Milana je dal v dveh letih kar petindvajsetkrat svojo kri za bolnike, ki jim je le le prenos krvi omogočil zopetno okrevanje.
Ljubljana
1 Slovesna maša zadušnica za pokojnim predsednikom Avgustom Praprotnikom bo v soboto ob
9 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Vsi prijatelji in znanci prav vljudno vabljeni.
1 Mladinska predstava pravljične igre »Pogumni krojaček« bo v nedeljo, 1. marca ob 5 popoldne" v frančiškanski dvorani. Vabimo starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke. Za igro vlada pri naših najmlajših veliko zanimanje, zato si preskrbite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica t.
1 Danes, v petek ob pol 7, bomo slišali v veliki Filharmonični dvorani sijajnega umetnika na čelu, virtuoza N. Brunellija. Brunelli je profesor rimske glasbene akademije sv. Cecilije in stalen koncertist na čelu. V svoji domovini in izven njenih meja uživa velik umetniški sloves. Koncertni spored ima izredno bogato vsebino, dela raznih svetovnih avtorjev iz različnih literatur. — Izvajal bo Straus-sovo Sonato op. 6, Beethovnove Variacije na Mozartov tema iz Čarobne piščali, Paradisijevo Siciliano, Boccherinijev Koncert v d-duru s kadenco, ki jo je napisal Brunelli sam. Dalje Debussyjeve Sanje, Zanellov Scherzo, Alfanov Romunski ples in Dunclerjevo skladbo Predice v lastni priredbi za čelo in klavir. Brunelli je velik umetnik globoko čustvene in izredne virtuozne igre. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasb. Matice.
1 Kongregacija akademičark ima svoj redni sestanek v soboto ob 8 zjutraj v frančiškanski kapeli. Iskreno vabljene!
1 Strojniki in kurjači, pozor! Za nedeljo napovedani občni zbor, ki naj bi se vršil ob 10 v prostorih PDZ, je preložen na nedoločen časi O ponovnem sklicanju boste pravočasno obveščeni!
1 Poklicni šoferji, pozor! Za nedeljo t. marca sklicani občni zbor Skupine šoferjev in po-ipoldanski sestanek zadruge šoferski dom sta preložena na nedoločen čas!
1 Op~karniškemu delavstvu! Za nedeljo dne 1. marca sklicani sestanek je preložen na nedoločen časi
Gledališče
Drama: Petek, 27., ob 15: »Boter Andraž«. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera: Petek, 27., ob 17: Zapljučena predstava za Dopolavoro.
Rokodelski oder
»Matura« je naslov češki dijaški komediji,
ki pa ni komedija v navadnem pomenu besede, temveč duhovita igra, ki ravno zaradi svojih fines v prikazovanju značajev oseb profesorjev in mladih dijakinj prikliče na naše ustne sladak nasmeh ob sjx>minu na naše lastne mladostne doživljaje, majhne napake, ki so pri nekih ljudeh vzbudile toliko prahu in pohujšanja, čeprav ni bilo nič hudega. Isti problem je prikazan tu. Ali naj se osmošolka izključi ali samo kaznuje z navadnim ukorom, zakaj vse to, boste videli v nedeljo, kjer vam bodo člani Rokodelskega odra na prepričujoč način predstavili skrivnostno zaroto na ženski gimnaziji še enkrat na splošno željo občinstva.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
Majhno rjavo denarnico s približno 5 lirami denarja in majhnim ključem (Wertheim) je izgubila v nedeljo 22. t. m. od Gradišča do Lichtenturna ubožna dijakinja. Pošten najditelj se naproša, da odda najdeno v upravi ' »Slovenca«.
Pokojnemu univ. prof. Inž. Vasiliju Nikltlnu
Minulo je že 14 dni, odkar Vas krije hladna zemlja, katere tajne ste odgrinjali, Vi naš dobri profesor.
Prišli ste doli s severa k nam in v prvih stikih z Vami smo spoznali, da smo dobili profesorja-očeta ter Vas spričo miline, topline in domačnosti, le Vam svojstvene, namah vzljubili.
Predpieti, ki so se nam zdeli prej pusti in mrtvi, so po Vašem posredovanju ter spričo tolike Vaše ljubezni in vneme do znanstvene snovi, zaživeli in nam postali tako lepi in zanimivi. Ljubezen in vnema do dela v Vašem inštitutu nas je združila v družino, kateri ste bili Vi, gospod profesor, najboljši oče Da ne bi izgubljali časa ter da bi sproti delali in napredovali, smo se morali podvreči mnogim kolokvijem. Ni bila to nikaka seka-turi, nego le gola skrb očeta, ki hoče, da njegov sin snov globoko zajame in odhajS po diplomi v svet res pripravljen in dovršen. Kako se Vam je v žalosti rosilo oko, če ste pri kolokviju zaznali, da kandidat ni kos predmetu tolikanj, kot ste od njega po predoceni pričakovali. To ni bila gesta strogega učitelja-sodnika, temveč dobrega očeta, ki pozna 6vet, ni ljubosumen na nikogai pri podajanju svoje, če treba, celotne znanstvene snovi in ki baš hoče svojega učenca spraviti na svojo znanstveno raven.
Priden kot mravlja ste prebili dan za dnevom s kratkim opoldanskim odmorom v inštitutu, kjer ste znanstveno proučevali in raziskovali, pri tem pa poglabljali zaupani Vam naraščaj, bodisi v laboratoriju, bodisi v predavalnici. Vsa Vaša globoka predanost znanstvenemu delu in ogenj pri tem, ogenj mladeniča in ne sivolasega profesorja, je prehajal v nas. Ze Vaš pojav sam prt našem delu je blagodejno in bodrilno vplival na nas.
V znanstvenem svetu svetovno znan učenjak-prvak, ste se na vabilo naSe univerze, predragi profesor, odločili za nas in prišli poln ljubezni, čeravno so Vas vabili veliki narodi v svoje sijajno in bogato opremljene inštitnte, med nas, v skromne razmere malega naroda, da postane po Vas naša Alma mater svetovno znano ognjišče in žarišče iz Vaše stroke. Zaskrbljeni ste gledali v bodočnost svojih dragih domačih A kljub takim razmeram poslednja leta niste bili nikdar nejevoljni, vedno vzradoščen nad obiskom, ste našli za vsakogar, tudi najmanjšega brata ljubeznivo besedo in topel nasmeh. Vaši bivši učenci-absol-venti, ki zavzemajo v tujini visoke položaje, so vedno našli časa, da obiščejo svojega profesorja polni hvaležnosti in vdanosti do Vas.
Novica o Vaši smrti nas je močno pretresla, srca je stisnila bolečina... Ni Vas več, dobri gospod profesor, prazna je Vaša katedra, naše oči Vas zastonj iščejo . .. Sredi dela sredi žrtvovanja, Vas je poklical Najvišji: »Pridi pravični, kar si storil najmanjšemu izmed bratov, si meni storil«. Globoko presunjeni se klanjamo Gospodovemu odloku. — Talent, ki Vam ga je On dal, je obrodil tisočere sadove. — Kolikor učencev, toliko prijateljskih plamenov se lije z molitvijo k nogam večnega Sodnika za našega blagega nepozabnega profesorja-očeta.
Bodi Vam Bog plačnik za vse!
Iz Novega mesta
Obrtniki novomeškega združenja, dvignite špiritne nakaznice, do vključno 28. februarja!
S Spodnjega štajerskega___«,
Sprejemni izpiti za srednje šole. Pristojne oblasti so sklenile, da bodo sjjrejemni izpiti na vseh srednjih šolah ob koncu letošnjega šolskega leta, torej pred velikimi jiočitmcnmi. Po počitnicah bodo dovoljeni sprejemni izpiti le v izjemnih slučajih. Učenci, ki ob koncu šolskega letu ne opravijo sprejemnega izpita, ga po počitnicah ne morejo ponoviti.
I
** if\\ h a\i *
V	«11H «11 ^
it
V	SLOVENCU • SIGUREN USPEH
Spori
Radio Ljubljana
Petek, 27. februarja. 7.30 Poročila v slov. — 7.45 Slovenska glasba (ined odmorom napoved časa) — 8.15 Poročila v italij. — 12.15 Koncert sopranistlnje D. Skok (pri klavirju M. LipovSek) — 12.40 Skupina talijanskih narodnih pod vodstvom mojstra Prala — 13 Napoved čosa, poročila v italij. — 13.15 Uradno vojno poročilo v b!ov. — 13.17 Kiarinetni trio — 14 Poročila v italij. — Pesrni pod vodstvom mojstra Zeruoja — 14 45 Poročila v slov. — 17.15 Koncert vio-lončelista Cende Sedlbauerja (pri klavirju LipovSek) — 17.35 Koncert sopranistinjo Margerite Cossa — 10 Tečaj italij., vodi prof. dr. Leben — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Izvajanje M. Hcbeina — 20 Napoved časa, poročila v italij. — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slov. — 20.45 Simfonični koncert pod vodstvom mojstra V. Ferrera. Mod odmorom: pogovor v slov. — 22.45 Poročila v italij.
KULTURNI OBZORNIK
Izvirna mladinska knjiga v »Slovenčevi knjižnici«
Jože Lovrenčič: Tonca iz lonca Slovenčeva knjižnica, v kateri je kot 12. zvezek izšla Lovrenčičeva jjovest >Tonca iz lonca«, hoče med svoje zbirke vplesti tu in tam tudi kako dobro branje za našo mladino, ki je tega najbolj potrebna. Tako so za Miklavža izšle lepe pravljice Božene Nemcove, sedaj pa posebna izvirna slovenska mladinska povest Tonca iz lonca, ki je izhajala svoj čas v »Vrtcu« in jo je napisal znani
Eesnik in pisatelj legendarnih motivov dr. Joža ovrenčič, prevajalec svetovno znanega italijanskega Pinocchia, poslovenjenega Storžka. To omenjam zaradi tega, ker je ta slovenska mladinska pravljična povest, »nenavadna zgodba iz davnih časov«, kot pravi podnaslov, vsaj v daljnjem sorodu s Storžkom. — Kakor je Pinochija izdelal mizar iz polena in potem uganja po svetu svoje norčije, tako je tudi Lovrenčičev Tonca prišel na svet na čudežen način, in sicer — kar ustreza slovenskemu občutju — na legendaren način. Podaril ga je družini, ki si je želela otrok, sam božji romar. Skočil je iz lonca, v katerem se je kuhal bob, kot majhen, majhen pritlikavček, katerega pa sta čevljar Tona in žena Polona vseeno vzela kot božji dar. In postal je resnično božji dar za vso okolico. Legendarnemu motivu je lx>vrenčič dodal še pravljične ter jp. pritegnil v dejanje co-prnico Gozduljo in njenega psa Črnina, ki ni
nihče drugi kot peklenšček, ki služi peklu zapisani čarovnici. Na čuden način izmakne Tonca tej čarovnici stekleničico s čudežno vodo, ki dela človeka nevidnega in mu izpolnuje vse želje. Kot pritlikavček s tako čudno močjo, nevidnostjo — s staro indijsko pravljično primesjol — gre v svet delat dobra dela. Tako se konča prvi del in začne drugi, ko pride k gradu, v katerem vlada kruti graščak. Tu vplete še socialni motiv in ljudsko pesem trpljenju podanika Kosana v grajski ječi zaradi enega samega neplačanega krajcarja. Tonca s svojo vsemogočnostjo pomaga njegovi družini, v kateri se vdomači kakor sin. Vsepovsod vpliva dobro in j>omaga tlačanom, spreobrača valpte in kaznuje ječarje, še bolj pa graščaka samega, ki ga z neozdravljivo boleznijo pritira do kesanja. Tu se začenja tudi zgodba Košanovega vnuka oz. sina Bernardka, kateremu sedaj dela druščino kot rodni brat. Graščaka ozdravi le f>od pogojem, da da svojim kmetom svobodo, ter v njem vzbudi vest, da celo na svoje stroške šola malega Bernardka za mašnika. In to šolanje pri očetih jezuitih v mestu ter Tončevo tovarišenje kot nevidni poslušalec v jezuitskih šolah, je vsebina tretjega dela, ki je pisan najlx>lj živahno in napeto. Poleg šolanja je tu še motiv turškega vpada ter ugrabitev matere Polone, ki jo odpeljejo Turki v sužnost. V zadnjem delu se tudi strnejo nitke zgodbe z začetkom, z družino čevljarja Tona, ki tudi doživi svojo srečo in blagodat ob Touci. Ko Tonca reši še Polono iz turške sužnosti s pomočjo očeta Košana, in se vsi vračajo po dolgih mesecih domov, pridejo jx>d Skalno goro ravno na dan, ko se mora opraviti prva sveta maša novomašnika Bernardka. ki ga ie izšolal po Ton-čevi zaslugi graščak. S prizorom nove maše, h ka-
teri vodi Tonco in Polono in Košana neznani romar — Jezus sam! — se zaključi povest in sicer tako, da romar med povzdigovanjem da Tonci pravo mladeniško jx>stavo ter ga tako uvrsti med zdrave, navadne ljudi, v veliko veselje dobrih staršev. In tako je Tonca iz lonca, ki je na navaden način nastal iz kuhanega boba, jx>stal pravi človek. Pozneje se je povzpel v tistih časih celo do grajskega pisarja, njegov varovanec pa do župnika, vsa njegova družina pa do- sreče.
Taka je ta nenavadna zgodba o Toncu iz lonca. Invencija je zanimiva, čeprav resnično na prvi hip zelo nenavadna, ter se torej uvršča med Lov-renčičeve legendne in pravljične knjige, kakor jih ie že nekaj napisal, tako v prozi kakor v poeziji. Škoda je samo, da je Lovrenčičev slog preveč opi sen, premalo dramatičen; da pa so motivi precej natrpani, je knjigi v dobro, ker otroci hočejo raznovrstnosti in sprememb. Dobro je tudi, da je izšla v knjigi, kajti v listu, kjer se je razvijala skoraj skozi tri letnike, ni prišla do veljave. Otroci bodo romantične zgodbe veseli. Plemenitile jim bo srce in dvigala domišljijo ter tudi sicer vplivala vzgojno, kajti vsaka hudobnost in vsak greh dobi svojo pokoro ali pa kazen, kakor je to doživela čarovnica Gozdulja. Še posebej pa bo mladino zanimala kot opis kulturnih razmer v stari fevdalni dobi ter posebno opis šole v prejšnjih časih po jezuitskih kolegijih. Pa tudi odrasli bodo povest v dušku prebrali ter jo pravili po svoje tistim, ki jim je namenjena: otrokom. Tako Slovenčeva knjižnica skrbi tudi za mladež, kajti namenjena je slovenski družini v celoti, ter hoče nuditi vsakemu nekaj. Da pa je z Lovrcnčičevo Tonco iz lonca prišlo do veljave slovensko izvirno delo, je treba še posebej podčrtatL	td.
Tisočletja stare drsalke
Dodatno k našemu poročilu o drsanju v starih časih objuvliuino še nekaj zanimivih podrobnosti. Lesene drsalke s kovinustun vlo/.kom so začeli uporabljati pred 600 do 700 leti. Pred tem pa so Szdelovuli na Nizozemskem, v Ang iji in v skandinavskih držuvab koščene drsalke. Najstarejše drsalke te vrste so iz dobe 1000 let pred Kr.	.	,
V starih časih so drsuli stari za potrebo, mladi pa za zabavo. Umetno uli športno drsanje so začeli negovati šele pred 150 leti. Prvo knjigo o drsanju so izdali na Angleškem leta 1772. (Jones, A. Treatise ou Skuting). Najsta-rejši drsalni klub je še duues obstoječi Edin. burgh Skating Club (Škotska). Ustanovili so ga 1. 1642., to je točno pred 300 leti. Znumeniti »Dunajski drsulni klub« so ustanovili 1. 1867. Čeprav je razmeroma še mlad, spada ta klub med najzaslužnejše člane drsalne orgunizacije. Drsališče Dunajskegu drsalnega kluba imenujejo zibelko plesa na ledu, Medtem ko so drugje samo drsali, so Dunajčani že zgodaj začeli z umetnim drsanjem po taktih glusbe. N Tudi hitrostno drsanje ali tek na drsalkah poznajo že več kot 200 let. Prve tekme v teku na drsalkah so imeli na Angleškem 1. 1763. Največ zanimunja za hitro drsanie je bilo na Nizozemskem. O neki tekmi iz l. 1805. poročajo, da se jc je udeležilo 130 žensk v sturosti od 14 do 51 let. Na kraj te prireditve — Leen-vvarden — smo bili opozorjeni nedavno, ko smo čitali, da se jc udeležilo letošnjega trudicionil-nega teka na drsalkah čez 5000 Nizozemcev.
15.000 nogometnih sodnikov. V nogometni odsek nemškega urada za nogomet je vpisanih 15.000 sodnikov. Vsi ti sodniki 60 morali skozi obširno strokovno šolo. Najprej so obiskovali Sest t eden.sk i tečaj, zatem pa 6o vršili dolžnost sodnika jxk1 nadzorstvom. Tisti, ki so tudi to drugo preizkušnjo prestali, 60 dobili izkaznice nogometnih sodnikov.
Oče, mati in sin 60 zmagal' na drsalnem prvenstvu Poljskega generalnega; gouvernementa v Varšavi. 50-letni Nehring si je 'priboril prvenstvo seniorjev, njegova žena je zmagala v skupini žensk, njun 12-letni sin pa je bil prvi v drsanju na 400 m. Zmagal je v času 54.2 6elc. — Po izkušnjah sodimo, da družinske športne zmage niso slučajne. Večkrat se je izkazalo, da so člani istega družinskega tipa j>osebno nadarjeni za to ali ono športno panogo. Več takih primerov 6mo imeli tudi v domačem športu: družina Zupančičev je dala izvrstne igralce nogometa, Severjevi prsne plavalce, Stepiš-nikovi lahkoatlete itd.
Norvežani 60 priredili v bližini Osla državno prvenstvo v 6muškem teku na 17 km. Zmagal je Berg v ča6u 56 minut 27 sekund. Drugi je bil Ron-ninger, tretji j>a Solberg. Dan prej so tekmovali v vztrajnem teku na 30 km Tu je bila piosebno visoka udeležba. Med 300 prijavljenimi je zmagal John Solemslock v času 2 uri, 22 minut, 11 6ekund. Častne nagrade za prvake sta podarila predsednik vlade Quisling in minister Stang.
Nacache je postavil nov evropski rekord v prsnem plavanju na 100 m O francoskem športu čitamo v zadnjem času vedno več. 2e lansko leto so se začeli ponovno udejstvovati v lahki atletiki, nogometu in boksu, čitali-pa smo tudi že o obnovi motoriziranih športov. V Toulouseu so imeli nedavno pomembnejšo plavalno prireditev, na kateri so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Posebno pozornost je vzbudil Nacache, ki je postavil v prsnem plavanju na 100 metrov nov evropski rekord 1:08.6 min. Ni še znano, če bo novi rekord priznan, pozornost pa vzbuja dejstvo, da je kar za devet desetink sekunde boljši od onega, katerega je postavil Balke 1. 1938.
Mlade italijanske nogometaše je povabil načelnik nogometne Zveze Vittorio Pozzo v poseben tečaj, v katerem se pripravljajo na mednarodne tekme s Hrvati in Madžari. 2e večkrat smo čitali o načrtih, načelnika Pozza, ki dela na tem, da bi pomladil državno predstavništvo in vzgojil mlado moštvo, ki bi naj nekoč nadaljevalo s tradicijo Azzurov. Zaradi tega je povabil Pozzo 56 najna-darjenejših mladih nogomešave v Bologno, kjer so začeli s treningom in odigrali med seboj nekaj tekem. Za vsako vlogo v enajstorici si je izbral nogometni zvezni načelnik po tri do pet igralcev, ki so mu padli v oči pri zadnjih tekmah za državno prvenstvo Moštvo mladih Azzurov bo sestavljeno samo iz mladeničev, rojenih med 1. 1920 do 1922.
Gradjanski odpotuje na gostovanje. Gradjanski spada med moitva, katera ljudje tudi v znamenitih športnih središčih radi gledajo. V zadnjem času je dobilo zagrebško moštvo dvoje mikavnih vabil iz Švice in Španije. Glede potovanja v Švico smo zvedeli za te-le podrobnosti: 1. marca bo nastopil Gradjanski v Bernu proti Young-Boysu, teden pozneje pa bodo odigrali povratno tekmo v Neuchatelu. Zatem bodo igrali Zagrebčani še proti F. C. Luganu in proti staremu švicarekemu prvaku Grashoppers-Zurich.
DNEVNIK PALČKA
odrijančka
mm
Še zmeraj je bilo veliko palčkov na slonu.
•Gospoda, ali 6e hočete malo sprehajati 6 slonom?« 6em nasvetoval tovarišem.
»Izvrstno! AIo, mister Tram, niprej!«
Sfiočetka je šel polagoma ob ograji v cirkusu, a ko je prišel do izhoda, je skočil na ceslo in je začel kar hitro korakati. Čim dalje je hodil, tem bolj hitre so mu bile stopinje, in slednjič je začel teči. V6i smo se prestrašili Slon je dirkal na V60 moč in ni prav nič pazil na jiot. Ucvrl jo je naravnost k reki:
•Mister Tram! Ustavite se!« smo V6i vprek kričali, a 6lon se za krike ni zmenil, nasprotno, še bolj je pohitel.
Grom in peklo! Ali 6nio vpili in kričali! Slon se ie vrh vsega še spotaknil, telebnil na tla in štrbunknil z glavo v — vodo.'"
Francem Perrl
72
Neznani učenec
Zgodovinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joia Lovrenčič.
Videla je, da je brezpogojno izgubljena. Ni 6e bala 6mrti, a groza je je bilo pred zverinstvom, ki bi jo onečastilo. Z bridkostjo je mislila na Marka Adonija, ki je ne bo več videl, in neznanska žalost jo je prevzela, bolj zaradi njega ko zaradi 6ebe. Vedela je, kako bo trpel, ko izve, da so jo raztrgali sovražniki.	t
Tedaj 6e je z vsem ognjeni 6voje duše obrnila k Dionizu, bogu veselja in 6reče, v katerega je V60 svojo bridko mladost zaupala, in ga iskreno prosila:
• Pridi mi pomagat, iz ognja rojeni! Daj, da bi dostojno umrla.«
Mislila je tudi na preroka iz Nazareta, o katerem je slišala med potjo govoriti. Gotovo se je
mudil ta čas ob bregovih jasnega jezera, ozdravljal bolnike in oznanjal božje kraljestvo. Ona pa bo umrla, ne da bi ga spoznala, ne da bi mogla po-
slušati njegovo besedo.
Tedaj je prišla iz ene izmed votlin neka ženska in &e ji bližala. Ko jo je Varilija zagledala, 6e ji je srce olajšalo. Ženska tukaj? Zdelo se ji je, kakor bi bila poslanka bogov. Ko je prišla k njej, je Varilija videla, da je njen lepi rjavi obraz 6pa-čen in da kažejo njene oči sledove dolgega joka. Bila je Mikol.
»O, kdor koli si,« je spregovorila Varilija in 'dvignila roke k prišli, »bodi usmiljena z menoj,
ki 6em kakor ti ženska in nisem 6toriU nikomur teh ljudi nič žalega.«
»Ah,« je odvrnila Mikol z divjim izrazom v očeh, »ti 6i torej ljubica sina Valerija Grata, tista ničvredna čarovnica, ki ga je odtrgala od njegovega Bega. da bi ga kot nedolžno žrtev darovala tujhn bogovom?«
»In ti, ki mi tako trdo govoriš, kdo si?« je vprašala Varilija. »Ali 6i mogoče Mikol Fabijeva, mati Marka Adonija?«
»Da, Mikol Fabijeva eem in ljubezen do 6ina, ki 6i mi ga odtrgala. 6e je prevrgla v še večje sovraštvo do tebe. Nad teboj 6e bom najstrahovi-tejše maščevala in gotovo te je moj Bog dal v moje roke.«
Variliji je postalo tesno in zastal ji je dih. To
" " "Kt
tj ko mati in 6etra kakor ko ljubimka, ki je ostala ob njegovi mladosti čista ko prižgana 6vetilka.
»Če res ljubiš 6vojega sina,« je proseče rdtola, »usmili se V6af njega, ako 6e nočeš usmiliti mene. Ti, ki si ga rodila ga nisi tako ljubila kakor jaz. ko je bil sam v Rimu in so ga vsi zaničevali kot ba6tarda Ko si bila ti daleč, sem mu bila jaz mati, in nežnost ki bi mu jo morala ti izkazovati, sem mu jo jaz, ko je bil še otrok. Če boš trpinčila mene, boš povzročila njemu najhujšo bridkost. Če pa že nočeš biti drugače usmiljena, bodi v6aj pri izberi kazni. Daj, naj me takoj ubijejo, in ne prepuščaj me zverinski samovolji svojih tovarišev.«
Mikol je zatulila kakor zver.
»O, ne,« je rekla kakor blazna, »moje sovraštvo do tebe je tako, da bom za muko ki 6e je najbolj bojiš, in naj traja ve6 mesec! Ti si mi na-
pravila iz sina sovražnika, ga spravila na kolena pred svojimi maltiki, si oskrunila njegovo Či6t06t in nazadnje 61 odšla iz Rima, da bi si ga še dalje ohranila 6 čarom 6vojega prekletega mesa.«
»Bratje,« je zakričala in planila v 6redo 6Vojih tovarišev, »svetujte mi kazen, ki naj poniža to nesramno žensko!«
Mikol je kiikor ponorela. Besnost ji je spremenila obraz, bila je kaikor Furija, boginja maščevanja.
»Kazen leviitove žene!« je nekdo zakMcal in 6e z ak robo tal.
Predlog so sprejeli z nepopisnim tuljenjem.
»Da, da, kazen levitove žene! Eli... Eli!... Peljimo jo, hčer Rima, v votlino!«
Med divjim rjovenjem 60 štirje možje zgrabili VarLlijo in jo odvlekli v eno izmed votlin, kjer so 6trgali z nje obleko in se je začela grozovita kazen, medtem ko je zunaj zatrobil rog m naznanjal čas obeda iz mesa jutranje žrtve.
Medtem ko 60 začeli na Arbelski ravnici mučiti Varitijo, je podil nekdo na vse pretege konja proti Jeruzalemu, da bi obvestil Marka Adonija, kaj se je zgodilo. Bil je njegov judovski 6uženj Simon.
Pod udarcem, ki ga je zadel v glavo, se je bil Simon zgrudil kakor mrtev. Roparji so v zmedi mislili, da je po njem, in 6e niso več zmenili zanj. Ko 60 odšli v gore, se je ovedel. Ves omamljen )» vstal in prva njegova misel je bila, da bi pohitel in sporočil Marku Adoniju, kako 60 jih napadli. Stopil je h Kipari6u, o katerem je vedel, da je imel pri 6ebi denar, in mu vzel denarnico, da bi mogel
najeti v Magdali ali v Tiberiji konja, ter nato tekel proti tema mestoma.
V Magdali se mu'ni posrečilo najti pripravne živali; kmetje 60 imeli lt majhne osle in kako kamelo, V Tiberiji pa si je najel pri nekem cari-narju konja, ga zajahal in zdirjal 6 popuščenimi vajeti po cesti proti Jeruzalemu, hoteč kar najhitreje prejezditi Ezdrelonsko planoto m o vsem obvestiti svojega gospodarja.
Zaradi velike oddaljenosti ni imel dosti upanja, da bi še pravočasno prišel. K sreči ie pod večer, ko je že ves prepoten in 6 spehanim konjem zagledal hiše v Betsanu, opazil, kako 6e dirjajoč v oblaku prahu bliža velika skupina konjenikov.
Bil je oddelek jeruzalemske posadke in spredaj je jezdil Marko Andonij. Nes*rper v 6vojem pričakovanju, je odjezdil z vsemi 6voiimi vojaki in sel Variliji naproti. Simon ga je takoj prepoznal I>o perjanici na čeladi in po z'ati Meduzin' glavi, ki jo je miel na Ofmsju oklepa. Vzpodbodel je konja še k zadnjemu naporu, da je pospešil korak, in se bližal gospodarju.
Ko ga je Marko Adonij zagledal ga je preletela slutnja, da 6e je moralo kaj hudega zgoditi, in je zaustavil svoje moštvo.
»Gospod,« je zaklical Simon skoči) 6 konja in dvignil roke, »moram ti povedati grozno novico. Tik pred Magdalo, ko smo ob hladu nočnih ur [x>tovali, so Eleazarjevi roparji napadli našo karavano. Spremstvo je izginilo, ne da bi na6 branilo, Kipari6 in Ioesa 6ta bila umorjena, gospodarico pa so ugrabili in jo z njenim konjem odvlekli v gorovje.«
Marko Adonija je prebledel in se nagnil na sedlu, kaikor bi bil zadet v čelo.
Slavni polarni raziskovalec
»Zvoni!« pravi slavni polarni raziskovalec ženi. »Kdo bi neki bil?«
»Pojdi pa poglej!« naroči žena slavnega polarnega raziskovalca služkinji.
Služkinja se vrne.
»Neki Eskimo je,« pravi. »Z vami, gospod, je rekel, da bi rad govoril.«
Eskimo vstopi.
»Ste vi tisti slavni polarni raziskovalec?« vpraša. »Oprostite, da sem si dovolil, pa da vas nadlegujem —.«
»Prosim, prosim!« vljudno odgovori slavni polarni raziskovalec in ponudi stol. »Seditel S čim pa vam lahko postrežem?«
»Me ne poznate?« se nasmehne Eskimo. »Se me res ne spominjate več?«
»Hm —!« zategne slavni polarni raziskovalec in guba čelo. »Oprostite —I Trenutno —! Res nc vem —.«
»Kako da ne?« se venomer smehlja Eskimo.
Sc ne spominjate? Ne veste več? Dve leti bo temu —. Na tečaju je bilo! Na severnem tečaju!«
Slavni polarni raziskovalec se tleskne ob
čelo.
»Pri bogovih!« vzklikne. »Glej, glej! Seveda —! Pravkar sem se spomnil —. Seveda!
No, — kako se še kaj počutite? Hm —I Seveda se spominjam! Glej, glej!«
»Tako sem malo pripotoval tod mimo,« razlaga Eskimo in vrti klobuk med prsti. »Pa sem si dejal: Pojdcm in obiščem tistega slavnega polarnega raziskovalca.«
L3UBL3ANSKI
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-deltah tn Bralnikih ob 10.30. 14.30. 16.30. ln 18.30
Nesmrtno delo Viktoi Hugo leve drame ki io ie uglasbil davni G. Verdi v opero RIGOLETTO
Michel Simon. Paola Barbara. Itosano Brazzi
KINO ilNION . TEL. 22.21
Napete kowi)oiske pustolovščine
Nevarna vožnjo Eden proti vsem
Jack llott - Ken Mavnard od 25. II. dalje KINO SLUGA - TEI,. 27-30
Dogodivščine maieca dečka v »retekli sve tovni vojni po romanu Salvatorja Gotte
MALI PLANINEC E. Sannangelo, M. Ferrari. M. Artese itd. KINU MATICA - rEI.. 22-41
Ogromne množice sodelujočih v zanimivem zgodovinskem filmu Most vzdlHlfaJev Paola Barbara - Elli Parvo - To in Keene v filmu drznih pustolovščin Junaki pečin
KINO KODELJEVO, iel. 41-64
Pre Istave: delavnik ob 17, nedelja ob 14.30 In J<
»ln prav ste storili!« vzklikne slavni polarni raziskovalec ves zadovoljen. »No, — kaj pa počenjajo tam gori na tečaju?«
»Hm —I« pravi Eskimo in pije ponujeno kavo. »Saj veste, kako se živi tam gori!«
»In vi — vi pa stanujete prav točno tam gori? Na severnem tečaju?« vpraša žena slavnega polarnega raziskovalca.
»Moja žena!« predstavi slavni polarni raziskovalec.
»Me zelo veseli!« pove Eskimo, pokašlja pa nadaljuje:
»Ne že kar točno na tečaju, da natančno povem. Bo nekaj metrov nižje Ampak po večerih hodimo tja gori na sprehod. Jaz, žena in otroci. Moj sorodnik, tisti pa stanuje kar točno na tečaju.«
»Sijajno!« vzklikne slavni polarni raziskovalec. »Prav rad bi se povrnil še kdaj tja gori —. In v nekaj dneh, upam, pojde. Vsaj za kak teden.«
»Kar pridite, le kar pridite!« vzklikne Eskimo ves navdušen. »Kar čudili se bodetc, vam povem! Ne spoznate ga več, severnega tečaja! Minule dni, veste, se je mnogokaj storilo in preuredilo tam gori!«
»Si lahko mislim!« prikimava tehtno slavni polarni raziskovalec. »Saj so že začeli —. Prav tiste dni, ko mi je bilo treba oditi domov.«
»Zelo dobro!« de Eskimo. »Ampak — mudi se mi! Cel kup poslov me čaka. In potem se povrnem na tečaj.«
»Ostanite še —I« vabi slavni polarni raziskovalec.
»Poglejte —I« še pridene žena. »Sobico vam pripravimo!«
Toda Eskimo je že vstal in stopal k vratom.
»Prav lepo se zahvaljujem! Verjemite mi —! Res ne utegnem!«
»Ampak — saj me obiščete? Oba, kajne!«
»Skoda, da res ne utegnete!* obžaluje slavni polarni raziskovalec. »Toda — saj se še vidimo, kaj?«
»Pa na svidenje!« vzklikne Eskimo že zunaj na hodniku.
»Čudni ljudje, tile Eskimi —I« godrnja razdraženo slavni polarni raziskovalec. Pa zapre vrata za Eskimom, se obrne k služkinji in ji strogo naroči:
»Čuj, ustrezi mi in reci, da me ni doma, če bi še kdaj prišel kak tak Eskimo! Si razumela?«
Po Ant. Germanu Rossiju.
EZHuI]
Seno v balah
rabim nekaj vagonov. — Ponudite sladko, polsladko ln kislo na upravo »Slovenca« pod »Vezano seno« St. 1372.
Trda drva
eopanlce za kurjavo, nekaj vagonov, kupim. Navesti vrsto ln kvaliteto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Cepanlce« St. 1373,
Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slo ven c n«
I a »Biondo«
pomaranče v košarah po ca 17 kg naprodaj na Ja ne 21 Sovi cesti «t 18 po 4.70 lir ca kg. Kličite telefon it 17-14.
»Proteus«
2. letnik, nevezan, prodam za 30 lir. Svagelj, Tovarniška ulica 4.
BUOINO con P£SC£ // RiBJA PAŠTETA
Oggi eho l'alimentaziono dev'essore regolata eon CRtrema razlonalitA, ll Hudino Ijh Kocob merita ogni preferenca come allmeuto eompleto. Rntrauo nella sua composizione pešce, ollo puro d'oliva e verduro, tre elementi liasilari. dl iiltisHimo tc-nore nntritivo r Knnlsltameutu appetltosi
Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena s skrajno raolonalnostio. zasluži pač RIBJA PAŠTETA La Kocca vsako prednost kot popolno hranivo. V nteno zmes ,1e vmortano ribjo meso, čisto olivno oljo lu zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilno in izrodno tečne
Premog
DRVA
I. POGAČNIK,
Ljubljana, Bohoričeva 6. Te) St 20-95.
Čitajte »Slovenca«
Kamele prevrgie drvečo lokomotivo
Na • železniški progi St. Luis—Dakar, v francoski Zahodni Afriki, je prišlo do neverjetne železniške nesreče. Kmalu za postajo St. Luis so se kamele, ki so se do tedaj mirno pasle, spla-šile ter so pričele dirjati naravnost proti drvečemu vlaku, ki je na odprti progi vozil že s hitrostjo 80 km. Lokomotiva je z vso silo zavozila med kamele. Sunek je bii tako močan, da je lokomotiva takoj iztirila. Na mestu nesreče je obležalo 13 razmesarjenih kamel. Človeških žrtev na srečo ni bilo.
Umrla nam je dobra mama, gospa
Savnik Katarina
v sredo, dne 25. februarja 1942, po
dolgi in mučni bolezni. Pogreb bo v petek, 27. februarja, ob pol 3 popoldne, z Zal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. februarja 1942.
Franc, soprog Bojan, Dušan, Miloš, sinovi; Rozi Hribar, sestra in sorodstvo
la lampada dl qualitd prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITAUANA S. A.
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdlte TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
©
27
Oporoka osmih bojevnikov
»Tisto res nisem. Vendar pa inšpektor Ken-nedy in jaz vzajemno sodelujeva, da bi la umor razjasnila. Njemu se 1)0 gotovo zdelo prav, če mi pismo pokažete.«
Polkovnik potegne pismo iz žepa ter ga ponudi Hammondu.
Ta si najprej ogleda ovitek. Bil je bel, navadne kakovosti. Poštni žig na pismu je bil udarjen 21. novembra 1937 ob 10 dopoldne v Parizu. Torej pred dvema dnevoma. Pismo samo je bilo pisano na dvojni poti v velikosti osminke. Hammond obrne list k svetlobi in ugotovi navaden pisemski papir, kakršnega lahko kupiš v slehrni papirnici.
Negibnega obraza, ki z. njega ni moči razbrati, kaj se v njem godi, Hammond prebere vnebino:
V	isokospošlovani gospod polkovnik!
Verjemite mi, ie Vam prisegam, da z ia-
lastnim dogodkom nimam nič opravili! Kar »e je zgodilo, je le pravično povračilo.
V	svoji zavesti sem nedolžen ter mirne vesli lahko čakam sodbe, katero pričakujem na drugem svetu. Čemu bi me iskaliP Uveljavite svoj vpliv, gospod polkovnik, in pustite me, da živim življenje, ki so me vanj okolnosti prisilile. Naj bom v Vaših očeh mrtev, kakor sem bil ie doslej celih devetnajst let.
Leslie Cambell.
Hammond zamišljeno vtakne pismo spet v ovitek ter si ogleda šo naslov, ki se je glasil:
Za ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Gospodu polkovniku Westfallu zdaj: Cambrai House
Boreham, Anglija.
Hammond resno pogleda polkovnika, ko mu vrača pismo.
»Pismo je na vso moč zanimivo, gospod polkovnik. Prepričan sem, da bo inšpektor istih misli. Gotovo ga dobite kje v hiši.«
Po jx>lkovnikovem odhodu se Hammond globoko zamisli. Brž pa pogleda na uro ter začne naglo stopati ob hiši. Iz parka gre skozi glavne dveri, se obrne na levo ter hiti po deželni cesti dol proti Chelmsfordu. Ko mine mali gozdiček za prvim ovinkom, hipec postoji. Nato se po isti poti vrne, spet pogleda na uro, zmaje z glavo ter po stopnicah odide v hišo.
V čitalnici dobi Kennedyja, ki sedi za mizo. Inšpektor se je sklanjal nad listom papirja pred seboj ter ga napeto pregledoval.
Ko dvigne glavo in zapazi Hammonda, nekaj zamomlja, kar naj bi menda pomenilo »Dober dan«.
»Vidim, da Vam je polkovnik že izročil pismo,« pravi Hammond. »To je veliko presenečenje — kaj?«
»Še več kakor presenečenje, Hammond. Za božjo voljo, kaj naj bi to pomenilo?«
>He — vse skupaj jiostaja čim dalje bolj skrivnostno. Kajpada bi tole pismo utegnilo biti tudi ponarejeno. To pa bodo strokovnjaki brž dognali.
»Mislite? Kaj pa pomaga, če jim pošljemo pismo v pregled? Saj od Campbella nimamo izvirnega rokopisa.«
»0 pači Oporoko, Kennedy.«
»Tisto je pa res. Se je nisem sj>omnil. 0 tem moram govoriti s Crevvom. Morebiti bi to niti potrebno ne bilo ter ima morda ta ali oni izmed njegovih starih sobojevnikov še kako pismo od njega.«
»Ni verjetno, da bi ga kdo imel, Kennedy. Sicer pa bi mi vseeno ojjoroka bila še najljubša.<
»Zakaj? —■ Aha, že razumem! Kdo izmed njih
_ Gray na primer — bi utegnil biti zapleten v
to stvar. Pa bi pismo, ki mu ga je morda Campbell pisal, za nas ne imelo nikakršne dokazne vrednosti.«
»Pravilno sklepate, Kennedy.«
»Rajši malo pomisliva, ali more pismo sploh pristno biti. V soboto ob enajstih in trideset minut ponoči sem po radiu dal iskati Campbella. Drugo jutro nekako ob desetih dopoldne pa je Campbell v Parizu že vrgel pismo v nabiralnik. Bilo bi tedaj vsekakor mogoče, da je tisto moje sporočilo po radiju slišal. Čas bi se skladal. Je pa še druga misel. Mogoče je kak njegov sovedec v Parizu oddal pismo na pošto — morda sta se bila poprej dogovorila, kdaj naj ga odda, ali pa ga je oddal šele, ko je dobil telefonsko sporočilo od Campbella, ko je vojvoda že bil umorjen. Ta druga domneva bi se mi zdela bolj pravilna, saj Campbell ni mogel vnaprej vedeti, ali se mu bo zločin posrečil ali ne.«
»Vam se torej zdi, da je Campbell pismo zato odposlal, da bi mogel dokazati svoj alibi.«
»To se mi zdi precej jasno.«
»Vsekakor recimo, da ni nemogoče, če — seveda — pismo ni ponarejeno.«
»To bova kmalu zvedela. Danes se itak odpeljem v London. Krogla, ki so jo dobili v Thomp-I sonovem truplu, je že tam. Morda je bila izstre-
TUNGSRAM
ljena iz iste cevi kakor naša tukaj. S tem bi bilo dokazano, da sta oba umora v zvezi. Ne vem pa, kako naj bi mi to spoznanje naprej pomagalo. Kaj pa Vi sodite?«
»Najprej sem imel eno teorijo, pa sem jo moral opustiti. Nato sem si sestavil novo. Pa tudi to sem moral zavreči, ko je prišlo Campbellovo pismo — seveda — če je res pristno. Ali ga lahko še enkrat preberem?«
Kennedy mu poda pismo, ki ga Hammond počasi prebira. Potem vzame list papirja ter si nanj pismo skrbno prepiše.
»Rad bi tole pismo večkrat prebral, Kenne-dy. Morda mi ob branju pride kaka dobra misel v glavo. — Sicer pa, ali ste že našli ključ od zimskega vrta ?«	i
»Nismo.«
»Pa ukradeni listek?«
»Nismo.«
»In ukradene demante?«
»Nismo.«
»Imenitno, stari Sherlock Holmes! Torej 6va kar na najboljši poti v reševanju te uganke.«
»Pač res!« suho odvrne inšpektor.
Hammond ga veselo potreplja po rami: »Boste že videli, Kennedy, da ne bo kazalo nič drugega kakor da se tega vprašanja lotiva s psihološke strani, saj sami vidite, da nikjer ne najdeva nobenega otipljivega dokaza.«
»Če se to vprašanje sploh rešiti da.«
»Zakaj ste tako maloverni. stari prijatelj? To vprašanje bo gotovo' rešeno. Če se združita dve tako pametni glavi kakor sva midva, mora iti — da niti ne govorim o dragoceni pomoči najinega skupnega prijatelja Bazila Stuarta.«
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenHil