Mercator
24. maja se je začela redna akcija, ki bo trajala do 7. junija v vseh živilskih prodajalnah Mercatorja!
Mercator Dolenjska, d.d., Livada 8, Novo mesto
MOČ, HITROST IN TAKTIKA - Kasaške dirke na šentjernejskem hipodromu so vsakič velik praznik, ne le za Šentjernejčane, ampak za vse dolenjske ljubitelje konjskega športa. Vrhunec nedeljske prireditve je bil nastop domače kobile Surivje. Za zmago v osmi dirki tokrat ni zadostovala te moč in hitrost konja, ampak tudi izkušnje in bogato taktično znanje voznika. Moči in hirosti ima Suriva v izobilju, Vojo Maletič pa dovolj izkušenj, da sta takole zmagoslavno prva prečkala ciljno črto in s tem Surivnemu lastniku Stanetu Krainerju prislužila 160 tisoč tolarjev ter spravila na noge več kot dva tisoč navdušenih gledalcev. Suriva je v svoji bogati karieri zaslužila natanko 3.694.500 tolarjev. (Foto: I. Vidmar)
Krvav konec tedna na dolenjskih cestah
V petek voznica v Srednji vasi zbila peško do smrti - V nedeljo sta se pri Črnomlju smrtno ponesrečila mlada motorista - Vanju trčil pijan voznik osebnega avta - Letos 82 mrtvih
BELA KRAJINA - Pretekli konec tedna si bomo Dolenjci žal znova zapomnili po usodnih prometnih nesrečah, ki so terjale tudi mlada življenja. Na cestah so umrli kar trije ljudje, v vsej državi pa je čez vikend v 32 nesrečah umrlo šest ljudi (že drugi tak vikend!), 58 pa se jih je ranilo. Letos je na slovenskih cestah umrlo 82 ljudi, lani v enakem obdobju pa 104.
V petek, 18. maja, nekaj po 8. uri je 30-letna voznica osebnega avta T. K. iz Bereče vasi pri Metliki v naselju Srednja vas zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljala na bankino, kjer jo je zaneslo na rob vozišča in v 60-letno A. H. iz Črmošnjic, kije pravilno hodila ob robu ceste. Peška je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrla.
Do hude prometne nesreče je v Beli krajini prišlo tudi v nedeljo,
20. maja. in sicer nekaj pred četrto uro zjutraj na regionalni cesti R -218 Črnomelj - Metlika, takoj izven naselja Črnomelj. Ob 3.40 se je 25-letni Š. E. iz Črnomlja peljal z osebnim avtom znamke Nissan 2,0 SLX iz Črnomlja proti Metliki. Približno petsto metrov izven naselja Črnomelj, kjer cesta poteka v ravnini v levi pregledni ovinek, je zapeljal na levo smerno vozišče. Ravno takrat pa je iz nasprotne
smeri pravilno po svoji strani pripeljal 18-letni voznik motornega kolesa znamke Yamaha TDR 125 R. A., doma iz Črnomlja. Med voziloma je prišlo do silovitega trčenja. Voznik motornega kolesa in njegov 17-letni sopotnik D. K. iz Črnomlja, ki sta uporabljala varnostne čelade, sta padla in hudim telesnim poškodbam podlegla na kraju nesreče.
Tudi voznik osebnega avta je bil ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Med postopkom so ga policisti preizkusili z alkotestom, kije pokazal, da ima v organizmu 1,06 promila alkohola. Preiskovalna sodnica je za oba voznika odredila odvzem telesnih tekočin. Zoper voznika Š. E. bo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti podana kazenska ovadba. Škoda na vozilih znaša po nestrokovni oceni okrog milijon 600 tisoč tolarjev. Zaradi prometne nesreče je bil za ves promet štiri ure preusmerjen.
Huda prometna nesreča se je v petek, 18. maja, popoldne zgodila tudi v Črnjošnjicah pri Stopičah. 16-letni B. Ž. iz Koroške vasi je s kolesom z motorjem na lokalni cesti iz Črmošnjic pri Stopičah proti Dolžu zapeljal na levo stran vozišča ravno takrat, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 32-letni voznik osebnega avta V. Š. iz Malega Orehka. Pri trčenju se je B. Ž. hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici. -Isti dan jo je v Novem mestu skupil tudi 54-letni pešec iz Brezove Rebri pri Dvoru, ki ga je pri pljučnem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo na prehodu za pešce z osebnim avtom zbil 24-ietni M. B. iz Dolenje Težke vode. Pešec je z glavo udaril v vetrobransko steklo, nato pa je hudo poškodovan obležal na vozišču. Zdravi se v novomeški bolnišnici. L. MURN
MEDDRŽAVNO DOGOVARJANJE
Bodo lovci pokazali pot?
Z državno mejo, ki je leta 1991 zarezala med Slovence in Hrvate, se nekateri še po desetletju težko sprijaznijo. A tarnanje za dobrimi starimi časi, ko so lahko prečkali mejo med dvema jugoslovanskima republikama, kjer in kakor so hoteli, je sedaj brezplodno in nesmiselno. Meja je tukaj, energijo pa je namesto v stokanje pametneje usmeriti v razmišljanje o tem, kako olajšati življenje ob njej. In prav to so storili lovci z obeh strani državne meje. A ne zgolj z besedami in na papirju. Lovci so bili, kot se sami radi pohvalijo, že od nekdaj korak pred uradno politiko in so svoje probleme tudi reševali hitreje kot politika. Pobratenja med njimi, ki trajajo že 25 let in več, se marsikje niso skrhala niti med zadnjo vojno. Nasprotno, sodelovanje, ki je v veliko primerih preraslo v trdna osebna prijatejstva med lovci, se je le še poglobilo.
Za zgled pa so prav gotovo lovci iz Bele krajine in sosednje karlovške županije onkraj Kolpe. Slednji nikakor ne morejo pozabiti moralne pomoči, ki so jim jo med vojno na Hrvaškem ntt-dili belokranjski lovski tovariši in ki je bila mnogokrat pomembnejša od materialne pomoči. Ne čudi torej, da je iz tako trdnih temeljev zrasla pobuda, da bi obnovili odnose med lovskimi zvezami tudi drugod ob južni meji. Na prvem srečanju predstavnikov zvez in društev, ki je bilo pretekli teden v domu Lovske družine Vinica na Zežlju, je bilo čutiti, kot da so vsi čakali na to priložnost. Mar lahko sedaj, ko jim je ponujena, pričakujemo, da bodo prav lovci tisti, ki bodo mnogim iz Slovenije in Hrvaške pokazali pot iz labirinta dolgoletnega brezplodnega dogovarjanja?
MIRJAM BEZEK-J A KS E
I
Kdo imel bo zlato ptičko?
Adria Mobil, uveljavljena proizvajalka počitniških prikolic in avtodomov, še vedno ne ve, kam se bo selila
NOVO MESTO - Potem ko se je postopek okrog prodaje Srdove-ga deleža v novomeški Adrii Mobil vlekel dve leti, je tuji partner, na katerega je AM računala, odšel h konkurentu, kjer se je takoj dogovoril. “Tako smo dobili največjo grupacijo v naši dejavnosti," je dejala direktorica Sonja Gole, ko je pojasnjevala, da tujci enostavno ne morejo razumeti, da se lahko neki postopek tako vleče.
V družbi zdaj upajo, da se ne bo tako vleklo tudi dogovarjanje o preselitvi proizvodnje počitniških prikolic in avtodomov iz skupnega dvorišča z Revozom na novo lokacijo. Revozu, ki bi rad širil proizvodnjo, se mudi, gotovo pa bi tudi v Adrii Mobil želeli čimprej vedeli, kje bodo delali, da bi se lahko normalno razvijali naprej. Ugibanj in predlogov o tem, kam naj bi se selila Adria, je precej. Med drugim tudi predlogov o selitvi proizvodnje v druge občine, kar pa poznavalci jemljejo bolj kot pritisk na
Pogajalci o Evropi
NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica in Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine pa tudi župani in poslanci iz tukajšnjih občin se bodo jutri dopoldne, 25. maja, sestali s člani ožje pogajalske skupine za pristop k EU. V razgovoru bo skupaj z drugimi glavnimi pogajalci sodeloval tudi dr. Janez Potočnik, vodja ožje pogajalske skupine.
Ob koncu tedna bo sončno in toplo, pojavljale pa se bodo tudi popoldanske nevihte.
novomeško občino. Goletova tako pravi, da si ne more predstavljati, kako bi se v danih razmerah njihovi delavci, ki prihajajo tudi iz Krškega, vozili čez Gorjance.
Semiški župan Janko Bukovec Adrii Mobil tako kot tudi drugim podjetjem kljub temu ponuja komunalno opremljene parcele po 15 DEM za kv. meter, dodaja pa še, da vsakemu podjetju, ki zaposli 100 delavcev, občina odstopi zemljo zastonj! A zanimanja kljub temu ni in kaj malo je verjetno, da bi v Belo krajino dobili prav Adrio Mobil.
Odgovor na to, kje bo v bodoče delalo to podjetje, bo morda dala odločitev vlade, ki naj bi do poletja, kakor poudarja novomeški podžupan Adolf Zupan, odobrila nekaj čez 100 ha za pozidavo v gospodarske in stanovanjske namene. “Novomeška občina zdaj pripravlja 4 možne lokacije in bo ravno tako ponudila zemljišča po zmerni ceni. Do realizacije naj bi prišlo do poletja."
B. D. G.
HOTEL ŽUSTERNA - Aquapark hote! Žusterna je prvi tako velik bazenski sklop v Kopru in širši okolici. V Žusterni so Terme Čatež potrdile, da se s Čateža ob Savi uspešno širijo čez pokrajinske in nemara državne meje.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU
Uredništvo pride k vam!
Naše uredništvo bo v petek, 25. maja, ob 19. uri v gosteh v sejni sobi krajevne skupnosti v Loki pri Zidanem Mostu. Poleg predstavnikov krajevne skupnosti in tamkajšnjih društev pričakujemo vse, ki bi želeli, da bi tudi drugi bralci zvedeli za vaše uspehe ali za morebitni vaš “žulj”. Skupno bomo morda lažje našli rešitve. V kraju, kjer je služboval Primož Trubar, so lahko ponosni tudi na kar nekaj rojakov, ki še soustvarjajo slovensko kulturno podobo. Morda je tudi zato kulturna osveščenost v Loki večja kot v številnih večjih krajih?
Košarka	Liga Kolinska, 2. finalna tekma
KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA
*
(p KRKK
Novo mesto, ŠD Leona Štuklja, nedelja, 27.5.2001, ob 15.30.
„„	„	Pokrovitelj srečanja: FOTO AS JA
MF LrS(o)Lg)[r'^l Žrebanje vstopnic: Mobireglja
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRINI
SLOVENI JI m
tel.(01) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.int6rmarketing^i

1 N T E R MARKETING
Berite danes
stran 3:
•	Kakšna bo pot od odloka do strehe?
stran 4:
•	Jablan, vas, ki se ne more širiti
stran 7:
•	Dušebrižništvo dalkoplačevalcev?
stran 16:
•	Štopal z okrvavljeno glavo ob cesti
Terme Čatež odprle Aquapark na Obali
Čateška družba utrdila z velikim bazenskim kompleksom položaj ob morju
ČATEŽ OB SAVI - Tukajšnja delniška družba Terme Čatež je utrdila svoj položaj ob morju, s tem ko je 15. maja v Kopru odprla Aquapark hotel Žusterna. Eno največjih slovenskih turističnih podjetij in vodilno naravno zdravilišče pri nas razvija dejavnost na treh lokacijah, in sicer na Čatežu ob Savi, na gradu Mokrice in v Kopru s hotelom Koper in nedavno odprtim Aquapark hotelom Žusterna. Ta je z zunanjimi in notranjimi bazeni - skupno jih je kar 8 - največji bazenski objekt v slovenski Istri. Aquapark hotel Žusterna ima med drugim bazene z morsko in sladko vodo s podvodno masažo, otroški bazen z igrali in bazen z valovi, kar je novost v tem delu Slovenije.
Obiskovalcem zagotavljajo rim-sko-irske kopeli, 115 dvoposteljnih sob z 230 posteljami in garažno hišo s 140 parkirnimi mesti.
• Terme Čatež so v Kopru avgusta leta 1999 odprle hotel Koper, ki so ga pred tem v celoti obnovile.
Terme Čatež so v letu 2000 dosegle preko 477.000 nočitev, kar predstavlja nekaj več kot 7 odstotkov vseh slovenskih turističnih prenočitev, v njihovih bazenih na zimski in letni termalni rivieri in v hotelih je bilo lani 768.000 kopalcev.
M. L.
Delo na črno in kazni
Siva ekonomija ali delo na črno, ki je pojav v vseh gospodarstvih na svetu, nemalokrat pomaga državljanom preživeti, kar je všeč za krajši čas tudi državi. Vendar države tako delo preganjajo, ker je obveljalo spoznanje, da delo na črno prinaša tudi precej slabega. Med področji, kjer je dela na črno največ, so gradbeništvo, gostinstvo in turizem, predelovalna industrija ter kmetijstvo in gozdarstvo. V Sloveniji je v letu 1993 približno petino vsega ustvarila siva ekonomija. Koliko denarja bi zbrala država, če bi od tega gospodarstva pobrala davke, a ga ni? Številke so zaskrbele tudi vlado, ki je pred 4 leti sprejela celovit Program odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. V zadnjem obdobju je siva ekonomija spet dnevna tema. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa visoke kazni za podjetje ali zasebnika, ki zaposluje ali dela na črno. Ali bo vlada s svojimi službami znala poiskati v nebo vpijoče primere dela na črno ali se bo lotevala le enostavnih in nepomembnih zadev v zvezi s sivo ekonomijo? Menite, da delo na črno ni družbeno škodljiv pojav, ampak prej nasproten? Se vam zdi, daje za pojav dela na črno precej kriva tudi država, ki s svojo negibnostjo zavira človekovo ustvarjalnost? O delu na črno in zakonu za preprečevanje tega govori tudi današnja anketa.
ANTON ŽUGELJ, zavarovalni zastopnik z Otoka pri Metliki: “Resje, da so zagrožene visoke kazni, a dokler jih ne bodo začeli zaračunavati, ne bo nič boljše. Red se bo morda začel takrat, ko bodo prvemu zaračunali visoko kazen, vprašanje pa je, če jo sploh bodo. Pri nas je bilo namreč še vedno tako, da so ljudje našli luknje v zakonu, in najbrž jih bodo tudi v tem primeru/
BRANE PODGORNIK, upokojenec z Vrtače: “Menim, da zaposlovanja na črno ne bodo odpravili z visokimi kaznimi. Problema bi se morali lotiti na drugi strani. Ne razumem, zakaj ; brezposelni dobivajo tako visoke denarne podpore, ne da bi to imelo kakšen učinek pri njihovem zaposlovanju, j Po drugi strani pa je pri nas še vedno dovolj dela, vendar bi ga nekdo moral organizirati in usklajevati.“
BORUT LONČAREVIČ, dipl. inž. prometa, iz Kočevja: “Že do sedaj bi ] lahko bilo bolje, če se dela na črno ne bi toleriralo, da se je ohranjal socialni : mir. Bodo pa visoke kazni sedaj vendarle naredile svoje, seveda pod pogojem, da se bo zakon izvajal in bodo inšpektorji opravljali svoje delo. Dve ali tri firme bodo zaprli, ker bodo finančno propadle, potem pa bo red!“
JOŽE LES, upokojenec, iz Krške vasi: “Ne verjamem, da bo zdaj, ko novi zakon prinaša visoke kazni, manj dela na črno. Zmeraj se je delalo na j črno. Ljudje delajo še po službi, ker v službi premalo zaslužijo. Država bo preganjala delo na črno, da bo pobrala davke. Po moje je prav, da se stopi na prste tistim, ki zaposlujejo na črno/
JANKO MLAKAR, strojni tehnik, s Senovega: “Zaradi zakona in visokih kazni se bo delo na črno mogoče malo zmanjšalo. Posavje je izredno slabo razvito in ljudje se morajo nekako znajti za preživetje. Zakon bo naredil določen red, ker država hoče imeti svoj del kolača in bo zato pobirala davek od dela. Mislim, da bodo delodajalce, ki zaposlujejo na črno, skrivaj prijavljali/
ROBERT VINŠEK, učitelj iz Dolenjskih Toplic: “Prav je, da so sprejeli j tak zakon, saj je veliko ljudi brez dela. Če kdo opravlja dejavnost na črno, ponavadi niti ni nič cenejši, poleg tega ! pa se nimaš komu pritožiti, če je kaj narobe. Kakšni bodo rezultati, je odvis- I no od izvajanja zakona. Bojim se, da i bodo najprej na udaru tisti, ki zelo j malo delajo na črno/
BORUT SIMONČIČ, referent za stanovanjske zadeve na sevniški občini: “Nisem za nobene skrajnosti, niti v politiki ne v vsakdanjem življenju. Zato tudi nisem za pretirano zaostritev sank- | cij za tiste, ki zaposlujejo ali delajo na črno. Kajti kot rad rečem, delo tako rekoč leži na cesti, le pripogniti se je i treba in ga pobrati!"
ANTON MORAVEC, delavec v trebanjskem javnem podjetju Komunala: “Ne vem, zakaj bi zdaj še bolj kaznovali ljudi, če bi delali na črno, saj je to še zmeraj neprimerno boljše za državo, kot če bi lenarili in čakali doma na pomoč prav te države. Sicer pa bi se morali politiki, poslanci spomniti, kaj vse so obljubljali glede novih delovnih mest, zdaj pa nič!“
KLEMENTINA ZEME, pravnica iz Novega mesta: “Takrat, ko je delo na • črno človeku edini vir preživetja, ne j razmišlja, ali je zavarovan, ali ima kakšne pravice, ali bo imel pokojnino... Po drugi strani je do sedaj naš pravni red na neki način tudi dovoljeval delo na črno, saj ni bilo ustreznih zakonskih določil za kaznovanje tistega, ki so delo na črno omogočili. Kako uspešen bo nadzor nad izvajanjem zakona in sankcioniranje kršiteljev sedaj, pa je odvisno od pristojnih služb/
LOVCI Z OBEH STRANI - Prvega srečanja lovskih zvez ob slovensko-hrva-ški meji so se med drugimi udeležili tudi (z leve)podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Janez Bulc, podpredsednik CIC Veljko Varičak, predsednik Zveze lovskih družin Bele krajine in član komisije za mednarodne odnose pri LZS Anton Vrščaj ter podpredsednik Lovske zveze Hrvaške (LZH) in komisije za mednarodne odnose pri LZH Andrija Štalcer. (Foto: M. B.-J.)
MUZEJI NA SVOJ DAN - Na svetovni dan muzejev, 18. maja, ki je letos potekal pod geslom Muzeji sooblikujemo skupnost, so v Pokrajinskem muzeju Kočevje pripravili dan odprtih vrat ter v petek in soboto dopoldan omogočili brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, muzejske knjižnice in depojev ter cenejši nakup v muzejski trgovini. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so prav tako omogočili brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih muzejskih razstav, ob šestih zvečer pa so na Muzejskih vrtovih pripravili še muzejsko delavnico Moja panjska končnica, na kateri so udeleženci pod vodstvom akad. kiparja Uroša Kastelca in Lojzke Sušnik poslikavali panjske končnice. (Foto: M. Markelj)
Dajte, postrezite si sami!
V novomeškem Uradu za delo je v maju začela poskusno delovati samopostrežna enota za informacije
NOVO MESTO - V teh dneh so mnogi že preizkusili to novost in si z njo pomagali, če pa bo tudi po šestih mesecih ocenjena za uspešno, bodo v prihodnjih letih podobne enote uvedli na vseh uradih za delo po Sloveniji. Za kaj gre? Stranke s pomočjo dveh računalnikov brezplačno brskajo po domači internetni strani in podatkovnih
• Kot pravi Vlasta Tomazin iz območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, obstaja tudi potreba po širšem regijskem informativnem centru, v katerem bi lahko vsak dobil ažurne informacije o poklicih, šolah, finančni pomoči pri šolanju, dijaških in študentskih domovih, prostih delovnih mestih in drugo. V tak center bi imele dostop tudi večje skupine (razred učencev) in v njem bi lahko tudi svetovali, laka centra že delujeta v Ljubljani in Mariboru, zdaj pa ga pripravljajo v Kopru. Po besedah direktorja območne enote Franca Smerduja regija načelno podpira idejo, saj so za center zainteresirane šole, zavodi, delodajalci in občine, a končna odločitev bo odvisna od pripravljenosti regije, da bo financirala prostor (vsaj 250 kv. metrov) in kadre (svetovalce, informatorje).
bazah Zavoda za zaposlovanje, izobraževalnih in drugih ustanov.
Napišejo lahko tudi krajše vloge ali prijave na delovna mesta ali pa s testi preverijo svoje poklicne interese. Prav tako so jim na voljo tudi različne tiskane informacije, med katerimi naj bi bilo vse več lokalnih informacij. Enoto bodo tako dopolnili tudi s tiskanimi informacijami Centra za socialno delo, invalidskega in pokojninskega ter zdravstvenega zavarovanja, obrtnih in gospodarske zbornice ter delavskih univerz in drugih izobraževalnih ustanov.
V samopostrežni enoti bodo strankam ponujali predvsem informacije o trgu dela, o potrebah delodajalcev ter o drugih možnostih dela in zaposlovanja, jih seznanjali z delom zavoda in s programi pomoči, izobraževanja in usposabljanja, štipendiranja in podobno. S programom, ki ga imenujejo Projekt Twinning in poteka v okviru mednarodnega projekta Phare ter ob sodelovanju več strokovnjakov iz Anglije, želijo razbremeniti svoje svetovalce, ki bodo namesto posredovanja splošnih informacij lahko temeljiteje opravljali druge naloge.
B. D. G.
SAMOPOSTREŽBA ZA INFORMACIJE - Kot je pred začetkom delovanja prve samopostrežne enote (na sliki) dejal Matjaž Verbič iz območne službe, je enota na voljo predvsem brezposelnim, če so prijavljeni na zavodu ali ne, poleg tega pa tudi zaposlenim, ki iščejo drugo delo ali zaposlitev, dijakom, študentom in njihovim staršem ter delodajalcem. Strankam na začetku tudi pomagajo. Po besedah vodje Urada za delo Novo mesto Erika Matko so prvi odzivi dobri. (Foto: B. D. G.)
Sodelovanje lovcev ob meji
Na Žeilju nad Vinico srečanje predstavnikov hrvaških in slovenskih lovskih zvez ob državni meji - Jeseni ponovni sestanek
VINICA - Na srečanju zvez lovskih družin ob slovenski in hrvaški meji, ki je bilo preteklo soboto v domu Lovske družine Vinica na Žežlju, je bilo velikokrat slišati, da divjad ne pozna meja, kar pa pomeni, da so tudi problemi lovcev ob meji podobni. Lovci meje seveda morajo poznati, zato pa je še toliko pomembnejše, da uskladijo Zahteve, ki veljajo v lovstvu in pri varstvu narave.
Predvsem je pomembno, da obe državi uskladita lovne dobe, kategorizacijo divjadi, skupno načrtovanje v loviščih. Seveda pa pri tem ni dovolj, da sodelujejo zgolj lovske družine in lovske zveze ob mejah, ampak naj sodelujejo tudi lovski zvezi obeh držav in druge državne ustanove. Kot je bilo slišati v razpravi, je sedaj razkorak pri lovu na divjad na obeh straneh meje. Poleg tega na slovenski strani lahko lovijo do meje, medtem ko imajo na hrvaški 100-metrski nelovni pas. Vendar je komandir Policijske postaje Črnomelj Jože Stopar spomnil, daje lov ob mejni črti potrebno 24 ur prej prijaviti policiji. Poudaril je, da lov ob mejni črti v Sloveniji ni dorečen. Če bi se zgodilo, da bi lovci streljali preko mejne črte, bi lahko prišlo do obmejnega incidenta.
Sicer pa tudi doslej ni manjkalo sodelovanja med lovci z obeh strani meje. Tako so pred leti podpisa-
Ob 10-letnici ustanovitve SNS
TURJAK - Ob 10. obletnici ustanovitve Slovenske nacionalne stranke bo v soboto, 26. maja, od 13. ure dalje na gradu Turjak prijateljsko srečanje članov in simpatizerjev stranke.
li sporazum o medsebojnem sodelovanju lovskih družin ob meji. Dogovorili so se, da ob delu Kolpe ne lovijo divjih rac. Iz Zveze lovskih družin Krško je bilo slišati, da imajo s hrvaškimi lovci že dolgo sklenjen sporazum na območju Žumberka in Gorjancev. Tako skupaj določijo plan odstrela, na koncu lovne sezone pregledajo, kako so ga uresničili, in ocenijo trofeje. Člani Zveze lovskih družin Bele krajine in Lovske zveze karlovške županije pa so postali celo kolektivni člani Društva slovensko-hr-vaškega prijateljstva Kolpa.
Tudi Veljko Varičak, podpredsednik CIČ in koordinator držav srednje in jugovzhodne Evrope je dejal, da CIC daje čezmejnemu sodelovanju izreden pomen. Vsem državam svetuje, naj na mejnem območju podpišejo sporazume o lovstvu in se sporazumejo o odnosih med lovci ob meji. Janez Bulc, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, pa je dodal, da morajo slovenski in hrvaški lovci v svojih državah prilagoditi zakonodajo svojim interesom. Nikakor pa ne morejo vplivati na zakonodajo v drugi državi. Vse, kar ne bo urejeno z zakoni ali predpisi, pa bodo lovci uskladili med seboj.
M. BEZEK-JAKŠE
Svetovalni pogovori
LJUBLJANA - V Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana, vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na osebno svetovanje ali bi imeli svetovanje po telefonu, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822 v ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 15. ure.
Vržena rekavica
0 novomeški cestni prihodnosti
Vrženo rokavico predstojnika novomeške območne enote Zavoda RS za šolstvo Ivana Mirta, ki seje nanašala na poti v Novo mesto oz. natančneje na prihodnjo ureditev Ljubljanske ceste, je pobral novomeški sekretar za okolje, prostor in komunalne zadeve Jože Derganc.
•	Kako je načrtovana pot v Novem mestu po Ljubljanski cesti skozi Bršljin na bodočo hitro cesto?
“Že od leta 1997 je v izdelavi lokacijski načrt za rekonstrukcijo dela Ljubljanske ceste od odcepa za Ždinjo vas pa do križišča pri BTC-ju v dolžini 2200 m. Postopek še ni končan zaradi težav pri umeščanju trase z novim širšim profilom cestišča s pločnikom in kolesarsko stezo v območju med križanjem s severno obvoznico pri Cestnem podjetju ter križiščem pri BTC-ju. Projektantsko podjetje Acer sedaj išče rešitev, ki bo sprejemljiva za neposredno soseščino.
Večji del obnove ceste je načrtovan po obstoječi trasi, deloma pa je predvidena preložitev na novo traso, in sicer v Bučni vasi preko griča Tržič. Drugi del Ljubljanske ceste skozi novo poslovno območje Bršljina bo rekonstruiran postopno v okviru ureditvenega načrta Bršljin sočasno ob dograjevanju poslovnega kompleksa. Trenutno vodimo postopke za pridobitev zemljišča na odseku med vstopom v novi poslovni center in križiščem pri stavbi Elektra. Načrtovanje rekonstrukcije Ljubljanske ceste je skladno z bodočim prostorskim razvojem v tem delu mesta/
*	Kdaj pa bo izpeljana ustrezna cestna povezava?
“Lokacijski načrt bo sprejet 'predvidoma jeseni letos, gradnja pa bo v prihodnjih letih potekala po fazah. Ker gre za državno cesto, je naložba odvisna od
Jože Derganc
sredstev države. Pred letom 2003 pa ni pričakovati prenove prvega odseka, ki bo ustrezno povezal poslovno trgovsko središče Bršljina z bodočo severno obvoznico.
V smeri proti središču mesta na odseku do križišča pri Elekt-ru bomo lahko z rekonstrukcijo začeli že letos, če bomo uspešni pri pridobivanju zemljišč za širitev profila ceste. Investitor na tem odseku je Mestna občina Novo mesto. Ob tem velja poudariti, da poleg Ljubljanske ceste načrtujemo v prihodnjih letih tudi prenovo ostalih pomembnih mestnih vpadnic, prav tako pa pričenjamo s prostorskim dokumentom za zahodno in južno obvoznico, ki bosta v prihodnosti dopolnili shemo glavnega prometnega omrežja Novega mesta.
Svoje vprašanje naslavljam mag. Janezu Černaču iz Kočevja, nanaša pa se na regijski park Kočevsko - Kolpa. Kako daleč so postopki za pravno uveljavitev regijskega parka Kočevsko - Kolpa in pripravo njegovega razvojnega programa? Kateri so ključni konkretni projekti, ki bodo temu območju prinašali gospodarske koristi?"
Torej, rokavica je vržena. Bo mag. Janez Černač sprejel novi izziv9
M. ŽNIDARŠIČ
Novomeška kronika
VANDALIZEM - Stari No-vomeščani se spominjajo, kako je v njihovih mladih letih za red in mir v mestu učinkovito skrbelo le nekaj žandarjev. Že ubrano nočno petje na trgu je bilo dovolj, da je nastopil žandar in “objestno” mladino razpodil. Danes bi tak “prekršek” lahko kvečjemu nagradili. Žal pa ni žandarjev, ki bi razpodili prave objestneže, ki po mestu zlasti ob koncu tedna z vandalskim početjem povzročajo škodo. Prevrnjene in razmetane rože, popisani in popackani zidovi, pravi festival vandalizma pa se dogaja na Novem trgu, kjer “junaki" razbijajo kamnite fasadne plošče. Žandarjev ni, policija pa ima očitno preveč drugega dela ali pa se je to ne tiče. Če bi se tisti, ki jim je do lepega, urejenega in mirnega mesta, sami organizirali, pa bi oblast gotovo hitro nastopila. Proti njim!
REKLAMA - Pred leti je Delov dopisnik iz Moskve poročal, kako v takratni Sovjetski zvezi pojmujejo reklamo in njeno potrebnost. Glavno mesto so prelepili z reklamami za posebne ribje konzerve. Vsč je bilo opravljeno temeljito, edina pomanjkljivost je bila ta, da teh konzerv niso imeli niti v eni trgovini. Peko se je očitno reklamnih prijemov učil od Rusov in njihove izkušnje z zamudo, a uspešno prenaša k nam. V Delu je bil prejšnjni teden vložen reklamni letak z ugodno ponudbo sezoni primerne Pekove obutve. Lepi modeli, sprejemljive cene. Le drobna pomanjkljivost: v novomeški Pekovi trgovini niso o tem nič vedeli, kaj šele, da bi te modele imeli! Najbrž so “odgovorni” v tržiški tovarni, kiji zadnje čase gre precej slabo, v svoji veliki reklamarski vnemi pozabili na to, da ljudje še vedno kupujejo čevlje, ne pa njihovih slik. V njih gremo lahko kvečjemu sovjetski prihodnosti naproti...
TONA - V prejšnjem Dolenjcu je bila na tem mestu objavljena bodička o tem, da so za čiščenje oltarja v stopiški cerkvi porabili 70 žemelj. Ta objava (ne pa dejstvo, da se je to res zgodilo) je tako razburila neko žensko, da se je po telefonu spravila nad našo nič krivo tajnico. Anonimnica je zganjala takega hudiča, kot da bi pisalo, da je bilo žemelj ne samo 70, ampak cela TONA.
Ena gospa je rekla, da so dan mladosti ukinili zato, ker so se tisti, ki so na včasih najbolj vneto praznovali, postarali.
O pitni vodi
NOVO MESTO - Dr. Anton Komat bo danes, 24. maja, ob 19. uri v prostorih novomeškega RIC-a predaval o ekologiji. Na prejšnjem predavanju je osvetlil uporabo pesticidov v povezavi z zdravo hrano, tokrat pa bo svoje razmišljanje namenil problemom s pitno vodo. Eno od poglavij v njegovi knjigi Nespametni bodo žejni nosi zgovoren naslov „Ne pijte pitne vode!". S tem predavanjem bodo v Razvojno izobraževalnem centru zaključili s pomladanskim ciklusom četrtkovih srečanj v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Prvošolci o delu Rdečega križa
NOVO MESTO - V tednu Rdečega križa so prvošolci OŠ Šmihel iz Novega mesta dobili prve informacije o delovanju te humanitarne organizacije. V telovadnici šole jim je mentorica Rdečega križa za razredno stopnjo Meta Dragman povedala zgodbico o njegovem ustanovitelju Henriju Dunantu ter jim predstavila cilje in naloge Rdečega križa. Srečanja seje udeležila tudi članica krajevne organizacije RK Šmihel - Novo mesto Vera Avsec, ki je otrokom dala tudi napotke, kaj lahko vsak dan dobrega naredijo, kako lahko pomagajo starejšim in kako naj skrbijo za čisto okolje. Člani Rdečega križa na šoli so zaigrali igrico Križem Kapica, dramski krožek pa je za smeh poskrbel z igrico Butalci. (H. M.)
HMUI	j	J j A S 1 M OE1ČI j j
Kakšna bo pot od odloka do strehe?
Stanovalci odločno nasprotujejo pozidavi “gradbenega otoka ” med Rozmanovo in Kastelčevo ulico v strogem jedru Novega mesta - Ob življenjsko kakovost in lastnino
NOVO MESTO - V začetku leta je bil v Uradnem listu objavljen odlok Mestne občine Novo mesto o ureditvenem načrtu stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta. To je močno razburilo okoliške prebivalce, ki jih pozidava, ki jo ta odlok predvideva, neposredno prizadeva in zaradi katere bi se po njihovem mnenju poslabšala kakovost njihovega življenja.
Še posebej jih je neprijetno presenetila objava odloka zato, ker so ves čas, odkar je znano, da se pripravlja pozidava, tej nasprotovali. Pravzaprav niso in ne nasprotujejo ureditvenemu načrtu za to območje, ampak takemu, kot je v odloku. “Ne samo da nismo proti ureditvi tega območja, prav vsi prebivalci, ki se nas to neposredno tiče, smo za to, da se to uredi, vendar ne tako, kot so nam vsilili s tem odlokom, da se namreč vse to območje sredi mesta pozida in zabetonira in se za to žrtvuje tudi menda še edini par-kec sredi mesta, ta zelena površina okoli nekdanje upravne stavbe Kremena,” pravi dr. Marija Gregorčič - Kožuh, “staroselka”, ki izraža občutke velike večine prizadetih prebivalcev okoliša ureditvenega načrta. Očitki in zamere teh pa letijo tako na občino, ki je kljub njihovemu nasprotovanju in številnim pripombam in ugovorom sprejela tak ureditveni načrt, kot inštitucijam, ki so dale soglasje zanj, vključno z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Po ureditvenem načrtu naj bi ta “otok” med Rozmanovo in Katel-čevo ulico s posegom v sosednjo zasebno lastnino slej ko prej pozidali. Celotno območje je razdeljeno v štiri funkcionalne sklope (cone) oz. faze urejanja, od katerih je realizacija vsaj tretje, tako imenovane cone C, možna le s soglasji stanovalcev, ki jih to neposredno prizadeva, in lastnikov parcel oz. stavb na območju cone. Če tega soglasja ne bo, se ta del uredi kot urbani park. Za prvo fazo, cono A, to je del, na katerem sedaj stoji nekdanja upravna stavba Kremena z okoliškim parkcem oz. zelenico, pa je celo že znan novi lastnik in investitor, to je podjetje Ajda s krškega konca. _
V celoti naj bi na celotnem prostoru ureditvenega načrta zraslo
več stavb, v katerih so načrtovani trgovski in gostinski lokali, servisne dejavnosti, stanovanja, parkirišča itd. Skupna načrtovana bruto površina novih gradenj znaša 2.230 m2.
Novomeška občina se je urejanja tega območja lotila že leta 1999, ko je v sodelovanju z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine razpisala anonimni natečaj za prostorsko ureditev tega območja. Sedanji ureditveni načrt je izdelala firma Neapolis v sodelovanju z avtorjem idejne rešitve inž. Marjanom Zupancem. V odloku piše, da "je z izbrano natečajno
rešitvijo doseženo skladje najvišje stopnje med različnimi parametri preverjenih vsebin". A to stanovalcev soseščine te načrtovane nove pozidave prav nič ne pomirja. Od samega začetka, ko so zvedeli za ta načrt, se taki pozidavi odločno upirajo in so to izrazili na dveh javnih razpravah. A njihove pripombe, ugovore in nasprotovanja niso kaj dosti zalegli, čeprav so se sklicevali tako na to, da bi bila ta(ka) gradnja tudi v odločnem nasprotju z veljavnimi akti, kot so prostorskoureditveni pogoji za mestno jedro, da bi jim močno okrnila njihovo dosedanjo življenjsko kakovost in ponekod celo grobo posegla v njihovo lastnino.
Pot od odloka do strehe gotovo ne bo kratka in gladka.
A.BARTELJ
Ponovno rojene po hudi bolezni
Pomoč na poti k okrevanju - V Sloveniji 15 skupin za samopomoč žensk z rakom dojke, med njimi tudi v Novem mestu
NOVO MESTO - Rak dojke -bolezen, ki za vsako žensko predstavlja hudo življenjsko preizkušnjo. Pri soočanju z njo je izrednega pomena medsebojna pomoč, podpora in izmenjava izkušenj. Prav to ženam v Sloveniji nudi 15 skupin za samopomoč žensk z rakom dojk v programu “Pot k okrevanju", ki delujejo v okviru Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Med njimi je novomeška skupina konec lanskega leta praznovala 10-letnico delovanja, ki so jo minulo soboto obeležili z vseslovenskim srečanjem žensk, obolelih za rakom dojk, v Novem mestu in na Gorjancih.
Novomeška skupina za samopomoč, v katero je danes vključenih okoli 50 članic iz Dolenjske in Bele krajine, že od same ustanovitve 11. decembra 1990 deluje v prostorih Zdravstvenega doma Novo mesto oz. pod okriljem ambulante za
PRIJATELJSKO SREČANJE - Okoli 100 žensk iz vse Slovenije, obolelih za rakom dojk, se je odzvalo povabilu novomeške skupine na srečanje ob njeni 10-letnici. Najprej so si ogledale razstavo v Dolenjskem muzeju (na sliki) in kapiteljsko cerkev, družabni del s kulturnim programom pa je sledil pri Miklavžu na Gorjancih. (Foto: M. Žnidaršič)
bolezni dojk. "Pobudnice za njeno ustanovitev so bile prim. Marija Vegelj Pirc iz Onkološkega inštituta v Ljubljani ter Novomeščanki zdravnica Terezija Krese, ki je še vedno naša redna zunanja sodelavka, in višja medicinska sestra Marija Tomazin,” je povedala strokovni vodja novomeške skupine višja medicinska sestra Mojca Kapš, ki skupino vodi skupaj s prostovoljno koordinatorko Emilijo Kregar.
Članice se v svojih prostorih v zdravstvenem domu srečujejo vsak prvi četrtek v mesecu ob 15.30 in med pogovorom razrešujejo svoje duševne stiske, dvome in bojazni, povezane s to boleznijo. “Izmenjujejo si svoje izkušnje glede zdravljenja, rehabilitacije in ortopedskih pripomočkov, si vlivajo voljo in optimizem. Vsaka ima priložnost povedati, kaj jo tišči, kako čuti. Vse, kar si povedo, pa ostane med njimi. Zelo je pomemben občutek varnosti in zaupanja, da si med sebi enakimi in ne izstopaš," je razložila Kapševa.
Z obstojem te organizirane oblike samopomoči je ob operaciji seznanjena vsaka bolnica v Novem mestu, pri prvi kontroli na Onkološkem inštitutu pa dobijo tudi revijo društva onkoloških bolnikov Okno, v kateri so navedena vsa društva za samopomoč. Mojca Kapš zadovoljna ugotavlja, da seje v zadnjih letih odnos javnosti do raka dojk spremenil - tabuji se rušijo, ženske so bolj odprte za pogovor in rade prihajajo na srečanja. V svojo sredo tako vabijo vse, ki delijo podobno usodo, da se osvobodijo negotovosti in strahu.
M. Ž.
ŠE ZADNJE ZELENJE - Parkec in zelenica med Rozmanovo in Kastelčevo ulico v starem mestnem jedru je zadnja želena “plomba", ki jo je moč pozidati. Sosedje so za ureditev, ne pa za pozidavo. (Foto: A. B.)
O GRADOVIH V POREČJU KRKE - V okviru 24. dolenjskega knjižnega sejma je prejšnjo sredo zvečer v polni Krkini galeriji beseda tekla o gradovih. Prof. dr. Ivan Stopar (levi), najpomembnejši slovenski kastelolog, novomeški gimnazijski dijak iz generacije prvih povojnih maturantov, je v pogovoru z novinarjem Dolenjskega lista Andrejem Bartljem naniza! veliko zanimivosti iz dolge in bogate zgodovine gradov v porečju Krke, karje tudi predmet njegove nedavno izšle knjige v monumentalni zbirki Grajske stavbe na Slovenskem, ki jo je zasnoval in katere avtor v celoti je sam. (Foto: Foto life, Marko Klinc)
MOZARTOVA “VRABČKOVA MAŠA" - Kulturno društvo Vokalna skupina Prima je v nedeljo, 20. maja, v žužemberški cerkvi sv. Mohorja in Fortunata pripravilo zanimiv glasbeni popoldan. Osrednji de! je bila koncertna izvedba Mozartove Vrabčkove maše, pri kateri so pod vodstvom Aleša Makovca združili moči vokalna skupina Prima, priložnostni orkester profesorjev in učencev novomeške glasbene šole, organist Matej Burger ter solisti Marta Močnik, Marička Perko, Matija Brenčič in Janez Perko. Po izvedbi še enega Mozartovega dela, Ave verum corpus, so se v drugem delu koncerta zvrstile velikonočne in Marijine skladbe za moški oziroma mešani pevski zbor slovenskih avtorjev. Na prireditvi je vodja novomeške območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Bojan Bencik podelil desetim primovcev Gallusova priznanja za petletno glasbeno delovanje. (Foto: MiM)
Oživljanje starega mestnega jedra
*
NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA - Gimnazija Novo mesto je ena šestih slovenskih gimnazij, ki dijakom omogočajo opravljanje izpita za nemško jezikovno diplomo. V tem šolskem letu je tako na novomeški gimnaziji izpit uspešno opravilo 12 učencev četrtega letnika, ki jih je na zahtevno preizkušnjo pripravljal Michael Hofmann. Diplome je prvi generaciji gimnazijcev, ki so pridobili omenjeno spričevalo, katero dokazuje tolikšno znanje nemščine, da lahko dijaki brez sprejemnih izpitov iz nemškega jezika študirajo na katerikoli univerzi v Nemčiji, na manjši svečanosti v šolski knjižnici pred dobrim tednom dni podelil ataše nemškega veleposlaništva v Ljubljani Michael Herrmann. (Foto: M. Žnidaršič)
Javna tribuna Društva Novo mesto o vrnitvi življenja »’ staro mestno jedro - Prazne stavbe na Glavnem trgu in promet skozi njega najbolj pereče
NOVO MESTO - Da o prihodnosti novomeškega mestnega jedra in njegovega osrednjega dela - Glavnega trga, ki se v zadnjih letih sooča z zapuščanjem stanovalcev in podjetnikov in ki nemalokrat spominja skoraj na mesto duhov, meščani le razmišljajo, je pokazala dobro obiskana nedavna javna tribuna Društva Novo mesto. Kot rdeča nit osrednjih problemov se je skozi razpravo vleklo vprašanje vrnitve stanovalcev, predvsem mladih družin, ter ureditve prometa in parkirišč.
Uvodne misli in predloge za obuditev življenja in dogajanja na Glavnem trgu ter ukrepe, ki naj bi jih ob tem prevzela župan in občinska uprava, je-nanizala članlta društva Novo mesto Joža Miklič. Med drugim je povedala, da je za izboljšanje razmer potreben dogovor o organizaciji skrbi za mesto, namembnosti starega mestnega jedra ter pridobitvi investitorjev za izvajanje prireditev in obnovo.
Načelnik upravne enote Novo mesto Jože Preskar je ob tem opozoril, da lahko razloge za prazne stavbe na Glavnem trgu po denacionalizaciji iščemo tako v spre-
menjeni lastniški strukturi, ki bistveno vpliva na promet z nepremičninami in vlaganja v nepremičnine, pa tudi v nasprotujočih si stališčih med stanovalci in investitorji ter med investitorji in varuhi kulturne dediščine. Kar se tiče prometne ureditve v mestnem središču, je bil velike podpore deležen predlog Marjana Moškona o prepovedi vožnje skozi ožje središče mesta, ki predstavlja kompromis med popolno zaporo prometa v mestnem središču in popolno sprostitvijo prometa v obe smeri. Tako bi bil dostop na Glavni trg na severni strani možen po Rozmano-
vi ulici, na južni strani pa čez Kan-dijski most, na delu trga med gostiščem in Julijo, zaprtem za promet, pa bi lahko nastopale različne skupine. Na razmišljanja razpravljavcev se je odzval tudi podžupan Adolf Zupan in povedal, da v kratkem kakšnih večjih naložb v mestno jedro ne načrtujejo, saj mora mestna občina najprej dokončati že začete naložbe.
Kot primere uspešne oživitve mestnih središč so udeleženci navajali nekatere rešitve tujih metropol, pa tudi za nas bolj primerljive rešitve slovenskih mest, kot so Škofja Loka in Laško. Kljub povedanemu, pa bi bili dobrodošli tudi številnejši konkretni in hitro uresničljivi predlogi o možnih prireditvah in popestritvi dogajanja na Glavnem trgu.
M. Ž.
MM J ^ j j e; j j-j_________________________________p Ei c j j j
PROSTOR ZA DOM STAREJŠIH - Lokacija za župniščem oz. kaplanijo, ki jo ponuja župnija, kjer sedaj stoji gospodarsko poslopje, je zelo sprejemljiva, je v centru kraja in umaknjena od glavne ceste. (Foto: M. Žnidaršič)
Z IGRO RAZVESELILI STAREJŠE - Prejšnjo sredo, 16. maja, so učenci dramske skupine podružnične šole Dvor pri Žužemberku razveselili stanovalce Doma starejših občanov v Grosuplju. Kot nam sporoča mentorica Marta Baša, so se otroci (na sliki) predstavili z igrico “O bibi, ki je prehitro rasla".
Mladi se združujejo
Januarja ustanovili Društvo podeželske mladine Dobrava - Prvo tovrstno društvo v občini Škocjan
DOBRAVA PRI ŠKOCJANU -Pri gasilskem domu v Dobravi so minule dni člani Društva podeželske mladine Dobrava urejali športne površine in s tem izpolnili še eno izmed nalog iz dokaj obsežnega načrta za letošnje leto. Mladi iz Dobrave in okoliških vasi, katerim se lahko pridružijo tudi mladi s podeželja škocjanske, šentjernej-ske in novomeške občine, so se v društvo zbrali šele pred dobrimi petimi meseci, pa vendar so do sedaj pripravili pustovanje in kresovanje, se udeležili kviza Mladi in kmetijstvo, za svoje člane pa so v zimskem času organizirali tudi rekreacijo.
Prvo društvo podeželske mladine v občini Škocjan danes šteje že preko 70 članov, starih od 7 do
Ciril Miklavčič
40 let. “Naše delovanje je namenjeno spodbujanju kulturnega in družabnega življenja mladih na podeželju, ohranjanju materialne in duhovne dediščine podeželskega stanu, skrbi za okolje, v katerem živimo, izobraževanju in udeleževanju v različnih športnih dejavnostih ter ne nazadnje povezovanju mladih in spletanju trdnejših prijateljskih vezi. Včlanili smo se tudi v Zvezo podeželske mladine Slovenije in navezali stike z ostalimi tovrstnimi društvi iz Dolenjske in Bele krajine," je povedal predsednik dobravskega društva Ciril Miklavčič, dijak 4. letnika srednje kmetijske šole v Novem mestu.
Letos nameravajo med ostalim na izlet v Šmarješke Toplice popeljati mlajše člane in pripraviti družabne igre pri gasilskem domu (domačim gasilcem so v društvu še posebej hvaležni, saj so jim že v samem začetku omogočili uporabo prostorov v domu), izlet na Triglav, taborjenje, kostanjev piknik in silvestrovanje, udeležili pa se bodo tudi različnih srečanj podeželske rpladine in kmečkih iger. Tako bodo že prihodnji mesec nastopili na regijskih kmečkih igrah v Zburah, ker pa je ena izmed njihovih nalog tudi ohranjanje starih kmečkih običajev, bodo 2. junija pripravili tradicionalno šranganje.
M. Ž.
RAZVESELILI STAREJŠE OBČANE - Občinska organizacija Rdečega križa Dolenjske Toplice je pretekli petek popoldne pripravila srečanje za vse občane, ki so starejši od 70 let. Kot je povedala predsednica odbora Božena Pavasovič, je takih v občini trenutno 309. Udeležence je z vzpodbudnimi besedami pozdravil tudi topliški župan Franci Vovk, sicer pa so v kulturnem programu nastopili člani otroške folklorne skupine z domače šote, pevski zbor iz Toplic, dva plesna para, recitatorji in violinistka. (Foto: B. D. G.)
Kdaj dom starejših v Šentjerneju?
Župnija Šentjernej za dom starejših ponudila zemljišče poleg župnišča oz. kaplanije -Starejši si želijo biti čim bliže lastnega doma - Občinski svet podprl pobudo izgradnje doma
ŠENTJERNEJ - Tako kot po ostalih občinah se tudi v šentjernejski srečujejo s problematiko varstva starejših občanov. Omenjeno problematiko so večkrat obravnavali tudi v okviru Župnijskega pastoralnega sveta in tako ustanovili odbor za izgradnjo Doma starejših v Šentjerneju. S svojimi ugotovitvami so v želji po sodelovanju na zadnji seji občinskega sveta seznanili tudi šentjernejske svetnike, ki so njihovo pobudo o nameravani izgradnji Doma podprli.
Da je potreba po Domu starejših v Šentjerneju resnična, govori tudi dejstvo, da se z idejo o njegovi izgradnji že nekaj časa ukvarjajo tudi na občini. Za Dom je Župnija Šentjernej ponudila zemljišče na lokaciji sedanjih gospodarskih objektov poleg župnišča oz. kaplanije in vložila na pristojnem referatu občine vlogo za spremembo namembnosti dela zemljišča.
Kot je zapisal v obrazložitvi projekta za svetnike član odbora Jože Krašna, dolenjski in belokranjski prostor s številom domov za starejše trenutno sicer sodi med bolj pokrita območja v Sloveniji, vendar pa je na drugi strani na listi čakajočih za sprejem v novomeškega približno 300 prosilcev. Med dokazi za smotrnost izgradnje je navedel tudi, da je 50 do 70 starejših v šentjernejski občini, ki bi bili pripravljeni oditi v Dom. Seveda si tudi tukaj večina varovancev želi oskrbe in bivanja čim bližje svojemu domu.
Dom starejših, o katerem razmišljajo v odboru, bi lahko sprejel 60 do 80 varovancev. Sprejem ne bi bil omejen le na področje občine Šentjernej, čeprav bi domači kan-
didati imeli prednost, temveč bi lahko sprejemali tudi ostarele iz drugih slovenskih krajev, predvsem iz sosednjih občin. Poleg običajne popolne oskrbe varovancev bi lahko ponudil tudi možnost dnevnega varstva in strokovne obiske na domu. Po besedah Jožeta Krašne so seveda potrebne še različne analize pred izdelavo idejnega projekta, naložbo pa je v grobem ocenil na milijon do dva milijona in pol nemških mark.
“Zelo je pomembno, da je občina podprla idejo o zgraditvi Doma starejših, saj smo s tem vsi pokazali enotno mnenje glede omenjene problematike," je povedal šentjernejski župnik Anton Trpin in dodal, da je potrebno še natanko proučiti vse možnosti in izdelati idejni projekt.
S podporo izgradnje Doma starejših v okviru župnijskega pastoralnega sveta so tako svetniki občinski upravi naložili, naj pospeši reševanje vloge za spremembo namembnosti zemljišča, in soglašali, da uprava nastopa kot posrednik za pridobivanje koncesije in ustreznih dovoljenj za delo Doma. Kdaj, kje in ali bo sploh zgrajen,
je še težko odgovoriti, vsi pa strinjajo, da je Dom starejših v Šentjerneju potreben.
M. Ž.
Dvor čaka na muzej
Z občnega zbora KD Dvor
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU -Na Dvoru si že dolga leta prizadevajo dobiti prostor za razstavo železarskih predmetov in za bogato osebno zbirko pokojnega režiserja Marjana Marinca, ki je zbirko podaril Dvoru in zdaj sameva v zaprtih prostorih. Veliko izdelkov iz nekdanje železolivarne je ohranjenih pri krajanih, del pa tudi v Dolenjskem muzeju, ki jih je pripravljen razstaviti,- O tem so med drugim spregovorili konec tedna na občnem zboru KD Dvor.
Franc Može
Država je odobrila milijon tolarjev za izdelavo projekta, po besedah svetovalca za družbene dejavnosti v občini Žužemberk Dareta Puclja pa je občina v letošnjem proračunu rezervirala denar za vitrine. Nekaj denarja še za opremo v novi dvorani na Dvoru, predvsem za oder, stole in drugo. Dosedanji predsednik društva in zborovodja Franc Može je menil, da občina namenja premalo denarja za delo društva, v katerem je zelo dejaven pevski zbor, ki se je letos uvrstil na medobmočno revijo pevskih zborov. KD Dvor bo letos pripravilo več prireditev, gostovanj gledaliških skupin in zborov, pripravilo proslavo ob 10-let-nici samostojnosti, izdalo svoje glasilo in sodelovalo z osfalimi društvi.
S.	M.
NAJBOLJ NAVDUŠIL NOVI TOVORNJAK - 18. avgusta bo šentjernejsko prostovoljno gasilsko društvo praznovalo 120-letnico obstoja. Visok jubilej so člani zaznamovali tudi z nakupom novih vozil - kombija, ki so ga dobili v začetku leta, pred dnevi pa so vozni park obogatili še s sodobnim kombiniranim vozilom Mercedes. Denar - gre kar za 32 milijonov tolarjev -so gasilci zbrali s pomočjo občine, sponzorjev, prostovoljnih prispevkov občanov in iz lastnih sredstev društva. Prav nad omenjenim vozilom so bili najbolj navdušeni'tudi otroci iz šentjernejskega vrtca Čebelica, ki so gasilce obiskali pretekli teden. Svoje vtise bodo zlili na papir in tako na svoj način prispe vali k praznovanju obletnice gasilstva v Šentjerneju. (Foto: T. Jakše Gazvoda)
Jablan, vas, ki se ne more širiti
Strnjeno vaško naselje onemogoča kmetijskim gospodarstvom razvoj - Zavrnjeni predlogi za preselitev kmetij - Okrog vasi je obroč kmetijskih zemljišč - ga bodo prebili?
JABLAN PRI MIRNI PEČI - Vsaka živa vas raste in se spreminja, kar nekateri pozabljajo, ko želijo ustaviti čas in zacementirati določeno stanje. Strnjena vasica Jablan, eno največjih naselij v mirnopeški občini, je s prostorom tako na tesnem, da bo zdaj zdaj počila, ker nima nobene možnosti za širjenje, saj jo z vseh strani obdajajo kmetijska zemljišča.
Jablan je pretežno kmetijska vas in večina prebivalcev še ohranja to dejavnost, tudi mnogi manjši kmetje. Seveda pa je gospodarjenje na kmetiji danes precej drugačno kot pred leti. Če je nekdaj kmetu zadoščal manjši hlev, ki je pogosto bil postavljen kar pod stanovanjsko hišo ali tik ob njej, in je lahko s parom volov brezskrbno obračal okrog vogalov, pa danes zaradi zahtev trga ter tehnologije reje in pridelave ne more brez sodobnih strojev, orodja in prostornih hlevov.
^ot pravi Jože Drenik iz Jablana, sicer tudi občinski svetnik, marsikdo ne more verjeti, da v Jablanu, na tipičnem podeželju, nekatere domačije ne premorejo več kot 10 kvadratnih metrov zelene površine na dvorišču. “Skoraj pri vseh domačijah je zelo tesno, streha se skoraj dotika strehe in otroci so na cesti!"
Težave so že stare, na piano pa so spet izbruhnile minulo zimo, ko je občina pripravljala spremembe
prostorskega plana. Deseterica Jablančanov je ob tem predlagala preselitev kmetij ali pa stanovanjsko gradnjo zunaj naselja, a so bili na državni ravni vsi predlogi razen enega zavrnjeni. Drenik pojasnjuje, da se je to zgodilo, čeprav so predlagatelji dobili tudi pozitivna mnenja kmetijskih svetovalcev, ki
Jože Drenik
sodijo, da bi bili posegi smotrni in upravičeni. Vas sicer obdaja kmetijsko območje, vendar ne gre za najboljše njive, temveč, vsaj na polovici območja (proti Šrangi in proti Vrhovemu), za kamnita tla. Navsezadnje tistemu predelu vaščani že od nekdaj pravijo Kamje, kar je dovolj zgovorno ime.
Mirnopeška občina se ne stara in ne izgublja prebivalcev. Tudi v Jablanu bi mladi ostali, če bi le imeli kje graditi. Posebno problematičnih je nekaj kmetij, ki bi se rade v celoti preselile na rob vasi, kjer bi se lahko nemoteno razvijale. Če bi jim uspelo, bi jih morali verjetno nekako zavezati, da bi poskrbeli tudi za zapuščene stavbe v središču vasi, da se ne bi prelevile v odlagališča navlake ali v podirajoče se bajte. Toda vprašanje je, če se bodo s tem problemom sploh kdaj ubadali. Preselitev trenutno ni mogoča, ker je nekoč nekdo prestrogo določil kmetijska območja in zdaj država nikakor tega ne uspe popraviti. S kakšno pravico pravzaprav zahteva od Jablana in drugih podobnih vasi, da ostanejo za vedno take, kot so bile?
B. DUŠIC GORNIK
V
Šentjernejske črepinje
IME - Pred meseci se je na šentjernejskih svetniških klopeh znašla tudi vloga vaščanov Grobelj pri Prekopi o preimenovanju vasi v Groblje pri Šentjerneju ali v Groblje. Njihova želja je bila povsem razumljiva, saj so Groblje konec koncev v šentjernejski, in ne v krški občini, kamor spada Prekopa. Kot .kaže, pa je bila ta želja bolj kratkega daha. Potem ko so občinske oblasti prebivalcem vasi posredovale podatke o stroških, ki bi nastali pri spremembi dokumentov - od osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja - so se očitno odločili, da jih bo le to predrago stalo. Od vrnjenih 134 anketnih lističev za spremembo ali proti spremembi imena vsi, ki sojih priložili podatkom o stroških, se jih je za spremembo odločilo le 21. Odločitev Grobeljčanov so gotovo z zadovoljstvom sprejeli na občini, saj bi jih referendum o novem imenu vasi v primeru, da bi se večina le odločila, da želi spremembo, stal okoli 400 tisočakov.
"TABORNIKI” - Gasilci iz občine Šentjernej so nedavno lahko ponovno preizkusili svojo opremo in znanje, vendar ne na kakšni gasilski vaji. Tokrat so jim delo dali mladi, ki so si čas med ostalim krajšali tudi z vedno tako privlačnimi gorečimi stvarmi in nehote prižgali velik ogenj. Preizkušanje v taborniških spretnostih ima lahko, kot so spoznali na “lastni koži”, tudi zelo neprijetne posledice.
Večer zborovskega petja
PLETERJE - v pleterski gotski cerkvi bo v soboto, 26. maja, ob 18 uri koncert Mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar iz Šentjerneja. Gosta večera bosta dramska umetnica Milena Zupančič in operni pevec Nace Junkar.
Nimajo starih
DOLENJSKE TOPLICE- Včasih so po Slovenskem živeli starci in starke, ki jih pravzaprav niti ni bilo veliko. Zdaj jih je več, saj se življenjska doba podaljšuje, vendar starcev in stark še vedno ni. Nihče namreč noče biti star, zato se je prijel izraz starejši krajani, občani, vaščani. Tudi v občini Dolenjske Toplice starih ljudi nimajo. Če župana kdo vpraša, koliko jih imajo, gladko odgovori, da nič. “Vsi so stari toliko kot jaz ali malo starejši, "je dejal nedavno in se s tem prikupil mah starejšim občanom in občankam.
Pohod na Hubajnico
BUČKA - Društvo podeželskih žensk Bučka je nedavno pripravilo prvi rekreativni pohod na Hubajnico, ki je bil primeren za otroke in starejše, ki skrbijo za svoje zdravje. Po prihodu na Hubajnico so se pohodniki okrepčali z golažem, nato pa je sledilo prijetno druženje do vrnitve na Bučko. Razšli so se prijetno utrujeni in prepričani, da bodo pohod ponovili tudi prihodnje leto.
Suhokr&njski drobiž
PRIPRAVE - V polnem teku so že priprave na tokrat že šesto tradicionalno popotovanje po rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora. Organizatorjem: Turističnemu društvu Ivančna Gorica, Kulturnemu društvu Dvor in Turističnemu društvu Suha krajina, se bodo letos pridružili še člani Ko-njerejskega društva Suha krajina, ki bodo odšli na pot 3. junija s konji.
NUŠA OB KRKI - Po uspešnem nastopu na Evrosongu bo Nuša Derenda sodelovala tudi na žuru do jutranjih ur, ki se mu pravi Piknik na valovih Krke in ga bodo v začetku avgusta pripravili gasilci.
SKRB - Člani KD Dvor so na občnem zboru izrazili skrb, da bi se železarska zbirka Marjana Marinca, ki zdaj sameva v zaprtem prostoru, znašla v Žužemberku. Obnova gradu namreč teče pospešeno in lahko bi se zgodilo, da bi se predmeti znašli.v grajskih sobanah. Podobno, kot seje v Žužemberk "preselila” likovna kolonija prijateljev iz Stavče vasi.
ZAGON - Turistično-etnograf-skemu društvu Dvor nikakor ne uspe zaorati ledine in pričeti z delom. Na sestanek še nekako prideta dva člana, medtem ko za delo ni več nikogar.
------------------------------..
Sprehod po Metliki
------------------------------/
PRIBIJANJE - Andreja Milavec, urednica mesečnega časopisa Belokranjec, na Vinski vigredi pa zadolžena za zbiranje reklam, je na prireditvi v damski torbici nosila kladivo, katerega ročaj je zlovešče gledal iz torbice. Tiste, ki sojo nekoliko nejeverno spremljali s pogledi, je potolažila, da jim ne bo naredila nič hudega. Kladivo je imela le zato, da je, kot je dejala, “na oglasne deske pribijala sponzorje”. Jih je zato tako težko dobila?
NAPOVED - Pred tednom dni smo v tej rubriki napovedali, da bo na Vinski vigredi prav gotovo deževalo v petek zvečer, ko se bo pričela modna revija. Ko so prišle na oder prve manekenke, je zares začelo rositi, po modni reviji pa se je ulilo kot iz škafa. Mnogi tej vremenski napovedi niso verjeli. Tudi sama avtorica ne, zato pa je morala teči domov brez dežnika in mokra.
, NIKOGARŠNJE - Poleg treh rubrik v tem stolpcu bomo očitno morali uvesti še četrto, medobčinsko, saj se nismo mogli odločiti, v katero občino naj bi sodila naslednja bodica. A ker je kraj dogajanja bližje tabli, ki označuje začetek metliške občine, naj bo v Sprehodu po Metliki. Potem ko je že zdavnaj konec očiščevanih akcij in ko naj bi zadolženi odpeljali vse kupe smeti tja, kamor sodijo, se ob cesti med Metliko in Semičem še vedno valja kup različnih odpadkov, med katerimi prevladuje stanovanjska oprema (na fotografiji). Razlog, zakaj je
kup ostal nedotaknjen, je po zdravi kmečki logiki lahko le eden: smeti ležijo med tablama, ki označujeta začetek metliške in semi-ške občine. Na nikogaršnji zemlji torej. Rešitev je sedaj le ena: geometer naj odmeri natančno mejo med občinama, da se bodo črnomaljski in metliški komunalci lahko odločili, kdo naj odpelje smeti. V prihodnje pa naj vestni ekologi ne odlagajo odpadkov na tako dvoumne kraje!
Črnomaljski drobir
ŽUPAN - Podpredsednik Lovske zveze Slovenije Janez Bulc je na nedavnem srečanju slovenskih in hrvaških obmejnih zvez v domu viniških lovcev na Žežlju pohvalil župana črnomaljske občine, da je prišel na sestanek, kar je po njegovem dokaz, da občinska uprava ni pozabila na lovce. Očitno je preslišal, da je v resnici prišel na Žeželj (neprofesionalni) črnomaljski podžupan Andrej Kavšek. Zanimivo bi bilo slišati, kaj bi Bulc rekel, če bi mu povedali, da ne gre za župana...
LAKOTA - Čeprav so imeli lovci na prej omenjenem sestanku za razpravo poldrugo uro časa, jim gaje na koncu primanjkovalo. Zato je predsednik Zveze lovskih družin Bele krajine, kije vodil srečanje, prosil razpravljavce, naj bodo kratki, sicer bi se zaradi do minute natančno načrtovanega programa lahko zgodilo, da bi morali kosilo pojesti v 16 sekundah, kot se to dogaja ameriškim marincem. A očitno so bili lovci bolj lačni razprave kot kosila, saj nikakor niso mogli končati z govorjenjem.
Semiške tropine
SVETLOBA - Čeprav so bili na Črešnjevcu nedavno veseli nove javne razsvetljave, pa jih je bilo le nekoliko strah, da ne bodo imeli od nje več škode kot koristi. Kot sami zatrjujejo, so se Črešnjevčani menda že od nekdaj radi ženili in možili med seboj, sedaj pa so se ustrašili, da bi jim javna razsvetljava to preprečila. Če jim bo nova pridobitev zares hodila narobe, bi je bili zagotovo veseli v kateri druidi vasi.
PRAVO IME - Po kakšno drugačno pomoč pa se Črešnjevčani lahko zatečejo k županovi sestri Bebi Bukovec, direktorici Agencije za kmetijske trge. Obljubila je, da jim bo pomagala, vendar jih je posvarila, naj v Ljubljani povprašajo po Sonji, kajti kot Bebo jo, tako kol v Semiču, v glavnem mestu ne poznajo.
lž . ] A Ši J H OBČIH ttHfc*
Jubilej metliškega obrtništva
Obrtniki z razstavo, modno revijo in s katalogom obrti proslavili 25-letnico organiziranega dela - Povezali so se v času, ko je bila beseda “obrt“ malodane kletvica
METLIKA - Metliški obrtniki so konec preteklega tedna praznovali 25-letnico organiziranega delovanja obrtne organizacije. Jubilej so proslavili, kot je za obrtnike že v navadi, delovno. Na 160 kv. metrih se je predstavilo 36 razstavljavcev, razstavo pa so si, tudi zato, ker je bila prav takrat v mestu prireditev Vinska vigred, ogledali številni obiskovalci. Izdali so še katalog obrti in pripravili modno revijo.
OOZ Metlika pa jubilejno priznanje. S čestitkami niso skoparili tudi predstavniki OOZ Črnomelj, Novo mesto in Trebnje.
M. BEZEK-JAKŠE
NA RAZSTAVI - Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah (prvi z leve) si je v spremstvu predsednika Območne obrtne zbornice Metlika Marjana Cerjaca in metliškega župana Slavka Dragovana ogledal zanimivo razstavo, na kateri se je predstavilo 33 metliških obrtnikov, sekcija gostincev, OOZ Metlika in Tekstilna šola Metlika. Sicer pa si je v treh dneh razstavo ogledalo veliko obiskovalcev, vsekakor veliko več, kot so pričakovali razstavljavci, kar dokazuje, da so tovrstne razstave dobrodošle. (Foto: M. B.-J.)
OB GLINENIH IZDELKIH - Udeleženci delavnic za oblikovanje gline in uporabne keramike so ob koncu tečaja v črnomaljskem kulturnem domu pripravili tudi razstavo svojih zanimivih izdelkov. S ponosom so se postavili ob njih skupaj s svojo mentorico Alenko Vrlinič (na skrajni levi). (Foto: M. B.-J.)
Prvi zametki metliškega obrtništva segajo že v leto 1870, prva zadruga, v katero so bili obvezno vključeni vsi takratni obrtniki, pa je bila v mestu ustanovljena leta 1888. Leta 1904 so si obrtniki zgradili svoj dom, ki ga še vedno uporabljajo. Na pobudo Zveze združenj samostojnih obrtnikov Slovenije so 24. januarja 1976 ustanovili Združenje samostojnih obrtnikov občine Metlika, ki mu je predsedoval Jože Bajuk, 14. januarja 1979 pa Obrtno združenje. Danes 310 obrtnikov, od katerih jih je 10 odst. prostovoljnih članov, združuje Območna obrtna zbornica (OOZ) Metlika, kiji predseduje Marjan Cerjanec. Ta je na slovesnosti ob otvoritvi razstave spomnil, da prav obrtniki velikokrat opozarjajo na težave in predlagajo rešitve, s katerimi bi ljudem olajšali življenje. Med drugim se zavzemajo, da bi bilo blagovno carinjenje v Metliki vsak dan in ne le trikrat na teden. Zadovoljni pa so, da je končno zaživela obrtna cona, v prvi obratovalnici pa so že začeli z delom.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah seje zahvalil tistim, ki so pred 25 leti, ko je bila beseda “obrt“ malodane kletvica, šli na občino s predlogom, da se
Sprostitev, potem pa oblikovanje
Na črnomaljskem Ziku so pripravili prva tečaja za osebe s posebnimi potrebami, ki so oblikovali glino in unikatno keramiko - Želje po plesni, igralski, lutkovni in še kakšni delavnici
bodo organizirali. Poudaril je, da je danes še kako prav, da so obrtniki povezani, in ne glede na slavnostni trenutek opozoril na anarhijo namesto plačilne discipline, na težave avtoprevoznikov, zakon o delovnih razmerjih in še kaj. Zagotovil pa je, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da bodo torej tudi obrtniki našli rešitve iz svojih težav. Skrbi pa ga, kako bo čez nekaj let, ko bo na jugu Slovenije šengenska meja.
Na slovesnosti ob jubileju metliške obrtne organizacije je Obrtna zbornica Slovenije podelila priznanja obrtnikoma Juliju Brincu in Ivanu Petriču ter sekretarki OOZ Metlika Jožici Bajuk, bronasto plaketo gostilničarju Petru Badovincu in srebrno Marjanu Cerjancu,
Srečanje krvodajalcev
METLIKA - Območno združenje Rdečega križa Metlika vabi vse krvodajalce na srečanje in podelitev jubilejnih priznanj, ki bo v soboto, 26. maja, ob 10. uri na letališču v Prilozju. Po pozdravnih nagovorih bo kulturni program, ki ga bodo pripravili metliški in podzemeljski osnovnošolci, Glasbena šola Črnomelj, Mestna godba Metlika in folklorna skupina “Ivan Navratil", za zabavo pa bo poskrbel ansambel Vasovalci.
Metliški Pomežik soncu
METLIKA - Zveza prijateljev mladine Slovenije in revija Otrok in družina sta že tretje leto pobudnici akcije Pomežik soncu, s katero omogočita brezplačno letovanje ali le z delnim doplačilom otrokom, ki sicer letovanja ne bi zmogli. Letos pa denarja ne bodo več zbirali na skupnem slovenskem računu, ampak na računih organizatorjev. Pomeni torej, da bodo prispevke, ki jih bomo zbrali v Metliki, namenili le letovanju otrok iz naše občine. Zato bodo v teh dneh naši mladi člani in aktivisti začeli raznašati pisma s položnicami v vsako gospodinjstvo. Prosimo vas, da po svojih močeh prispevate za letovanje otrok iz naše občine. Hvaležni vam bomo, če boste pobudo podprli vsaj s tisoč tolarji. Svoj prispevek nakažite po položnici ali na račun Občinske zveze prijateljev mladine Metlika št. 119940018364446 pri Dolenjski banki, enota Metlika, ali osebno v pisarni OZPM Metlika (tel. 30-60-360), kjer boste dobili tudi vse informacije.
VLADKA ŠKOF OZPM Metlika
ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) se je prijavil na javni razpis ministrstva za šolstvo in šport, v katerem so razpisali izobraževanje oseb s posebnimi potrebami. Na ministrstvu so njihovo prijavo odobrili, Zik pa se je dogovoril za sodelovanje s črnomaljskim Varstveno-delovnim centrom (VDC) in osnovno šolo s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše.
Tako sta v letošnjem letu stekla na Ziku dva tečaja, in sicer Oblikovanje gline" in “Oblikovanje unikatne keramike", ki sta skupaj trajala 27 ur. To je bilo prvo tovrstno izobraževanje na Ziku, kot je povedala njegova direktorica Nada Žagar, pa je bil to zanje poseben izziv ter pomemben prispevek k njihovi celoviti ponudbi. „Na podlagi pozitivnih izkušenj, ki smo si jih letos pridobili, že načrtujemo še več izobraževalnih oblik za ljudi s posebnimi potrebami, ki so bili zelo hvaležni za vse na novo pridobljeno znanje in spretnosti. Razumljivo pa je, da ne bi šlo, in tudi v bodoče bo tako, brez sodelovanja osnovne šole Milke Šobar-Nataše in VDC, kjer imajo veliko izkušenj z osebami s posebnimi potrebami, medtem ko imamo na Žiku izkušnje z izobraževanjem odraslih," je povedala Žagarjeva, prepričana, da bodo tudi v prihodnje vsi skupaj uspešno združevali svoje izkušnje.
Ko se je vseh deset udeležencev pretekli teden zbralo na zaključku izobraževanja, so bili navdušeni nad tečajema. Še posebej niso skrivali veselja tisti, ki niso vključeni ne v osnovno šolo Milke Šobar-Nataše ne v VDC, ampak so doma. Predvsem so bili zadovoljni s spremembo okolja pa seveda z likovno pedagoginjo Alenko Vrlinič ter zaposlenimi na Ziku, ki so spremljali njihovo ustvarjanje in jih tudi pogostili. Kot je povedala Vrliničeva, je bil smisel delavnic delo na terapevtski način. Na začetku so imeli namreč vedno sprostitvene vaje. Med udeleženci pa jih je bilo tudi nekaj, ki se pripravljajo na Abilim-piado, torej olimpiado v ročnih spretnostih za osebe s posebnimi potrebami, ki bo oktobra v Celju.
Sicer pa so udeleženci priznali, da so tovrstno delo pogrešali in da si tudi v prihodnje želijo takšnih delavnic. “Zanima nas prav vse in radi bi počeli še kaj drugega, ne le
gnetli glino," so dejali udeleženci, ki si želijo tudi plesno, lutkovno, igralsko, slikarsko in še kakšno delavnico. Na Ziku so obljubili, da se bodo jeseni delavnice za osebe s posebnimi potrebami vsekakor nadaljevale, vanje pa naj bi vključili predsem tiste, ki so doma.
M. B.-J.
Za knjižne moljčke
ČRNOMELJ - Zik-knjižnica Črnomelj bo pripravila danes, 24. maja, ob 18. uri na zelenici za tukajšnjim kulturnim domom, če bo deževalo pa v dvorani kulturnega doma, zaključno prireditev za otroke bralnega kluba Knjižni moljček z naslovom Zapojmo in zaplešimo z otroki sveta. Obiskala jih bo prof. glasbe Inge Šipek Vodnjov, ki jih bo naučila peti in plesati.
PESTRA PONUDBA ZA DRUŽINE - Pretekli teden, ki so ga poimenovali teden družin, so v Beli krajini pripravili več prireditev. V črnomaljskem kulturnem domu je bila na ogled lutkovna predstava Pepelka v izvedbi dijakinj Tekstilne šole Metlika. Društvo prijateljev mladine Črnomelj je pripravilo pohod na Mirno goro, v črnomaljski knjižnici pa so ponudili brezplačen vpis za otroke in njihove starše. Društvo prijateljev mladine Metlika je v Metliki in na Suhorju (na fotogtafiji) povabilo otroke in starše v delavnico, v kateri so izdelovali rože iz krep papirja. (Foto: M. B.-J.)
Romi si bodo morali pomagati sami
V romskem naselju Sovinek pri Semiču naj bi si Romi z lastnimi prihranki zgradili hiše, a se je za namensko varčevanje odločila le ena družina - Brez vodovoda in elektrike
SEMIČ - Lani so v semiški občini zaključili postopek poimenovanja, določitve meje in podelitve hišnih številk v romskem naselju Sovinek, ki ga mnogi še vedno bolje poznajo kot Štiri roke. Hkrati s prej omenjenimi deli so tudi pripravili skupinsko lokacijsko in gradbeno dokumentacijo na 370 arih.
RAZSTAVA PARAPLEGIKOV - V Semiču imajo 15 let dom paraplegikov, s katerim v občini dobro sodelujejo. Plod tega sodelovanja je bila tudi enotedenska likovna delavnica, ki jo je pripravila Zveza paraplegikov Slovenije v sodelovanju z Zvezo likovnih društev Slovenije. Dela, ki so nastala na njej, so preteklo soboto v semiški muzejski hiši postavili na ogled na razstavi z naslovom 'Belokranjski motivi", na kateri se je predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Lojze Capuder (na fotografiji stoji) še posebej zahvalil županu Janku Bukovcu za pozornost do paraplegikov. Z likovnimi deli so se predstavili Vojko Gašperut, Branko Rupnik, Julčka Kralj, Jože Tomažič, Željko Vertelj, Veronika Gucič, Julija Beline, Radovan Gros in Benjamin Žnidaršič. (Foto: M. B.-J.)
Vrisali so 20 lokacij, velikih od 435 do 657 kv. metrov, ter upoštevali tri že obstoječe stanovanjske objekte. Tako so devetim družinam glede na število družinskih članov s sklepom in pogodbo dodelili po eno ali dve parceli. Na njih naj bi si Romi zgradili stanovanjske hiše, velike 7,80 krat 6,30 metra, ki bi imele pritličje, podstrešje ter nadstrešek pri vhodu. Denar za nabavo gradbenega materiala si bodo morali Romi zagotoviti sami na primer z namenskim varčevanjem dela denarnega dodatka, ki ga prejemajo njihove družine. Delno pa je z denarjem, namenjenim socialno ogroženim, pripravljena na pomoč priskočiti tudi semiška občina, ki namerava pomagati s programom javnih del ..Socializacija Romov v naselju Sovinek". Vendar pa se je lani v sodelovanju v črnomaljskim Centrom za socialno delo za
namensko zbiranje denarja odločila le ena družina, letos pa še nobena. Prav tako težko najdejo gradbenike, ki bi bili pripravljeni graditi na Sovinku. Dogaja pa se tudi, da nekatere družine hočejo gradbene parcele ali pa si želijo kupiti starejše hiše izven tega naselja.
Občina vsako leto z Romi in v sodelovanju s Centrom za socialno delo pripravi na Sovinku čistilno akcijo, pred dvema letoma pa so Romi tudi prebelili hiše ter zamenjali razbita stekla. Takrat so zasilno uredili tudi pot po naselju. Letos pa bi morali popraviti ostrešja ter zamenjati kritino na treh stanovanjskih hišah. Pereča je tudi oskrba s pitno vodo, problem pa rešujejo z vodnjaki in cisternami. V naselju še vedno ni električne energije. Pred letom dni so občina Semič, Elektro Ljubljana in gradbeni odbor Sovinek podpisali
dogovor o gradnji 20-kilovoltnega daljnovoda in transformatorske postaje za Sovinek. Predračunska vrednost naložbe je bila najprej 11 milijonov tolarjev. Občina in Romi so uspeli zagotoviti svoj del denarja, ne pa tudi soglasja lastnikov parcel, po katerih naj bi potekal daljnovod. Ti so predlagali, naj bi kable razpeljali pod zemljo, zato so pripravili nov projekt, zaradi česar
• Na semiški občinski upravi opozarjajo na težave, ki jih imajo zaradi avtomobilov, ki jih, neregistrirane, Romi kupujejo in nato puščajo ob cestah, v gozdovih, na Sovinku in drugod. Z občine so sodniku za prekrške podali že več predlogov za uvedbo postopka o prekršku zoper zadnjega lastnika zapuščenega vozila, a stroškov odvoza avtomobilov niso uspeli izterjati.
se je predračunska vrednost povečala za skoraj 4 milijone tolarjev. A soglasja vseh lastnikov še vedno ni, zato tudi ne dovoljenja za gradnjo električne napeljave.
M. B.-J.
MM J -2 1XJ A a I rJ O £3 Č J iM MM
Rok izgradnje je še vedno leto 2003
Razširjena seja sveta OŠ OB Rinži - Na vprašanja o gradnji nove šole je odgovarjal župan
KOČEVJE - V avli šole na Trgu zbora odposlancev je v ponedeljek zvečer potekala razširjena seja sveta OŠ Ob Rinži. Osrednja točka dnevnega reda, ki je sledila predstavitvi naloge “Zavel bo vetrič nov - Kočevsko jezero”, ki sojo pripravili člani turističnega krožka, je bil pogovor o gradnji nove šole in vzdrževanju obstoječih šolskih stavb.
Na vprašanja članov svetov OŠ šol je na dobri dve uri in pol traja-
Ob Rinži in OŠ Zbora odposlancev ter učiteljev in staršev otrok z obeh kočevskih mestnih osnovnih
Fotografi Grče ponovno nagrajeni
KOČEVJE - Na razstavi barvnih diapozitivov v Belgiji se je med kočevskimi fotografi najbolje odrezal Darko Mikulič, ki je za enega svojih diapozitivov prejel medaljo organizatorja. Na omenjeno razstavo, ki velja za eno pomembnejših, sta se uvrstila tudi Anja in Janez Papež. Na razstavo GaSo v Ameriki pa so se uvrstili vsi štirje kočevski fotografi s skupaj 23 deli, med'njimi sta Aleksander Čufar in Janez Papež za svoja dela ponovno prejela častna trakova. Še novica iz San Diega: organizacijski odbor letne konference organizacije PSA, katere član je tudi društvo Grča, je Stanka Lavriča zaradi lanskega izjemnega uspeha povabil k sodelovanju. Na konferenci bodo predstavili njegov tolikokrat nagrajeni posnetek Oko. (J. P.)
joči seji odgovarjal župan Janko Veber. V obširni obrazložitvi poteka dogodkov vse od sprejema odločitve, da se gre v izgradnjo nove šole, kljub temu da samoprispevek ni uspel, pa do zahteve izvajalca, da hoče dodatnih 180 milijonov tolarjev za dokončanje del, je Veber dejal, da druge rešitve ni bilo, kot da GP Grosuplje preko sodišča spravijo z gradbišča. Skupaj s plačili Gramizu, ki je objekt dokončal do III. gradbene faze, da bi preprečili njegovo propadanje, so za šolo do sedaj porabili 438,7 milijona tolarjev.
Veber je povedal, da sedaj izbirajo izvajalca za dokončanje gradnje šole. Prijavili so se trije: SCT, ki je dal ponudbo za 904 milijone tolarjev, Begrad (752 milijonov) ter Gramiz, ki je na 774 milijonov ponudil še dodatno 7-odst. popust, kar pomeni 720 milijonov. Skupaj z denarjem iz občinskega proračuna, zadolževanja občine in ministrstva za šolstvo računajo, da bodo letos za šolo namenili 248 mili-
jonov, prihodnje leto 250 ter nato v naslednjih dveh letih še po 280 milijonov, saj bo med 280 do 300 milijonov stala tudi še oprema, za katero nameravajo razpis objaviti prihodnje leto. Ob tem je poudaril, da se z gradnjo ne zamuja ter daje rok za dokončanje del še vedno leto 2003. Na konkretno vprašanje, ali to pomeni, da bodo v novi šoli v Mestnem logu lahko pričeli s poukom z novim šolskim letom 2003/04, pa je dejal, da je vse odvisno od denarja in glede tega tudi od odločitve občinskega sveta, ali bo gradnja šole še naprej ostala prioriteta.
M. L.-S.
DOKAZ, DA SE DA DELATI - Predsednica sveta OŠ Ob Rinži Andreja Mlekuž je nalogo šolskega turističnega krožka in njihovo predstavitev na seji sveta šole (na posnetku) navedla kot dokaz, da se kljub izredno neugodnim razmeram, ki vladajo na obeh kočevskih šolah, vendarle da delati, češe hoče. Dodata pa je, da bi lahko naredili še veliko več, če bi imeli za delo takšne pogoje, kot jih zahteva stroka. (Foto: M. L.-S.)
Uspešne vse samozaposlitve
Ribniška Območna obrtna zbornica je v dveh letih izdelala 25 poslovnih načrtov Največ samozaposlitev v storitvenih dejavnostih
RIBNICA - V skladu s programom dela, ki so ga sprejeli na zadnji skupščini, na kateri je dolgoletnega predsednika Tomaža Šulentiča zamenjal Franc Vesel, bo ribniška Območna obrtna zbornica tudi letos speljala vrsto aktivnosti. Njene temeljne naloge bodo še naprej ostale izvajanje javnih pooblastil, obveščanje in svetovanje, vzporedno s tem pa se bodo na zbornici ukvarjali tudi s projekti, ki sodijo v vse obsežnejši niz njenih dodatnih dejavnosti.
som odločili, da bodo začeli izvajati tudi dodatne dejavnosti. Tako so pred dvema letoma začeli sodelovati z Zavodom za zaposlovanje, za katerega izdelujejo poslovne načrte za ljudi, ki se samozaposlujejo.
Program z dvema namenoma
Predstavili program ureditve pešpoti in kolesarskih poti - Nekaj denarja je na voljo že v letošnjem proračunu
KOČEVJE - Kočevska LDS je minulo sredo pripravila svoje tradicionalno “Naše srečanje z vami”. V ozkem krogu udeležencev srečanja so se pogovarjali o potrebi po ureditvi pešpoti in kolesarskih poti na območju občine Kočevje in ob tem o programu, ki ga je pripravila občinska uprava in ga bo obravnaval občinski svet na svoji prvi naslednji seji.
Razgovor je tudi tokrat vodil mag. Janez Černač, ki je v uvodu omenil, daje na Kočevskem 1.100 kilometrov gozdnih poti, ki bi jih lahko izkoristili za rekreacijo in v turistične namene. V nadaljevanju je obžaloval, da tega, da imamo
Leon Behin
veliko prostora, “nihče ne razume in dojame” ter da je zato še vedno tako, da veljajo enaki normativi v Kočevju, kot denimo, v Piranu.
Poudaril je, da lahko naredi urbanist, če ne razmišlja naprej, veliko škode, s čimer pa se ni v celoti strinjal načelnik oddelka za okolje in prostor na kočevski občini Leon Behin. Ta je pojasnil, da se vsega ne da načrtovati, ker se za vse ne more predvideti, kako se bo razvijalo, in kot primer za povedano navedel rolkanje.
Predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vinko Zajec je dejal, da bi morali najprej izdelati strategijo prometa, glede samega programa pa predlagal, da ga preimenujejo v program ureditve površin za pešce in kolesarje. Behin je pojasnil, da so program pripravili z namenom, da dobijo strokovne službe zakonsko podlago za izdajo določenih omejitev pri posegih v prostor, da bi se izognili drastičnim ukrepom pri urejanju kolesarskega prometa, sprehajalnih poti in pešpoti, kot so, denimo, odstranjevanja ograj in opornih zidov. Poleg tega bodo s programom dobili tudi osnove za izdelavo projektov za konkretne kolesarske in peš poti, kar pa je tudi, kot je povedal, drugi namen programa. Dodal je, da imajo že v letošnjem proračunu predviden denar za izdelavo programa ureditve pešpoti in kolesarskih poti za povezovanje mesta s primestnimi naselji na Kočevskem P°*ju.	M. L.-S.
Zbornica je lani z lastno dejavnostjo ustvarila okoli 30 odstotkov celotnega proračuna, ki je znašal 19 milijonov tolarjev. Poleg najemnine, ki jo zaračunavajo šestim najemnikom prostorov v njihovi stavbi, ter organizacije sejmov in drugih prireditev je njihov tretji lastni vir priprava poslovnih načrtov za samozaposlitev. Ker je glavni vir financiranja zbornice obvezna članarina, število članov, ki jih
V Ribnici tudi solopetje
RIBNICA - Glasbena šola Ribnica, ki jo več let uspešno vodi prof. Bernarda Kogovšek, je s pridobitvijo novih prostorov odprla novi list v svoji bogati povesti. Številnim instrumentalnim oddelkom seje pred petimi leti pridružila prva generacija solopevcev. Prvo leto je ledino orala prof. Olga Jež. V tej generaciji je bila tudi Metka Lesar. Že naslednje leto je pričela v Ribnici poučevati prof. Aleksandra Milosavljevič. Ko je priljubljena Saška (tako jo kličejo učenci) spoznavala radosti materinstva, je Metko poučevala prof. Mateja Stražar.
Pred kratkim je absolventka solo-petja Metka Lesar pripravila zaključni koncert, katerega si je ogledalo lepo število znancev in spoštovalcev njenega glasu. Dejala je, da prepeva že od devetega leta. Več let poje v mešanem cerkvenem zboru, mešanem pevskem zboru KUD Gallus in ženskem nonetu Vitra. Največ zaslug za njen vzpon pa imata Bernarda Kogovšek in organist Alojz Osvald.
M. G.
Brez gasilcev iz Fare in Osilnice
Tekmovanja GZ Kočevje se je udeležilo kar 42 gasilskih desetin z območja celotne kočevske občine - V vseh tekmovalnih kategorijah tudi ekipe gasilk
je po podatkih iz konca lanskega leta okoli 500, pa že nekaj let stagnira, so se na zbornici že pred ča-
Pavel Hočevar
"Predlani smo izdelali 10 poslovnih načrtov, lani 15, že samo v prvih nekaj mesecih letošnjega leta pa kar 7,” pravi tajnik Območne obrtne zbornice Ribnica Pavel Hočevar. Izdelava poslovnega načrta stane do 70 tisoč tolarjev, zbornica pa je dolžna leto dni spremljati, kaj se s poslovnega vidika dogaja s podjetniki, za katere so izdelali poslovni načrt, in sicer tako, da vsake 4 mesece dajo o tem zavodu poročilo. “Največ samozaposlitev je bilo na področju storitvenih dejavnosti, od kleparja, frizerja, montažerja do gostincev, nekaj tudi s področja intelektualnih storitev, le 2 mizarja in 2 kovinarja pa sta začela s proizvodno dejavnostjo,” je povedal Pavel in dodal, da so vse dosedanje samozaposlitve uspešne.
M. L.-S.
DAN ODPRTIH VRAT MUZEJA - Ob svetovnem dnevu muzeju, 18. maju, so v Pokrajinskem muzeju v Kočevju pripravili dan odprtih vrat. V petek med 9. in 15. uro in v soboto od 9. do 12. ure so nudili brezplačen ogled stalnih razstav: “Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev" in “Božidar Jakac: Risbe " ter občasne razstave fotografij Stanka Pelca na temo “Mesto, hiša, interier", Obiskovalci, med katerimi je bila pretežno šolska mladina (na posnetku) so si pod strokovnim vodstvom delavcev muzeja lahko ogledali tudi muzejsko knjižnico in depoje, pri nakupu v muzejski trgovini pa so imeli I0-odstoten popust. (Foto: M. L.-S.)
KOČEVJE - Na parkirnem prostoru trgovskega centra Tuš v Kočevju je v soboto potekalo tekmovanje Gasilske zveze Kočevje. Skupaj s tekmovalci, mentorji, sodniki in tehničnim osebjem je na tekmovanju sodelovalo okoli 600 gasilcev, in sicer okoli 280 v dopoldanskem in 320 v popoldanskem delu tekmovanja.
Tekmovanja se je udeležilo 42 gasilskih desetin iz vseh 14 gasilskih društev, ki delujejo na območju kočevske občine. Manjkali so le, kot je z obžalovanjem povedal predsednik GZ Kočevje Anton Fajfar, gasilci iz Fare in Osilnice, ki kot člani samo enega društva v občinah Kostel in Osilnica sodijo pod okrilje Gasilske zveze Kočevje. V dopoldanskem dnevu tekmovanja se je pomerild 7 pionirskih in 7 mladinskih ekip ter tri ekipe starejših gasilcev, nastopili pa sta tudi ekipi pionirk in mladink iz Dolge vasi ter starejše gasilke iz Šalke vasi. Pri pionirjih so po seštevku točk vaje z vedrovko in štafete največ točk zbrali pionirji iz
Šalke vasi, 2. mesto so zasedli pionirji iz Mahovnika in 3. pionirji iz Kočevja, pri mladincih pa so se mladinci iz Dolge vasi uvrstili pred ekipo iz Šalke vasi, kije zasedla 2., in Ložin na 3. mestu. Najboljša pri starejših gasilcih je bila ekipa iz Stare Cerkve.
Popoldan je potekalo tekmovanje za članice in člane A- in B- ekip. V konkurenci članov A (od 30 let) se je pomerilo 12 ekip, pri članih B (nad 30 let) pa 6 ekip. Med člani A je zmagala ekipa iz Stare Cerkve, 2. so bili gasilci iz Ložin in 3. gasilci iz Predgrada, pri članih B pa seje ekipa iz Šalke vasi uvrstila pred ekipo iz Stare Cerkve in Dolge vasi. Pri članicah sta v obeh
kategorijah nastopili po dve ekipi in v obeh so se gasilke iz Dolge vasi uvrstile na 1. mesto, in sicer: pri članicah A pred ekipo iz Klinje vasi, pri članicah B pa pred gasilke iz Šalke vasi.
M. L.-S.
Veseli tobogan iz Loškega Potoka
LOŠKI POTOK - Veseli tobogan, ki gaje z učenci osnovne dr. Antona Debeljaka s Hriba po predhodni avdiciji pripravil radio Slovenija, so v minuli torek tudi posneli.Prireditev je bila javna, a žal s strani občinstva slabo obiskana. Udeleženci, starši mladih nadebudnežev in seveda ostali občani, bodo posnetek oddaje lahko poslušali v nedeljo, 27. maja, malo po 10. uri na L programu slovenskega radia. (A. K.)
TEKMOVANJE GZ KOČEVJE - Kot je povedal predsednik GZ Kočevje Anton Fajfar, si je tekmovanje (na posnetku s popoldanskega dela (ogledalo precej ljudi. Še posebno veliko jih je bilo dopoldan, ko so se pomerile pionirske in mladinske ekipe, saj so, kot je povedal Fajfar, z mnogimi izmed otrok na tekmovanje prišli tudi njihovi starši.(Foto: M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
ZAVEL BO VETRIČ NOV -Tako se glasi prvi del naslova naloge, ki v svojem drugem delu razkriva, da se nanaša na kočevsko jezero. Nalogo so v letošnjem šolskem letu pripravili člani turističnega krožka OŠ Ob Rinži in sojo javno predstavili na zadnji, razširjeni seji sveta šole ta ponedeljek. Žal pa optimističnih pričakovanj in napovedi, ki so jih predstavili mladi, niso delili tudi njihovi starši in učitelji, kar zadeva teme pogovora, kije sledil predstavitvi. Na novo šolo bo namreč treba še kar nekaj časa počakati, še precej več časa pa bo potrebno, da bo za temeljito prenovo prišla na vrsto obstoječa, preko 30 let stara stavba šole na Trgu zbora odposlancev. Nikakor torej ne gre pričakovati, da bo na tem področju kaj kmalu “zavel nov vetrič” - pa čeprav ga tako otroci kot njihovi starši in učitelji vsi težko pričakujejo!
“V ŠPANOVI JI ŠE PES CRKNE” - Ravnatelj OŠ Ob Rinži Peter Šobar pravi, da ne pravijo zastonj, da “v španoviji še pes crkne”. S temi nič kaj vzpodbudnimi besedami je odgovoril na kritike o slabi opremljenosti obeh mestnih šol z učili ter premajhni skrbi za preprečevanje nastajanja velike škode, ki bi se ji marsikdaj lahko izognili s hitrim ukrepanjem in popravili, ko je škoda še manjša. Šobar je sicer omenjeno povedal v podkrepitev potrebe, da se čim-prej pride do enoizmenskega pouka, je pa s tem nehote tudi potrdil, da so nekatere kritike staršev upravičene.
Ribniški zobotrebci
ZASEBNIKU SE SPLAČA, OBČINI NE! - Kaj storiti s peskokopom, ki čez 10 ali največ 15 let to ne bo več? Ga prodati ali dati v zakup? Kaj se občini bolj splača? To so bila vprašanja, ki so si jih zastavljali svetniki na zadnji seji ribniškega občinskega sveta. Povod za razpravo je bilo dejstvo, da Janezu Riglerju z iztekom tega meseca poteče zakupna pogodba za peskokop Prigorica. Župan Jože Tanko meni, daje najslabše biti zadnji lastnik, pa naj gre za star avto ali peskokop, ki se mu izteka čas izkoriščanja. Zato je predlagal, naj občina peskokop proda, saj, kot je pojasnil, bo tudi, če ga bodo dali v zakup, potrebna dražba in cenitev. Saniran peskokop je namreč lahko v najboljšem primeru kmetijsko zemljišče, s katerim pa občina, kot je poudaril župan, ne bo imela kaj početi. Na vprašanje, ki ga je postavil svetnik Benjamina Henigman, da bi se prepričal, ali je župana prav razumel, da se bo zasebniku splačalo, kar se občini ne, in sicer, kaj bo s saniranim peskokopom naredil zasebni lastnik, pa je župan izstrelil kot iz topa: “To je pa njegov problem!"
Kostelski rižni
V SOBOTO KOSTELSKI PLANINSKI POHOD - V soboto, 26. maja, bo že osmi Kostelski planinski pohod. Start bo med 8. in 9. uro na kampu pri Fari ob Kolpi in bo potekal od vasi Potok preko Stružnice do Kuželjske stene (874m) in nato nazaj preko Rak in Kužlja do Potoka. Za letošnji pohod so planinci obnovili pot in markacije na njej. Startnina znaša 300 tolarjev. Pohod organizirata Turistično-športno društvo Kostel in Planinsko društvo Kočevje, ki dajeta o pohodu tudi druge informacije.
EKOLOŠKI SPUST PO KOLPI - Turistično-športno društvo Kostel prireja v sodelovanju s Potapljaškim društvom Ponirek iz Kočevja in Turističnim društvom Kozice iz Dola že 12. ekološki spust s kajaki, kanuji in rafti po Kolpi od Srobotnika ob Kolpi do potoka Bilpa. Start bo 2. junija ob 10. uri na kampu pri Fari. Na progi, se pravi v Kolpi in na njenih bregovih, bodo udeleženci zbirali odpadke v vrečke, ki jih bodo prejeli na startu skupaj s startnimi številkami in okrepčilom, nato pa bodo po skupinah zbirali odpadke in čistili 45 km dolgo progo. Udeleženci naj pridejo na akcijo s svojimi plovili ali pa si jih izposodijo pri organizatorju. Zaključek akcije je načrtovan med 15. in 16. uro na Žagi pri okrepčevalnici Samsa, kjer bo družabno srečanje z malico. Udeležence bo zabaval duo AE.
Trebanjske iveri
(NEODGOVORNOST) - Z manjšim odstotkom povišanja cen komunalnih storitev v občini Trebnje, na katerem je kljub argumentom in izračunom vztrajal nadzorni svet Komunale Trebnje, je zavestno odobril že nastalo izgubo in prevzel odškodninsko odgovornost do podjetja za škodo, ki bo povzročena zaradi neustreznih cen. Če nadzorni svet odobri dejanje, odškodninska odgovornost ni izključena; člani nadzornega sveta odgovarjajo za škodo v primerih, če zavajajo in je posledica tega povzročena škoda. V vodstvu trebanjske Komunale še menijo, da so predsednik NS Komunale Alojz Kastelic in člana Marjan Pavlin in Justina Pančur zavedli svetnike, da so odobrili samo 10-odstotno povišanje cen komunalnih storitev, kar ti seveda zavračajo in kažejo, da je v cenah "nesorazmerno velik delež splošnih stroškov, kamor spadajo tudi stroški uprave." Ali bo imela prav “štiriperesna deteljica”, kot pomladniki radi poimenujejo vodilno ekipo Komunale, ali trio NS tega javnega podjetja pod taktirko prvega moža novomeške ginekologije, dr. med. Marjana Petra Pavlina, ki mu pri Komunali nekaj sumljivo smrdi?
TINETA IN SUHA SOLZA -Birt Tine Meglič in Tine Erjavec sta v soboto v kvartetu Suha solza z dokaj nenavadnimi “inštru-
fj
menti!” zabavala trebanjske starostnike. Bila je tako suha, da so jo morali med programom izdatno namakati s cvičkom...
Sevniški paberki
NUŠA V ŽUPANOVEM NAROČJU... Na prošnjo pevcev mešanega pevskega zbora Lisce, kije prav na sobotno velesalamiado istočasno (!!??) pripravil uspešen koncert z gosti s Cerknega v Lutrovski kleti na gradu, je župan Kristijan Janc pripeljal Nušo De-rendo za nekaj minut iz šotora v sosednji hotel Ajdovec, kjer so jo pevci, zbrani ob večerji, navdušeno pozdravili. Še zlasti, ker je Janc priljubljeno pevko prinesel na rokah kot dojenčka. To je župan menda naredil na željo samih pevcev, toda verjetno mu ne bi bilo treba dvakrat reči, da bi to storil, čeprav bi imel mezinček ali celo kakšen vitalnejši del telesa v mavcu...
...IN NUŠA NA MIZI - Nuša je z ansamblom Happy Hour navdušila več kot tisočglavo množico, ki seje imenitno zabavala v Sevnici pod šotorom na 5. finalu slovenskih salamiad. Nuša je tudi po
odličnem nastopu na Evroviziji ostala preprosta, naravna, ne poje na play back, ampak na “full". Takole je zajodlala kar z enega izmed omizij navdušenih oboževalcev. (Foto: P. P.)
Srečanje ljudskih pevcev
SEVNICA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sevnica vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Sevnica, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri na sevniškem gradu. V primeru slabega vremena bo srečanje v kulturni dvorani PGD Sevnica.
MŠŠ j ^ jm >\ š j j-j_o s č i n MM
Dušebrižništvo davkoplačevalcev?
V trebanjski Komunali lani zaključili poslovanje z izgubo - Pomladniki v občinskem svetu in nadzornem svetu gluhi za dokaze in moledovanje - Bo tribuna N.Si miting proti Komunali?
TREBNJE - Občinski odbor trebanjske Nove Slovenije (N.Si) Krščansko ljudske stranke je z zavajajočimi podatki, ki so bili objavljeni v zadnjem Glasilu občanov občine Trebnje, v prispevku pod naslovom “Kant gre denar davkoplačevalcev” spet dobro “razkuril” vodstvo trebanjske Komunale, hkrati pa si naredil dobro reklamo za sobotno javno tribuno. Si želijo v vodstvu N.Si z nekorektnim prikazovanjem stanja cen komunalnih storitev privabiti občane, da bi razpravljali na tribuni predvsem v zastavljeni smeri proti Komunali Trebnje in morda še proti eldesovcem županu občine Trebnje?
NAJSTAREJŠI TREBANJCI - Predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Darinka Simonič je predzadnjo majsko soboto na srečanju starostnikov iz KS Trebnje in KS Štefan v trebanjskem gasilskem domu izrazita veliko zadovoljstvo, ker se je srečanja udeležilo od 279 kar 170 krajanov. Zahvalila se je vsem sponzorjem, predsednik sveta KS Trebnje Marjan Krmelj pa je pohvalil prizadevno KO RK. Otroci podaljšanega bivanja trebanjske šole so pripravili prikupen program. Na posnetku: Simoničeva izroča darilo najstarejši Trebanjki, 98-letni Ivani Žlindra: za njo sedi najstarejši Treba-njec - 92-letni Viktor Germovšek. (Foto: P. Perc)
Posluh za malega človeka
ZLSD Sevnica: Na lokalne volitve s kandidatom za županjo!?
V N.Si navajajo med drugim tudi to, da podpirajo le 10-odstotno povišanje cen komunalnih storitev, da Komunala ni omogočila vpogleda nadzornemu svetu v vse elemente stroškov za povišanje cen in ni objavila navedb iz mnenja Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v smislu, da ministrstvo k predlaganim cenam daje pozitivno mnenje, da pa povprečna predlagana lastna cena s pozitivnim mnenjem očitno še dolgo časa ne bo uveljavljena.
Poslovanje v letu 2000 so trebanjski komunalci zaključili z izgubo. Da bo izguba, jih je opozorila že revizijska hiša. Revizor v poročilu še dodaja, da so prav cenovna nesorazmerja vzrok upadanja gospodarske moči podjetja že od leta 1999 dalje. Na tako stanje so predlani in lani z analizami večkrat opozarjali ustanovitelja (občino) in v letu 2000 nadzorni svet. Pozivali so k povišanju cen osnovnih komunalnih storitev. V obdobju od leta 1993 do leta 1997 so bile cene storitev gospodarskih javnih služb v pristojnosti vlade. Ta jih je regulirala z uredbami in dopuščala povečevanje v obsegu do 50 odstotkov inflacije. To je komunalce vsa leta vodilo k iskanju notranjih rezerv in sprejemanju varčevalnih ukrepov. Po letu 1997 so cene ostale dejansko nespremenjene in to je po besedah direktorja Komunale Pavla Jarca tudi osnovni razlog za sedanje stanje. Rezultati so kazali, da je potrebno cene nujno povečati. Za povečanje so zaprosili v letu 1999 in od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dobili pozitivno mnenje o potrebnosti povišanja cen. Povišanja cen občinski svet ni obravnaval, prav tako pa se je obnašal tudi nadzorni svet.
“Povišanje cen v mesecu oktobru 2000 za 20 odstotkov je le delno povišanje, saj je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj že v letu 1999 odobrilo višji odstotek povišanja cen, in sicer: za pitno vodo 40,9 odstotkov, za kanalščino 64 odst., za čistilne naprave 156, za odvoz in deponiranje odpadkov, kjer prehajamo na nov način obračuna (v primeru, da prejšnji sistem obračuna pretvorimo na štiričlansko družino) 142 odstotkov. Povišane cen komunalnih storitev za 20 odstotkov, kar predstavlja mesečno približno 2,6 milijona tolarjev, smo lahko pričeli uvajati šele od lanskega L decembra, kar pomeni, da smo lahko beležili učinke novih cen le en mesec v letu 2000,” poudarja Jarc.
Kljub zaskrbljujočim dejstvom zaradi prenizkih cen komunalnih storitev je pomladna koalicija na čelu z N.Si v občinskem svetu potrdila povišanje cen le za 10 odstotkov z veljavnostjo od 19. maja 2001. Negativne posledice se seveda ne bodo pokazale takoj, dolgoročno pa prav gotovo, trdijo v Komunali. Še vedno imajo mnogo dotrajane infrastrukture (pocinkani cevovodi v zemlji stari preko 40 let, okrog 40 km salonitnih cevovodov, potreba po dodajanju CO, pitni vodi zaradi mašenja cevovodov, na sistemu Temenica vgrajenih sedem hidropostaj, da se vodo prečrpava na posamezna višja področja, čistilne naprave, ki so potrebne tehnološke posodobitve in razširitve...), ki pa je ob sedanjih cenah ne bo možno zamenjati. “N.Si pa se ne sprašuje, iz katerih virov naj se denar za te namene zagotavlja, in se dušebrižniško postavlja na stališče varovati davkoplačevalce (pa čeprav stroški za
opravljene storitve niso davki). Tudi se ne sprašujejo, kaj je pomembnejše, ali trenutno ceno dvigniti za ustrezni odstotek ali v bodoče večkrat čakati, da bo iz pip pritekla pitna voda?”, sprašujejo v vodstvu Komunale. Hkrati odločno zanikajo, “da nadzornemu svetu Komunale Trebnje niso omogočili vpogleda v vse elemente stroškov za povišanje cen komunalnih storitev”. Znova pojasnjujejo, da je nadzorni svet Komunale imel od 12. aprila lani do 23. marca letos v Komunali skupaj 18 sej in pregledov in da so lahko pregledali vso dokumentacijo in vse pogodbe in se seznanili z vsemi dejstvi. Naposled pa primerjava podatkov o cenah komunalnih storitev med dolenjskimi občinami daje prav trebanjskim zahtevam po izdatnejšem povečanju, čeravno to ni politično popularno. ^
Kam gre denar davkoplačevalcev?
TREBNJE - Predsednik občinskega odbora N.Si, dr. med. Marjan Peter Pavlin, vabi v soboto, 26. maja, ob 20. uri v kulturni dom v Trebnjem na javno tribuno “Kam gre denar davkoplačevalcev?” Na tribuni bodo sodelovali tudi predsednik Nove Slovenije in vodja poslanske skupine dr. Andrej Bajuk, poslanec Lojze Peterle in svetovalec poslanske skupine N.Si na področju sociale in pokojnin Marko Štrous.
Slikarska razstava Ines Zgonc
SEVNICA - V petek, 25. maja, ob 20. uri vabi sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna enota Sevnica v galerijo na sevniškem gradu na otvoritev razstave oljnih slik in akvarelov mlade slikarke iz Krmelja Ines Zgonc.
Gasilska vrtna veselica v Boštanju
BOŠTANJ - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Boštanj priredijo v soboto, 2. junija, ob 19. uri veliko vrtno veselico pod cvetočimi lipami z bogatim srečelovom, na kateri bo poskrbel za razvedrilo ansambel Štajerskih 7. Izkupiček veselice in srečelova je namenjen zbiranju denarja za končno odplačilo nove av-tocisterne in za delovanje gasilske mladine. Uro pred veselico bo svečani prevzem gasilskega vozila.
Zbiranje šolskih potrebščin
SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica priredi dobrodelno prireditev “Zbiranje šolskih potrebščin”, v soboto, 26. maja, ob 13. uri, v parku sevniškega gradu (v primeru slabega vremena v Lutrovski kleti). Namen prireditve je pomagati otrokom z nakupom novih šolskih potrebščin. Pomagate lahko z denarnimi prispevki ali tako, da podarite nove šolske potrebščine, kijih prinesete na samo prireditev.
SEVNICA - Predsednica sevniške območne organizacije ZLSD Berta Logar je na progrpmsko-volilni konferenci poudarila razveseljivo novico, da so se vrste stranke v zadnjem letu okrepile, in to predvsem z mladimi. Volilni rezultat na zadnjih državnozborskih volitvah je ocenila kot pričakovan, saj se suče okrog 10 odstotkov. Ta prag bodo le stežka prebili, vsaj zadnja leta kažejo, da v občini še ni stvarnih možnosti za preboj med tri najmočnejše stranke, čeprav so prav zadnje volitve pokazale, da so se volivci odločili za levosredinsko opcijo, predvsem na račun LDS. Tako ostaja ZLSD za LDS, SLS+SKD in SDS četrta stranka v občini, s prepoznavno levo usmeritvijo. Ker pa javnomnenjske raziskave ZLSD dobro kažejo, tudi zaradi priljubljenosti prvaka Boruta Pahorja, ki se rad dobrika "internetni generaciji", se v sevniški OO ZLSD nadejajo (še) boljših rezultatov. Ob zavzemanju za socialno pravično državo, kjer naj ne bi bilo množičnega odpuščanja delavcev, kakršnega so pred prvomajskimi prazniki skusile delavke Jutranjke, in da ne bi peščica ljudi vse
bolj bogatela, večina pa bila vse bolj siromašna ali celo na robu preživetja, se pravi, da bodo ohranili posluh tudi za “malega človeka", v ZLSD v sevniški občini pričakujejo, da bo to obrodilo sadove. To bodo pokazale že lokalne volitve, kjer nameravajo iz svojih vrst ponuditi tudi kandidata za župana ali županjo.
P. PERC
Ustanovni občni zbor DPM Sevnica - Boštanj
SEVNICA - Po odzivnosti obiskovalcev ob tednu Rdečega križa in Mednarodnem dnevu medicinskih sester, kjer je na stojnici Društva prijateljev mladine Sevnica - Boštanj v ustanavljanju pobudnicama za ustanovitev DPM Jelki Slukan in Meti Pfeifer prisluhnilo veliko ljudi ob pojasnjevanju programa dela DPM in jih precej že tudi izpolnilo prijavnico za včlanitev, je tudi v petek, 25. maja, ob 18. uri na ustanovnem občnem zboru DPM Sevnica - Boštanj pričakovati dober obisk. Vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja z mladino, in ste ji pripravljeni pomagati po svojih močeh!
SPREJEM ŠPORTNIKOV - Sevniški športni klubi so v letošnjem letu dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako je Klub malega nogometa osvojit 2. mesto v državi, rokometaši in šahistipa so se uvrstili v L državno ligo. Za dosežene rezultate so predsednikom klubov, trenerjem in nekaterim igralcem na priložnostnem sprejemu na sevniškem gradu čestitali župan Kristijan Janc, podžupan Andrej Štricelj in tajnik Športne zveze Borut Bizjak. Prisotni so se zahvalili tudi sponzorjem, ki še podpirajo šport v občini, in domačim strokovnim delavcem v klubih, brez katerih prav gotovo ne bi bito takih rezultatov. (Foto: P. P.)
NA ČELOVNIKU DOBILI 2400 M ASFALTA! Sevniški župan Kristijan Janc in predsednik sveta KS Loka Zoran Cvar sta preteklo nedeljo ob otvoritvi kar 2400 m posodobljene krajevne ceste v hribovju pod Lisco poudarita velik prispevek vseh krajanov in lastnikov vikendov, ob naložbi s predračunsko vrednostjo 36 milijonov tolarjev pa sta posebej pohvalila zavzetost Vere Urgl, ki je z njima prerezala trak na odseku ene najdaljših asfaltiranih krajevnih cest v občini v zadnjih letih. (Foto: P. P.)
NOVA FIZIOTERAPIJA - Fizioterapevtka Aleksandra Kerec je pretekli petek prerezala trak lepo in sodobno opremljenih prostorov nove fizioterapije v sevniškem zdravstvenem domu (ZD). O pomenu te in drugih pridobitev, za katere so po besedah direktorja ZD, dr. med. Željka Halapije, v zadnjih petih letih vložili okrog 150 milijonov tolarjev, sta spregovorila tako Halapija kot tudi tudi sevniški župan Kristijan Janc. Taje kolektivu ZD čestital za novo pridobitev in zaželel, da bi se skupaj z uporabniki v novih prostorih čimpri-jetneje počutili. Okolico zdravstvenega doma sla uredili občina in krajevna skupnost Sevnica. (Foto: P. Perc)
Inpletov vodovod rešuje Brezovo
V skladišču na Blanci še vedno 2712 ton kostne moke - Minister Kopač obljublja, da bo skladišče izpraznjeno do konca meseca julija - Župan na Blanci, v Inpletu in i’ Jutranjki
BLANCA, DOLNJE BREZOVO, SEVNICA - Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač je župana Občine Sevnica Kristijana Janca obvestil, da bo pogodba s tujim izvajalcem za sežig kostne moke, ki je uskladiščena tudi v skladišču na Blanci, podpisana še v tem mesecu. Sledilo bo pridobivanje izvoznih dovoljenj, ki bodo predvidoma pridobljena v roku enega meseca. V primeru, da ne bo nepričakovanih zastojev, bo skladišče
izpraznjeno do konca meseca julija.
V skladišču, kjer se še vedno nahaja 2712 ton kostne moke, se nadaljujejo preventivni ukrepi, kot je urejanje temperature kostne moke, nedotaknjene pa so tudi vabe za glodalce. Skladišče si je ogledal tudi župan in se prepričal, da zazdaj ni opaziti nikakršnih sprememb. Sicer pa je zdaj predviden izvoz kostne moke v Nemčijo. Župan se je sestal tudi z direktor-
jem Mercatorjevega sadjarstva na Blanci Jožetom Ratajcem, ki gaje seznanil s poslovanjem podjetja, posledicami lanske suše in mu pokazal nove nasade proti Čanju. Prav tako seje župan sestal z direktorico Inpleta Heleno Zidarič Kožar. Pogovarjala sta se o položaju gospodarstva in panoge, kjer In-plet uspešno ohranja položaj na trgu. Tudi sodelovanje z okoljem
dobro poteka, v prihodnje pa bo potrebno poskrbeti za boljšo oskrbo Dolnjega Brezovega s pitno vodo, saj je v lanski suši Inpletov vodovod oskrboval tudi naselje. V prostorskih planih se bo potrebno opredeliti še glede čistilne naprave za potrebe podjetja in kraja.
V razgovoru z direktorico Jutranjke mag. Zdenko Marčič pa se je župan seznanil s trenutnimi aktualnimi dogodki v tem podjetju. Zavzel seje za to, da bi bili ukrepi naravnani v smeri, da bi čim več delavcev zadržalo delovno mesto in ohranilo socialno varnost.
P. P.
i ± jj >\ Ši J H OBČI JJ Mtii
Z4 ČISTO REKO - V Krški vasi so v soboto čistili Krko in rečni breg. Potapljači Društva potapljačev Vidra Krško so v akciji poskrbeli za rečno strugo, medtem ko so drugi udeleženci urejali na kopnem. Čiščenje so skupaj organizirali Turistično društvo Krška vas, KS Krška vas in Ribiška družina Brežice. Predsedniki vseh treh. Marjan Tomše, Franc Jurečič in Marjan Zorko, lake akcije štejejo za pomemben korak k vračanju nekdanjega sijaja Krke in k okoljskemu osveščanju ljudi. Na čistilni akciji so bili gostje naravovarstveniki iz Nizozemske, ki so na obisku v Posavju.)Foto: M. L.)
Svet pod vodo ni nič na boljšem
Opažanja Društva potapljači Vidra iz Krškega
KRŠKO - "Potapljači imamo to priložnost, da vidimo svet pod vodo. Vidimo, da so tudi tam črna odlagališča, tako kot na površini. Kar najdeš na drugih črnih odlagališčih odpadkov, je tudi pod vodo. Zato bi predlagal ljudem: Slovenija je vodnata dežela. Ne onesnažujmo vod, tako lahko zanje naredimo največ. Čistilno napravo je težko zgraditi, zato vsaj ne mečimo smeti v vodo!" Tako meni biolog Darko Anžiček, predsednik Društva potapljačev Vidra Krško.
Društvo Vidra poleg športnega in rekreativnega potapljanja namreč goji zlasti zdrav odnos do narave in zato pripravlja in se udeležuje čistilnih akcij v domačih krajih in drugje po Sloveniji, pri čemer sodeluje tudi z drugimi podobnimi društvi in klubi. V sklopu društva deluje reševalna postaja za reševanje iz vode in na vodi, ki je organizirana v okviru podvodne reševalne službe Slovenije in ki sodeluje tudi s Civilno zaščito v krški in brežiški občini.
Darko Anžiček
Eden od Vidrinih članov podvodno fotografira in tako je društvo že lahko s fotografijami predstavilo nekatere kotičke podvodnega sveta v Sloveniji in tujini.
Poznavalce bi utegnilo zanimati, da gre v krški Vidri za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo, tj. za potapljanje z jeklenkami s stisnjenim zrakom.
M. L.
NA SPREJEMU - Sekretarka ZPM Krško Vida Ban (leva) in Kaja Toplak (tretja z leve z mapo v rokah) na sprejemu pri predsedniku turške vlade. O zanimanju gostiteljev za Slovenijo govori med drugim to, da je podobno fotografijo s sprejema objavil turški časopis z veliko naklado.(Foto: Arhiv ZPM Krško)
Dobrodelna prireditev za opremo
Vrtec Mavrica Brežice danes v Prosvetnem domu Brežice - Otroški izdelki
BREŽICE - Vrtec Mavrica v Brežicah pripravlja danes ob 16.30 uri v Prosvetnem domu dobrodelno prireditev "Povezani med seboj smo tudi šibki močni”. Nastopili bodo otroci Vrtca Mavrica in Nuša Derenda, Jan Plestenjak, Panda, ansambel Majolka, ki bo spremljal tudi Tadejo Molan, Krški vitezi, Andrej Verstovšek, Funk Raum in Vilko Urek, ki bo spremljal Simono Šekoranja, Nuško Kovačič in Gregorja Mihelina.
“Prireditev smo zasnovali kot nastop otrok in zaposlenih Vrtca
• Denar za ograjo igrišča lahko darovalci tudi nakažejo na žiro račun Vrtca Mavrica št. 51620-603-31434, sklic na številko 00-292-50, namen nakazila: prispevek v sklad.
Mavrica z gosti, ki so nekako povezani z našo ustanovo: ali so bili zaposleni pri nas, varovanci vrtca ali imajo preprosto radi otroke in vedo, da se je vredno potruditi za dobro življenje otrok. Pred prireditvijo in po njej bomo prodajali uporabne predmete iz stekla in keramike ter svilene ovratne rute. Vsi izdelki so unikati, saj so jih v aprilu in maju poslikale ustvarjalne roke naših otrok. Denar, ki ga bomo pridobili, bomo namenili obnovi ograje igrišča v Šolski ulici.” Tako o dobrodelni prireditvi pravi Ana Kupina, ravnateljica vrtca Mavrica Brežice.
Vrtec želi izboljšati možnosti za bivanje na prostem za predšolskem otroke, starejše od treh let. Tako namerava ograditi dvorišče in z igrali opremiti igrišče v Šolski ulici.
M. L.
Svet izvolil županovega kandidata
Robert Ostrelič v. d. direktorja javnega zavoda Mladinski center Krško - Damjan Lah: moralno primerno bi bilo izvoliti Dženi Rostohar - Župan Bogovič: v Krškem skupaj lahko naredimo dober mladinski center
KRŠKO - Robert Ostrelič je postal vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda Mladinski center Krško, potem ko gaje na to mesto izvolil 17. maja občinski svet Krško. S tem je Dženi Rostohar, ki se je tudi potegovala za v. d. direktorja omenjene ustanove mladih, na glasovanju svetnikov dobila premalo glasov za izvolitev.
Tako seje končal večmesečni, če ne večletni, naskok na vrh Mladinskega centra Krško. Pred tem sta oba kandidata pojasnila svetnikom, kako bi kot vršilca direktorjevih dolžnosti organizirala krški mladinski center. Ostrelič je med drugim dejal, da je čas, da se “na tem področju zadeva premakne in da naredimo korak naprej”. Ost-reliča, ki je zaposlen v oddelku za družbene dejavnosti občinske uprave v Krškem, je za v. d. dolžnosti direktorja predlagal krški župan Franci Bogovič. Taje v obrazložitev zapisal med drugim, da ima predlagani kandidat več let izkušenj na področju organizacije, mladinskega dela, mladinske politike in je več let opravljal odgovorne funkcije v lokalnih in nacionalnih mladinskih organizacijah.
Dženi Rostohar, ki se je kot predstavnica neodvisne liste mladih predlagala za vedejevstvo sama, je v obrazložitev zapisala med drugim, da pri projektu ustano-
• Robert Ostrelič, takoj po izvolitvi za v. d. direktorja Mladinskega centra Krško, v odgovoru na vprašanje Dolenjskega lista o tem, kaj bo storil najprej: “Prva poteza je oddaja vloge za javni razpis za so-finaciranje dejavnosti mladinskih centrov za letošnje leto.” Ostrelič je že nekaj minut po izvolitvi odhitel s pripravljeno razpisno vlogo na pošto.
Krški prospekti novinarjem v Turčiji
Sekretarka ZPM Krško V Ban v slovenski delegaciji na otroškem festivalu
KRŠKO - V Carigradu in Ankari je bil ob koncu aprila tradicionalni otroški festival plesa in ljudskega izročila, kjer seje iz Slovenije predstavil Plesni teater Igen Studia za Ples Celje pod vodstvom Igorja Jelena. V sklopu festivala so organizatorji prireditve pripravili tudi sprejem pri najvišjih turških državnih predstavnikih. Slovenski predstavnici na sprejemu sta bili sekretarka ZPM Krško Vida Ban in predstavnica otrok Kaja Toplak iz Celja. “Doživeli sva izredno topel sprejem pri turških gostiteljih in državnih predstavnikih. Simpatije Sloveniji je izrekla tudi soproga generalnega sekretarja OZN, kije čestitala slovenskim otrokom in njihovim spremljevalcem za ta festivalski nastop,” pravi Vida Ban.
Ponovitev nastopa celjskih plesalcev v Istanbulu bo na prireditvi jutri v Krškem.
Kot pravi Banova, je med obiskom v Turčiji novinarjem in drugim udeležencem festivala razdelila veliko prospektov in drugega predstavitvenega materiala o Krškem in Posavju ter Sloveniji.
Igre brez meja za dan šole
BRESTANICA - Učenci in delavci OŠ Adama Bohoriča Brestanica bodo pripravili ob dnevu šole jutri ob 16. uri na igrišču pred šolo igre brez meja. Tekmovale bodo ekipe učencev, staršev in učiteljev. Po igrah bo DPM Brestanica organizirala nastop skupine Foxy teens. Če bo slabo vreme, bo prireditev I. junija ob enaki uri.
vitve mladinskega centra Krško sodeluje od njegovega nastanka. Pri delu v Društvu zaveznikov mehkega pristanka Krško so se ves čas srečevali, kot je povedala, s problemom, da v Krškem manjka prostor za delovanje mladih. “V letu 1997 sem s sodelavci in sodelavkami zasnovala projekt Polnjeni april, to je bilo enomesečno poskusno delovanje mladinskega centra,” je pojasnila na četrtkovi seji občinskega sveta.
Odbor za družbene dejavnosti pri krškem občinskem svetuje podprl kandidaturo Dženi Rostohar, pri čemer so iz odbora kritizirali komisijo za volitve in imenovanja (KVIAZ), češ da se ni izrekla o kandidatih in je tako odločanje prevalila na občinski svet. Odbor za mladino je le ugotovil primernost obeh kandidatov za mesto v. d. direktorja Mladinskega centra in odločitev o vršilcu dolžnosti prepustil občinskemu svetu. Tako se je odbor odločil, ker do seje ni dobil sklepa kviaza.
Robert Ostrelič
Damjan Lah je na seji izrekel svojo podporo kandidaturi Dženi Rostohar, ki jo je izrekel že na kvia-zu. “Zdi se mi moralno primerno, da Dženi Rostohar konča z vede-
Prireditev za 25. maj
KRŠKO - Zveza prijateljev Mladine Krško in Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško bosta pripravila jutri v Krškem prireditev za dan mladosti 25. maj. Ob 12. uri bo v avli Kulturnega doma Krško in zunaj na ploščadi zaključna regijska prireditev Evropa v šoli z naslovom Lepše okolje, lepša Evropa. V nadaljevanju sporeda se bodo zvrstili najmanjši leteči cirkus Brezpanike, žonglerske in likovne delavnice ter na kocertu ob 19. uri Kar češ brass band, S.F.U., Tito in ekšn in Mojster fon.
Fotografska razstava v Dolenjski banki
BREŽICE - V Dolenjski banki v Brežicah so pred dnevi odprli razstavo umetniških fotografij, kjer razstavlja dvanajst fotografov iz Brežic in okolice. Prikazuje motive iz brežiške okolice, planinske, sončne zatone in drugo. Razstavljavcem so podelili priznanja. V kulturnem programu je zaigral Matjaž Predanič iz Glasbene šole Brežice.
jevstvom nalogo, ki jo je začela že pred leti,” je rekel Lah in dodal, da bo glasoval za Dženi.
Župan Bogovič je primernost Ostreliča utemeljeval med drugim s tem, da je ta že diplomiral. Ro-stoharjeva namreč po oddani diplomski nalogi čaka na zagovor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Po županovih besedah je Dženi povabljena k sodelovanju, kot so povabljene vse organizacije v Kr-
• Dženi Rostohar, takoj po neizvolitvi za v. d. direktorja Mladinski center Krško, v odgovoru na vprašanje Dolenjskega lista: “Najprej Robertu čestitam za izvolitev. Hkrati izražam razočaranje nad politiko v občini Krško, v krškem občinskem svetu, ker se je ta odločil glede na svoje ozke strankarske interese. Pri tem svet ni upošteval mojih dolgoletnih izkušenj in dela na področju dela z mladimi.”
škem. Tu so po njegovih besedah dejavni številni in “skupaj lahko naredimo dober mladinski center”.
V	zadnjem glasovanju je 13 svetnikov glasovalo za Roberta Ostreliča in 10 za Dženi Rostohar.
M. L.
Ob meji še cvete trgovina
Interšafar Metro v Slovenski vasi odprl “največjo živilsko trgovino v Posavju“
SLOVENSKA VAS - V Slovenski vasi so 17.maja odprli poslovno trgovski center Interšafar Metro, ki je po besedah direktorja centra Dušana Sečna največja živilska trgovina v Posavju. Na 2.400 kv. metrih prodajne površine v pritličju stavbe so uredili tudi oddelek z neživilskimi artikli. Trgovsko središče, ki ima več kot 200 zunanjih parkirišč, je po Sečnovih besedah “trgovina brez barier", saj v njej ni niti centimetra praga", s čimer so jo naredili dostopno tudi invalidom.
Interšafar Metro računa na kupce iz Slovenije in Hrvaške, vsaj v začetku pričakujejo več slednjih. Zdaj je obiskovalcev iz sosednje države nekoliko manj zaradi hrvaške prepovedi uvoza mleka in mesa iz Slovenije. Sečen je prepričan, da mlečno mesna zapora na Hrvaškem popušča in dajo bo sosednja država kmalu odpravila. Vsekakor omenjena nova trgovina misli s Hrvaško resno, kar dokazuje tudi napoved, da bodo vsakih 14 dni gospodinjstvom v Zagreb pošiljali katalog.
V	četrtek odprta trgovina očitno ni zadnja v Slovenski vasi. Živahno gradbišče še enega velikega nakupovalnega središča kaže verjetno na to, da ob slovensko-hrva-ški meji trgovski posli še cveto.
M. L.
ZDAJ ZA GOSPODINJE, PREJ ZA VOJAKE-Za Interšafar Metro v Slovenski vasi tik ob meji s Hrvaško so obnovili objekt nekdanjega tehničnega servisa zvezne armade. V tej zgradbi so zazdaj uredili le pritličje, njen enako velik še neurejen zgornji del bodo v prihodnje tudi spremenili v trgovine. Otvoritev trgovskega središča, s katere je posnetek, je brežiški župan Vladislav Deržič v priložnodstnem nagovoru otvarjanje novega nakupovalnega središča pospremil s komentarjem „naj zmaga konkurenčnost". Trgovski lokal je bla-
onclnvil iunniL- r VpHIcp DnlirtP M n rlen Riiropr (Fntn- M I )
Krške novice
PRIZNANJA - Občina Krško bo podelila priznanje občine Krško Oldrichu Kettnerju, predsedniku uprave in izvršilnemu direktorju družbe Vipap Videm Krško. Tako je predlagal župan Franci Bogovič. Svetniki so se s predlogom strinjali in glasovali za to podelitev priznanja. Nihče od svetnikov ni postavil Kettner-ja pod kritično lupo svetnikov. Ponavadi se ob različnih predlogih za to ali ono priznanje zelo razgovorijo o kandidatovih kvalitetah, moralnih in drugih. Molk svetnikov ob predlaganem Kettnerju govori o tem, da je omenjeni češki direktor po lokalnem krškem mnenju eden najpopolnejših ljudi v mestu in okolici. Tako bodo razumeli priznanje svojemu rojaku tudi visoki češki državni predstavniki, ki bodo jutri obiskali Krško.
MORALA - Jože Habinc in Franc Pibernik sta si v občinskem svetu z razpravo malce skočila v lase. Pri tem je Pibernik v odzivu na Habinčevo razpravo rekel, da bi se lahko pogovarjali o morali. Na to Habinc: „0 kateri? O vaši ali moji?“
POTRPEŽLJIVO DO NOVE SREDNJE ŠOLE - Srednja šola v Krškem že nekaj časa in še zmeraj stoji. Če bo šlo po sreči, bosta letošnji Božiček in dedek Mraz dijake obiskala pri pouku v omenjeni novi šoli, pred zimo pa novega objekta najbrž ne bodo mogli uporabljati za to, čemur je namenjen. Pozimi so imeli s šolo že stroške, kar nekaj milijonov, čeprav je samo prazna hiša. Kar dolgo vse skupaj čaka, mar ne? Vlada pač počasi daje denar za novi krški hram učenosti. Krško čaka in bo tudi dočakalo. Ampak kar je, je: Krško je res zelo potrpežljivo. Kje v Ljubljani bi srednješolci v takih razmerah že petkrat demonstrirali.
Barva Dženi
KRŠKO - Potem ko krški občinski svet Dženi Rostohar ni izvolil za vršilko dolžnosti Mladinskega centra Krško, so nekateri meniti, da Dženi pač ni prave barve za tako funkcijo. Res je bila malce bleda, ko je pred občinskimi svetniki razlagala svoje načrte, če bi bila v. d. Vendar gre pri vsej zadevi za kakšne druge barve.
Vipap Videm bo pognal novo belilnico
KRŠKO - V podjetju Vipap Videm Krško bodo jutri ob 11. uri pognali naprave nove be-Iilnice celuloze. Otvoritvi bo prisostvovala tudi državniška in gospodarska delegacija Republike Češke, ki jo bo vodil predsednik vlade Miloš Zeman. Belilnico otvarjajo v sklopu programa ekološke sanacije podjetja.
Novo v Brežicah
SOM V PEČICI - Potapljača sta imela, kot trdijo, soma v pečici. To vedo mnogi in potapljača - gre za krška potapljača - tega ne zanikata. Podrobnosti o tem dogodku so naslednje: Vidrina potapljača sta bila pred časom pod vodo v Krki pri Kostanjevici na Krki. Pred seboj sta v vodi zagledala star štedilnik. Imel je priprta vratca pečice. Ko sta prišla bliže štedilniku, ki sta ga našla, sta opazila v pečici soma, ki si je v štedilniku pač poiskal bivališče. V štedilniku ni gorelo. Som v pečici je bil živ. Tudi še po srečanju s potapljačema.
ZA POPOTNICO - Brežiškega župana Vladislava Deržiča pogosto povabijo na otvoritev trgovin. Skoraj ob vsaki otvoritvi reče, da naj živi konkurenca. Da mu ne bi kateri trgovec očital, da za koga navija, kajpada.
STOLP IN LJUDJE - V vodovodnem stolpu v Brežicah bo spet tekočina. Potem ko so iz njega iztočili vodo in ga razglasili nekako za spomenik tehniki, v njem prav danes odpirajo kavarno. Pred to otvoritvijo so se Brežičani kar pošteno sprli o tem, za kaj naj stolp namenijo in kako ga obnavljajo. Zanimivo je, da se je o tem prepiral celo sam vrh občine. Verjetno je prav ta izdajal papirje za obnovo stolpa.
Starim sadovnjakom vračajo veljavo
Oživljanje travniških sadovnjakov je v nekaterih delih Slovenije že dobro zaživelo, drugod pa si še utira pot - Izkušnje so pokazale, da projekt ni utopija, temveč realnost
METLIKA - Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto je pretekli petek v okviru Vinske vigredi v Metliki predstavil projekt ,,Oživljanje travniških sadovnjakov Slovenije". Kot je poudaril v. d. direktorja zavoda Niko Požek, je ta projekt novost svetovalne službe, ki mu namenjajo veliko pozornost.
Zakaj, je pojasnil specialist za sadjarstvo Jani Gačnik, sicer organizacijski vodja projekta.
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Starikavost vina
Neustrezna zrelost grozdja zaradi več dejavnikov
(Nadaljevanje)
V prejšnjem članku sem opisoval nemški štiriletni poskus na inštitutu v Wurzburgu, s katerim so nezrelost grozdja povzročili s prezgodnjo trgatvijo in prevelikim obremenjevanjem trt. Letos nam je mnogokje že pozeba razbremenila trte, zato v takih vinogradih ne bo preobloženih trt. Te nevarnosti za slabše zorenje grozdja bo letos manj, zato bo tudi manj vin s starikavim vonjem in čudnim okusom. Zaloga dragocenih snovi v grozdju, ki zagotavljajo kasneje vinu “lepo telo” in arome, se ob normalnem zorenju grozdja nepretrgoma povečuje. Pomanjkanje vlage zadrži celovito zorenje grozdja. Med snovi, ki med zorenjem grozdja naraščajo in pomenijo osnovo za vinsko kakovost, štejemo: sladkorje, aminokisline, mineralne in aromatične snovi, polifenole (tanine). Tanine v tej študiji omenjajo kot antioksidante, lovilce prostih radikalov, ki naj bi igrali važno vlogo pri zaviranju pojava neznačilnega starikavega tona vina.
Primerjava povečanega pridelka grozdja z močnim redčenjem listja na trti v območju grozdja v času dozorevanja je dala zanimive odgovore pri sorti kerner. Pridelek grozdja na poskusnih “tablah" v vinogradu, ki so merile po en ar, je znašal v štiriletnem povprečju 131 kg. To je v vseh ozirih visok pridelek. Pri kernerju ni bilo statistično ugotovljeno, da bi tako velik
pridelek opazno razredčil sestavo grozdnega soka (dušik, aminokisline, mineralne snovi) in bistveno povečal razvoj starikavosti vina. Menijo, da je tako visok pridelek za sorto kerner običajen. Pridelki grozdja 150 do 200 kg/ar so pri kernerju domnevno znižali kakovost in povečali delež starikavih vin. Močno redčenje listja v predelu grozdja pa je bistveno razredčilo sestavo jagodnega soka. Namen tega opravila je povečati direktno osončenje grozdja in tako prispevati k boljši dozorelosti. Rezultat je bil popolnoma nasproten. Sladkorna stopnja grozdja se je znižala v primerjavi z “neopletimi” trtami za 6° Oechsleja, količina aminokislin se je znižala za 45%, suhi ekstrakt za 1,3 g/l. Organoleptično so bila vina slabše ocenjena od tistih, ki so iz 14 dni prezgodaj potrganega grozdja. Vina so pri pokušanju izzvala opazno travnato, zeleno, nezrelo zaznavo in več kot dvakrat močnejšo starikavost.
Neustrezna zrelost grozdja je posledica predvsem: prezgodnje trgatve, suše med dozorevanjem, sušnih stresov trte v stalno za-travljenih vinogradih, zaradi previsoke obloženosti trte, močnega napada zelene gnilobe (bo-tritisa) grozdja, neustrezne vinogradniške lege poznih sort, vplivov, ki zavirajo normalno vitalnost trte, kot so visoka ozonska koncentracija, povečano žarče-nje ultravijoličnih žarkov, bolezni in škodljivci trte.
Istočasnost več naštetih stresov gotovo povzroči neznačilen starikav ton vina.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Novi Sad
KRŠKO - V četrti letošnji številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad pišejo o izkušnjah z gojitveno obliko sadnih rastlin, imenovano sončna os - solaxe, ki izkorišča naravne zakonitosti rasti in razvoja jablan, o varstvu sliv in češpelj ter oreha in leske pred boleznimi in škodljivci ter možnostih trajnega zatravljanja vinogradov v razmerah submediteranske klime.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na bolj skromno založeni ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek prodajale: česen in fižol v zrnju po 500 do 600 tolarjev kilogram, solato po '500, mlad krompir po 250, merico špinače po 300 ter liter čebulč-ka po 400. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev in kamilic 200, zavitek rezancev 300, kilogram ajdove moke 450, orehovih jedrc 1200, suhih sliv 700, suhih jabolk in zgodnjih češenj 800, košarica jagod 300 do 400, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200. kilogram medu 900 do 1200, sadika paradižnika, paprike, jedilne kumare, melone, feferonov, bazilike, majarona in zelene 50, zelja in ohrovta 20 do 25 ter solate in cvetače 30 tolarjev. Za šopek šmarnic je bilo potrebno odšteti od 100 do 150 tolarjev, dobila pa so se tudi različna semena.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 80 do 3 mesece starih prašičev, 35, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 4 prašiče, težke 100 kg. Prve so prodajali po 420 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni 10.000 do 16.000 za žival, druge po 360 do 420, kar je 18.000 do 24.000, in tretje po 320 do 360 tolarjev kilogram, kar znaša 32.000 do 36.000 tolarjev za žival.
V	Sloveniji je okrog 4,5 milijona visokodebelnih dreves, ki predstavljajo nacionalno posebnost in bogastvo. Mnoga so sicer precej zanemarjena, vendar bi bilo škoda, da bi drevesa sadili na novo, če lahko s pravilno oskrbo in oživit-veno rezjo v dveh letih dosežejo polno rodnost starih dreves. Z njimi je mogoče tudi pomembno ohranjati kulturno krajino, njeno značilnost in pestrost, saj v Sloveniji uspeva okrog 30 sadnih plemen. Seveda pa je v travniških sadovnjakih pomembna - kot je poudaril Mirko Perušek s kočevske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije - tudi pestrost živalskih vrst.
V	projektu niso pozabili tudi na nova delovna mesta in ohranjanje starih tako pri pridelavi, predelavi in prodaji sadja na domu. Na razstavi, ki je bila na ogled vse tri dni Vinske vigredi, so predstavili prvih pet izdelkov iz plodov visokodebelnih dreves: jabolčni sok, kis in vino ter sadno žganje in suho sadje. Možnosti pa je še veliko, saj bi lahko naredili vsaj še 30 izdelkov. Kolikšen je pomen sadja in izdelkov iz travniških sadovnjakov v prehrani, je na slikovit način povedal Dario Cortese, ki je dejal, da je jabolko rajski sadež, vendar je pomembno, na kakšni zemlji raste jablana: bolj ko je zdrava zemlja, bolj je zdrav tudi sadež.
Na kmetiji delajo poleg gospodarja Lojza in njegove žene Zalke še 37-letni sin Dušan. Ker so želeli od svojega dela več iztržiti, so z nekaterimi ukrepi v treh letih dvignili mlečnost krav rjave pasme od 3000 na 6000 litrov mleka v lakta-
Strokovni vodja projekta Franc Kotar pa je, ko je govoril o tem, ali je ohranjanje travniških sadovnjakov realnost ali utopija, dejal, da so leta 1997, ko so animirali prve svetovalce, menili, da je utopija. Danes se vse bolj kaže kot realnost, zato se bo dela na 20.000 hektarjih moralo lotiti več strokovnjakov, saj je sedaj za vso državo zadolžen
ciji. Poleg tega so se v lanskem letu odločili povečati število stojišč. V dvajset let starem hlevu je bilo premalo prostora, zato so delno uporabili obstoječ kozolec “topler”, star skoraj 60 let. V en del so v prosto rejo na globokem nastilu namestili štiri leto dni stare telice, v drugega pa so privezali štiri najboljše od štirinajstih krav. Živali se pod kozolcem bolje počutijo, pred prepihom pa jih varujeta lesena stena in cerada. Krave so tu deležne individualne oskrbe in prilagojenega obroka, običajno napajanje
Zalka Babič je ročnega dela vajena, saj ga opravlja že vse življenje.
iz napajalnikov pa je tu nadomestilo korito, iz katerega govedo raje pije. Ostalih deset krav, od katerih so navadno dve do štiri presušene, pa je v vezani reji v hlevu, v katerem so tudi telice, nekaj živali pa je našlo svoje mesto celo v drvarnici. V Kompoljah zberejo dnevno največ 1200 litrov mleka iz dvajsetih kmetij. Babičevi pa pri sedanjem staležu in mlečnosti krav oddajo 240 do 300 litrov dnevno.
Edini zdravstveni problem, ki se jim je pojavljal v zimskem času, je bila poporodna pareza, čemur je botrovala velika količina koruzne silaže v obroku. Kvalitetno mrvo dosušijo v sušilnici na hladen zrak, ki je urejena nad prostorom za krave v kozolcu.
Dušan, ki želi kmetijo posodobiti, pravi: “Hiša in gospodarska
le Gačnik, in še to ob svojem rednem delu.
Velike možnosti za tovrstne projekte dajejo zavarovana območja, med katerimi je tudi krajinski park Kolpa. V njem je 70 ekstenzivnih in večinoma zapuščenih sadovnjakov, v katerih si bodo naravovarstveniki in kmetijci lahko podajali roke. Še toliko bolj, ker se, kot je dejala Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, v dobrih dveh letih in pol od razglasitve parka v njem ni zgodilo prav nič.
M. BEZEK-JAKŠE
poslopja so ukleščena med cesto in sosedovim zemljiščem, tako da pri dovozu s traktorjem z enim kolesom vozim že po sosedovem. Ravno zaradi te utesnjenosti so gospodarska poslopja postavljena tako, da onemogočajo delo s stroji. Tam. kjer je realno dela za enega človeka, sedaj delamo trije na roke.” BARBARA ŽAGAR
Jeseni bi radi višjo šolo za kmetijstvo
NOVO MESTO - Društvo podeželske mladine Novo mesto ugotavlja, da je med mladimi veliko zanimanje za višješolski študij na področju kmetijstva. Razširjeni upravni odbor društva na čelu s predsednikom Andrejem Kastelcem je zato poslal mestni občini Novo mesto in ministrstvu za šolstvo poziv, naj omogočita v naslednjem šolskem letu ta študij tudi na Dolenjskem. Poziv so v vednost poslali tudi predsedniku vlade, kmetijskemu ministru in predsedniku državnega sveta.
Revija o konjih
LJUBLJANA - Majska številka Revije o konjih prinaša obšireni intervju s kmetijskim ministrom mag. Butom, reportaži o reji arab-cev in o haflingerjih ter poročilo o predstavitvi toplokrvnih plemenjakov. Piše o dedovanju lastnosti, o žrebetih, šolanju in navadah konj ter o bolnih kopitih. Poroča o občnem zboru rejcev lipicancev, o skupščini kasaških voznikov amaterjev ter o začetku kasaške tekmovalne sezone in zaključku v preskakovanju ovir.
Najmlajši po pešpoti
OTOČEC - Šentpetrski volčiči in volkuljice, ki delujejo v okviru skavtske skupine Novo mesto, so se odpravili po pešpoti od Dolenje vasi ob reki Krki do jase pri gradu Otočec, ki jo je lani uredilo Turistično društvo Otočec. Med hojo po poti ob Krki so opazovali reko in življenje v njej, na jasi pa so imeli krajši postanek za igre.
O izpolnjevanju obrazcev
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi vse kmete na inštruktažo o izpolnjevanju obrazcev za subvencije za letošnje leto. Zaželje-ni so predvsem mlajši družinski člani, ki naj s seboj prinesejo dokumentacijo, ki so jo dobili iz Agencije za kmetijske trge. Inštruktaže bodo danes, 24. maja, ob 20. uri v gostilni Kapušin na Krasincu, v ponedeljek, 28. maja, ob 10. in 20. uri v sejni sobi občine Metlika ter v torek, 29. maja, ob 20. uri v šoli na Radoviči.
Mlada, sveža zelenjava, pa naj bo sestavni del narastkov, cmokov ali kolačev, nas lahko vedno preseneti s svojim posebnim okusom. Kdor ceni svoje zdravje, ne bo pogrešal slastnih mesnih zalogajev, še posebno ne v času bogate izbire zelenjave. Ko se po gredi razrastejo sočni špinačni listi, si ne moremo kaj, da ne bi pobrskali med številnimi recepti za pripravo jedi iz špinače. Za prilogo ali samostojno jed bodo teknili ŠPINAČNI CMOKI.
Za 4 osebe potrebujemo 300 g špinače, 300 g delno osušenega belega kruha, 1 jajce, 1/8 litra mleka, 1 majhno čebulo, 50 g masla, 1 strok česna, 50 g moke, 50 g emen-talca, sol, poper in margarino za model. Špinačo očistimo, operemo, odcedimo in grobo sesekljamo. V mleku ražvrkljamo jajce. Kruh narežemo na kockice, prelijemo jih z jajčnim mlekom in premešamo. Čebulo drobno sesekljamo, česen stremo in sir naribamo. V ponvi segrejemo maslo, dodamo čebulo in jo dušimo, da postekleni. Ponev odstavimo, čebuli pa primešamo česen, špinačo, sol in poper. Vse dobro premešamo in dodamo namočen kruh ter moko po potrebi. Maso pregnetemo z roko in pustimo stati pol ure. Nato z mokrimi dlanmi oblikujemo majhne cmoke. Zložimo jih v osoljen krop in kuhamo 20
Nova Drobnica
SLOVENJ GRADEC - V spomladanski Drobnici, strokovni reviji za rejce in ljubitelje drobnice, pišejo o poginih jagnjet, o mlečnosti ovc in koz ter o ugotavljanju klavne kakovosti jagnjet pri dveh slovenskih avtohtonih pasmah ovc (istrske pramenke in jezersko-solčavske pasme). Brati je mogoče še o razkužilu za zatiranje in preprečevanje slinavke in parkljevke ter o delu številnih društev rejcev drobnice po Sloveniji.
minut. Kuhane cmoke previdno odcedimo in zložimo v segreto skledo, premazano z margarino. Okus jim še popestrimo z nastrganim sirom.
Za ZELENJAVNI KOLAČ pa lahko uporabimo različno vrsto zelenjave, ki naj bo vsakič nekoliko drugačna. Za 4 osebe potrebujemo 150 g moke, 90 g margarine, 50 g naribanega sira, 50 g sladke smetane, 3 jajca, pol pecilnega praška, 50 gramov graha v zrnju, 1 korenček, 1 bučko, 1 manjši por ali mlado čebulo, muškatni orešek, sol in poper. Zelenjavo očistimo in narežemo na manjše koščke ter na hitro blanširamo. Margarino penasto umešamo z jajci, dodamo sol, poper, nariban sir, moko s pecilnim praškom in prilijemo smetano. Med naštete sestavine vmešamo odcejeno in malo ohlajeno zelenjavo ter z zmesjo napolnimo pomaščen model. Postavimo ga v se-gfeto pečico in pečemo pri 200“ C približno 45 minut. Priporočljivo je, da med zelenjavo vmešamo tudi namočeno celo žitno zrnje ali žitne kaše. Tako postane jed bolj nasitna in ne redi. Zelenjavne jedi skupaj z žiti se priporočajo vsem, ki želijo ohraniti zdravo prebavo in se znebiti nekaj teže. K zelenjavno-žitnim jedem serviramo različne začimbne prelive, ki dajo zelenjavi vedno nekoliko drugačno aromo in okus.
JL kmetijsko svetovanje
Vloga pogoj za pridobitev podpor
Čas je za izpolnjevanje obrazcev o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001 - Rok je 30. junij
Kmetje ste pred kratkim po pošti iz Agencije RS za kmetijske trge dobili obrazce o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001. Temeljito jih preglejte, preberite navodila, obiščite inštruktažo o izpolnjevanju obrazcev, ki jih izvajajo kmetijski svetovalci, ter izpolnite obrazce glede na stanje na vaši kmetiji. Izpolnite obrazec A (podatki o.kmetijskem gospodarstvu), obrazec B (stalež živali), obrazec C (podatki o kmetijskih zemljiščih) ter obrazec D (zahtevek za neposredna plačila) ter obrazce zahtevek za živali, če boste uveljavljali podporo za krave dojilje, ovce in koze ter kobile, in pripravite še priloge: potrdilo banke o veljavnem računu, izjave o zakupu zemljišč, zakupne pogodbe, komasacijske odločbe, podatki o sadovnjaku in še druge.
Ko boste imeli vse to pripravljeno, se zglasite na enoti Kmetijske svetovalne službe, kjer vam bo svetovalec obrazce oz. vlogo pregledal ter jo potrdil, če je popolna. Nato jo priporočeno pošljite nazaj na Agencijo RS za kmetijske trge. Rok za oddajo vlog je 30. junij. Oddana vloga je pogoj za pridobitev podpor na kmetiji za leto 2001.
Osnova za uveljavljanje podpor na kmetijah je uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 (Ul RS, št.34/01) in objava v Kmečkem glasu dne 16. maja 2001, ki določa: postopke uveljavljanje neposrednih plačil (EKO-0), iz katerih naj povzamem najvažnejše: Predpis o ureditvi trga z žiti, v njem so opredeljene višine neposrednih plačil poljščin v letu 2001: za krušna žita (pšenica, rž, pira) je višina 54.000 SIT/ha ter za druga žita ( koruza, tritikala, oves, ječmen) pa 30.000 SIT/ha. Prav tako je predpisana intervencijska cena odkupa krušnih žit ter pogoji odkupa in kakovosti; predpis o ureditvi trga za goveje meso - Uredba določa, da rejci lahko uveljavljajo 3 vrste premij, in sicer za krave dojilje, bike in vole. ter klavno premijo za telice. Višina podpore v letu 2001 je 25.000 SIT/žival; predpis o ureditvi trga za ovčje in kozje meso določa premijo za ovce in koze, ki znaša za ovce za meso 3.400 SIT/žival in 2.720 SIT/žival za ovce za mleko in koze; postopke o izvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - EKO 1: višina izravnalnih plačil znaša 16.000 SIT/ha za gorsko višinska območja ter 11.000 SIT/ha za kraška in druga območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.
Še vedno je čas, da obiščete inštruktaže kmetijskih svetovalcev o izpolnjevanju obrazcev za letošnje subvencije. Informacije dobite na enotah KSS. Uredbo o slovensko kmetijsko-okoljskem programu pa bomo predstavili v naslednji številki.
BERNARDA STARIHA, dipl. inž. kmet.
ZDRAVO SADJE - Strokovnjaki, ki sodelujejo v projektu ..Oživitev travniških sadovnjakov'Slovenije", so se na razstavi, ki so jo pripravili pretekli konec tedna v Metliki, tako postavili k prvim petim izdelkom, ki so jih naredili iz sadežev z visokodebelnih dreves. Na fotografiji z leve: Silva Bajuk iz Portovala, Jani Gačnik, Andrej Bajuk iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, Mira Ivanovič, samostojni publicist Dario Cortese, Franc Kotar, Mirko Perušek in Anita Golobič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. (Foto: M. B.-J.)
V treh letih podvojili mlečnost
Premalo prostora in preveč ročnega dela - Kozolec preuredili v hlev
KOMPOLJE - Babičevi iz Kompolj v Dobrepoljski občini se otepajo s podobnimi težavami kot večina slovenskih kmetij. Dvanajst hektarov kmetijskih zemljišč imajo razdrobljenih v dvajset parcel, pri čemer meri največja skoraj hektar. Dodatnih 40 parcel, ki imajo skupaj nekaj preko 10 hektarov, pa imajo v najemu od osmih lastnikov. Koruzno silažo pridelujejo na 3,5 ha njiv, ostalo površino pokriva travinje.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Zelenjavna presenečenja
Dolenjski dom slovenske knjige
Tradicionalni Dolenjski knjižni sejem v Novem mestu tudi štiriindvajsetič uspešno ■ Spremljajoče kulturne prireditve so bile zelo dobro obiskane
Zborovodkinja Marjetka Podgoršek Horžen in ravnatelj brežiške glasbene šole Dragutin Križanič prejemata plaketo občine Brežice.
Deset let brežiških Solzic
Jubilejni koncert ob desetletnici delovanja vokalne skupine Solzice - Polna velika Viteška dvorana
BREŽICE - Pod poslikanimi oboki Viteške dvorane brežiškega gradu je v soboto, 19. maja, zvečer celi dve uri odmevalo razkošje pevskih glasov in se prepletalo z navdušenim ploskanjem številnega občinstva, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Množico ljubiteljev zborovskega petja je privabil jubilejni koncert vokalne skupine Solzice, ki te dni praznuje desetletnico delovanja. Pod vodstvom dirigentke in ustanoviteljice zbora prof. Marjetke Podgoršek Horžen so Solzice večer zapolnile z lepoto in bogastvom zborovske pesmi od sakralne in umetne do priredb slovenskih narodnih, zimzelenih zabavnih melodij in črnskih duhovnih. Pesmi je z izbranimi besedami povezala moderatorka Branka Jenžur, kot gost je s Solzicami nastopil solist Niko Ogorevc, na koncu koncerta pa se je usul plaz čestitk, ki je dodatno potrdil ugled in priljubljenost brežiške vokalne skupine. Številnim čestitkam so se pridružila še priznanja; devet pevk je prejelo bronaste Gallusove značke, Hor-ženova častno srebrno Gallusovo značko, zbor pa plaketo občine Brežice.
Vokalna skupina Solzice je nastala leta 1991 pod okriljem brežiške glasbene šole in pod vodstvom prof. solopetja Marjetke Pogoršek Horžen, ki je spodbudila skupino deklet z oddelka za solopetje za skupno prepevanje v zboru. Ime so izbrale po znameniti Vorančevi črtici Solzice. Šopek rožic, kijih v zgodbi otrok daruje materi, jim je simbol daru iz čistega srca, kar naj bi bila tudi pesem, ki jo na vsakokratnem nastopu darujejo poslušalcem. Zavezane ljubezni do petja in hkrati visoki stopnji pevskega znanja so Solzice v desetih letih zrasle v prepoznaven zbor, kije kos tudi najzahtevnejšim skladbam. Ob nastopih na številnih prireditvah in pevskih revijah doma jih je pot ponesla tudi v sosednjo Hrvaško, na Dunaj in h koroškim rojakom v Sveče v Avstriji, kakovost pa so med drugim potrdile tudi z nastopom na ugledni mariborski zborovski reviji Naša pesem. Za jubilej so izdale zgoščenko z naslovom Tebi.
MiM
Muhovičeve slike in skulpture
KOSTANJEVICA NA KRKI - V likovnem razstavišču stare samostanske cerkve Galerije Božidarja Jakca bodo jutri, 25. maja, ob sedmih zvečer odprli razstavo slik in skulptur Jožefa Muhoviča. Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil violinist Drago Arko.
Transformiranje
stvarnosti
Kiparska razstava Petra Černeta v galeriji Miklova hiša
RIBNICA-V galeriji Miklova hiša je od 11. maja na ogled razstava del akademskega kiparja Petra Černeta iz Ljubljane. Umetnik, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in končal študij kiparske specialke pri prof. Borisu Kalinu, ima za seboj več kot 60 samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah slovenske in jugoslovanske sodobne umetnosti ter bil med drugim tudi udeleženec mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v Kostanjevici na Krki. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in 3. nagrado za kiparstvo na mednarodnem bienalu sredozemskih dežel v Aleksandriji.
V Miklovi hiši se kipar predstavlja z izbranimi deli iz več kot štiridesetletnega ustvarjalnega obdobja, od leta 1959 do letos. Celoten kiparjev opus zaznamuje skrbna in natančna obravnava telesnosti in volumna, pri čemer se telesnost podreja volumnu in jo umetnik reducira do stopnje, ko je njeno dejansko izhodišče le še slutnja. Za Černeta lahko rečemo, da iz vidne stvarnosti črpa objekte svojega upodabljanja, s procesom njihovega transformiranja pa predmeti začno izgubljati svojo objektivnost in pridobivati predvsem intimni izraz ter so tako “več kot prikaz resničnosti”, kot meni Polona Lovšin v razstavnem listu.
MiM
Pet let z ljudsko pesmijo
Dekliška skupina Ragle ob svoji petletnici pripravila celovečerni koncert in izdala novo zgoščenko

lanskega leta, čeprav so cene knjig šle za vsem drugim po inflacijski poti tolarja.
Sejem se je zaključil z medobčinskim srečanjem mladih piscev iz osnovnih šol Brusnice, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Prevole, Šmar-jeta, Šmihel, Šentjernej in Vavta vas. Literarni podmladek, ki šele stopa na pot besednega ustvarjanja, je sicer zaprl vrata letošnjega knjižnega sejma, a je hkrati garant, da bo sejem v prihodnjih letih še odprl vrata in vabil k ogledu in nakupu novih slovenskih knjig.
MiM
Revija folklornih skupin
BREŽICE - Na grajskem dvorišču Posavskega muzeja bo v soboto, 26. maja, ob 19.30 medobmočna revija folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, na kateri bo nastopilo šest folklornih skupin. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Prosvetnega doma v Artičah.
Razstava ilustracij
NOVO MESTO - V galeriji Krka so v torek, 22. maja, ob osmih zvečer odprli razstavo del akademskega slikarja - ilustratorja Gorazda Vahna. Avtorja in njegova dela je predstavil Pavle Učakar, urednik ilustracij v Mladinski knjigi.
Koncert Pomladi
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču bo jutri, 25. maja, ob osmih zvečer koncert mešanega pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta.
“Prepevamo pomladi”
BREŽICE - Jutri, 25. maja, bodo ob 19.30 v cerkvi sv. Roka na skupnem koncertu nastopili mešani pevski zbori Viva iz Brežic, Akademik iz Trbovelj in Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu.
TREBNJE - Dvorana kulturnega doma, polna hvaležnega občinstva, je bila v petek, 18. maja, zvečer najlepše dokazilo, da so Ragle, pevska skupina sedmih mladih deklet iz Trebnjega in okolice, vse bolj priljubljene. Tega večera, ko so pripravile jubilejni koncert, se je tudi pokazalo, da pristna slovenska ljudska pesem še ni zamrla, da še lahko polno odmeva v srcih mnogih ljudi, in to prav po zaslugi tistih, ki to pesem znajo ceniti, jo ohranjati pri življenju in jo na javnih nastopih ponuditi v vsej njeni preprosti moči in lepoti.
Ragle to počno že okroglih pet let. Toliko jih je minilo od tistega majskega dne, ko so tedaj še rosno mlada dekleta prvič javno zapela skupaj. Pod mentorskim vodstvom zakoncev Antonije in Pavleta Rota ter ob pomoči in podpori drugih so tedanje osnovnošolke segle v bogato zakladnico slovenske ljudske pesmi in iz nje z ljubeznijo in predanostjo obudile prene-katero polpozabljeno pesem, tiste bolj znane pa oživile v pristnem načinu večglasnega ljudskega petja, ki je glasbena poseb-
nost slovenskega ljudskega izročila in ga Ragle izvrstno obvladajo. Dekleta so rosno mlada še zdaj, saj je njihova povprečna starost komaj 16 let, a imajo za seboj upoštevanja vredno glasbeno pot. Pele so na več kot 150 prireditvah po vseh koncih Slovenije, prav toliko je ljudskih pesmi, ki so se jih naučile, predstavile so se že tudi v televizijskih in radijskih oddajah, pripravile vrsto tematskih celovečernih koncertov in posnele dva albuma, prvega z naslovom “Prid’ no drev" leta 1998, drugi z naslovom “Delaj, delaj, dekle, pušeljc” pa je izšel te dni ob njihovi petletnici in so ga predstavile na jubilejnem koncertu.
Na prireditvi, ki jo je vodil Slavko Podboj, so bili gostje Ra-gel Fantje z vasi iz Škocjana in tamburaška skupina Dobreč iz Dragatuša. Na koncu dvournega koncerta so bile jubilantke deležne številnih čestitk, prejele so med drugim tudi priznanje ZKD Trebnje, najlepše darilo pa so pravzaprav dale one poslušalcem - ljudsko pesem, zapeto iz srca.
M. MARKELJ
Ragle pred nastopom na jubilejnem koncertu.
Veselje do glasbe in barv
Razstava pastelov dr. Miloslava Manceta v Zdraviliščih Šmarješke Toplice - Ljubiteljski glasbenik in slikar
Alenka Mušič
žeja Jožef Matijevič (na otvoritvi je zapis prebral Sergej Čas), Mušiče-va s svojim likovnim rokopisom krepko presega zgolj ljubiteljski odnos do slikarstva. “Slike, naslikane v vodotopnih barvah, se podrejajo koloristični pestrosti romskega načina oblačenja in običajev, zato so barvni nanosi intenzivnejši in zato slikarka zavestno opušča za akvarel značilne lazurne prelive." Razstava Svet Romov zajema petnajst del, ki prikazujejo ne le tipične domače Rome ob ciganskem ognju ipd., temveč Rome iz vsega sveta. Dela so na ogled in naprodaj do 1. junija.
L. MURN
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Mi-loslav Mance, dr. med., ki je iz rojstne Hrvaške po končanem študiju na zagrebški medicinski fakulteti pred tridesetimi leti prišel za zdravnika splošne prakse v Novo mesto in se tu udomil, že dolgo goji ljubezen do glasbe in slikanja. Za klavir je sedel kot devetleten otrok, z barvami in svinčnikom pa se je najprej srečal pri modelarstvu in tehničnem risanju, kar mu je precej kasneje prišlo prav pri ljubiteljskem slikanju, s katerim se poskuša okroglih deset let. Ukvarjanje z glasbo in slikanje mu polnita “življenjske baterije", ki so zaradi zahtevnega zdravniškega poklica precej obremenjene.
Mancetova dejavnost na glasbenem in slikarskem področju je ves čas ostala na ljubiteljski ravni in znana predvsem njegovim znancem.'Letos se je odločil, da se kot slikar in glasbenik predstavi tudi širši javnosti. V sodelovanju z Zdraviliščem Šmarješke Toplice je pripravil svojo prvo razstavo sploh, otvoritev v četrtek, 17. maja, zvečer pa popestril kar sam z več kot enournim glasbenim nastopom, na katerem je na klaviaturah ob obilni pomoči elektronskih pomagal bolj
Zdravnik Miloslav Mance za klaviaturami na otvoritvi svoje prve slikarske razstave.
ali manj posrečeno odigral splet zimzelenih, filmskih in drugih priljubljenih melodij ter še svojo izvirno skladbo V vedrem razpoloženju. Glasbeno-likovni večer, ki se gaje udeležilo veliko obiskovalcev, je z izbranimi besedami povezovala Jerca Pezdič.
Dr. Mance je v avli in kavarni Zdravilišča Šmarješke Toplice razstavil večje število pastelov. Gre za dela z motivi, povzetimi iz narave, krajine, cvetlične vrtove, sadovnjake, tihožitja in motive konj, v njih pa je po besedah Jožefa Matijeviča, zapisanih na vabilu, "dosledno prisoten romantični realizem, s katerim slikar izraža svoj lirični odnos do narave, ljudi in okolja, ki ga obdaja".
MiM
Koncert zbora Carmina slovenica
NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine bo v ponedeljek, 28. maja, ob osmih zvečer na koncertu za veliki koncertni abonma in izven nastopil pevski zbor Carmina slovenica, ki sodi v svetovni vrh mladinskega in otroškega zborovst-va. Zbor vodi Karmina Šileč.
Koncert simfoničnega orkestra
KRŠKO - V soboto, 26. maja, ob osmih zvečer bo v Kulturnem domu koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško s solistko Marjetko Podgoršek Horžen.
REVIJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Letošnja revija cerkvenih pevskih zborov novomeške dekanije,£ije potekala v nedeljo, 20. maja, popoldan v župni cerkvi sv. Antona Padovana v Prečni pri Novem mestu, je bila v znamenju počastitve 150-letnice rojstva skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Vseh šest nastopajočih zborov je ob velikonočni ali Marijini pesmi zapelo še eno Sattnerjevo. Na reviji so nastopili: zbor Cantemus iz župnije .sv. Jakoba Vavta vas pod vodstvom Aleša Makovca, župnijski zbor Prečna pod vodstvom Tončke Malenšek, župnijski zbor Šmihel iz Novega mesta pod vodstvom Silve Zupančič, zbor K(JD Ignacija Hladnika novomeškega Kapitlja ter dva zbora iz novomeške župnije sv. Lenarta, Župnijski pevski zbor pod vodstvom Sonje Pirc in Frančiškanski komorni zbor (na sliki) pod vodstvom Mateja Burgerja. Revijo, ki se je zaključila s skupnim nastopom vseh zborov, je povezovala Nina Brgan. (Foto: M. Markelj)
Romi pri Slonu
Slikarska razstava Semičanke Alenke Mušič
NOVO MESTO - Semičanki, modni kreatorki Alenki Mušič so Romi že od nekdaj blizu, malce iz njenega neposrednega življenjskega okolja, še bolj pa soji to postali ob branju dveh monografij jugoslovanskih avtorjev, dobrih poznavalcev romskega sveta, ki sta Rome predstavila v etnografskem in zgodovinskem pogledu. “Tako sem v dveh tednih pripravila razstavo Svet Romov, na kateri se prvič predstavljam s portreti in figurami,” je na otvoritvi razstave, ki jo je pospremil nastop semiške glasbene skupine Desert Fox, v kavarni - galeriji Slon v petek, 18. maja, povedala avtorica.
Likovno ustvarja zadnjih deset let, ko ji je slikarstvo pomagalo premagati življenjsko stisko. V tem času je sodelovala na mnogih likovnih kolonijah, zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini, za sabo pa ima tudi deset samostojnih razstav. V začetku seje Mušičeva, kije tudi članica KUD Artoteka Črnomelj, lotevala pejsažev, blizu ji je tudi abstraktno ustvarjanje. Kot je v oceni njene tokratne razstave zapisal višji kustos Dolenjskega mu-
NOVO MESTO - Po petih dnevih se je v prostorih galerije Krka na Šmarješki cesti v petek, 18. maja, zvečer zaključil 24. dolenjski knjižni sejem. Tradicionalna kulturna prireditev, ki jo že skoraj četrt stoletja pripravljajo kulturno-umetniško društvo Krka, knjigarna Mladinska knjiga iz Novega mesta in Knjižnica Mirana Jarca, je tudi tokrat lepo uspela in znova dokazala, da je na dolenjskem koncu slovenska knjiga še vedno dobrodošla in priljubljena gostja.
Da je dolenjski knjižni sejem v Novem mestu trdno ukoreninjen, je med drugim pokazal tudi zelo lep obisk vseh spremljajočih prireditev. Tako na otvoritvenem srečanju s pesnico Nežo Maurer in režiserko Alenko Bole Vrabec kot na srečanju z avtorjem knjige o gradovih v porečju reke Krke Ivanom Stoparjem, s katerim se je pogovarjal novinar Andrej Bartelj, se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili gostom in sodelujočim glasbenikom, violinistkama Petri Božič, Ani Mirtič in pianistki Petri Slak ter
kvartetu kljunastih flavt Air. Marsikdo sije na sejmu z zanimanjem ogledal tudi priložnostno razstavo knjižnih del Neže Maurer, gostje letošnjega sejma, in razstavo z naslovom Slavko Grum: med Novim mestom in Dunajem, ki jo je Knjižnica Mirana Jarca postavila v počastitev stoletnice umetnikovega rojstva. Seveda tudi knjige iz enoletne slovenske knjižne bere niso samevale na razstavnih policah. Kot pravi Janez Brulc, vodja novomeške knjigarne Mladinska knjiga, je bil obisk sejma dober, tudi nakup knjig ni bil nič slabši od
Gost srečanja literatov osnovnošolcev je bi! priljubljeni mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Na sliki med najmlajšimi literati v pogovoru z voditeljico srečanja Klavdijo Kotar.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže * zanimivosti • slike ♦ dopisi
OBRT. KI IZUMIRA
Lesena kolesa in jarmi zgolj kot spominki?
Na robu Marindola, uskoške vasi nedaleč od Adlešičev, stoji hiša Miličevih. A četudi je mesto, kjer so si postavili dom, na prvi pogled osamljeno, Jovu Miliču, ki ga mnogi tam okoli bolje poznajo pod domačim imenom Piljuga, ni nikoli dolg čas. Kmetovati kot nekdaj sicer ne more več, zato pa gre rad, ko postori to in ono okrog hiše, v improvizirano delavnico v kleti, vzame v roke mizarsko orodje in začne ustvarjati.
Jovo Milič seje izučil ZA poklic, ki danes pri nas izumira. Pri Janezu Papiču v Gribljah se je namreč učil za kolarja. Pa-pičevi so bili znani po kolarski obrti, saj je bil tudi Janezov oče Martin kolar. Jovo bi sicer raje postal finomehanik, a obveljala je očetova. “Očetu je bilo težko, ko se je na vozu polomilo kolo, za popravilo pa je bilo potrebno odšteti veliko denarja, ki pa ga je bilo pri hiši vedno premalo. Tako me je prepričal, da sem se odločil za kolarstvo, saj je želel imeti kolarja doma," se spominja Jovo. Ne nazadnje pa je bil leta 1946, ko je šel Milič v uk v Griblje, kolarski poklic še zelo cenjen, dela pa je bilo tudi vedno dovolj.
Medtem ko se je praktičnih del Jovo naučil v Gribljah, pa je šolo za kolarje obiskoval na Ptuju. “Pri Papiču smo v glavnem popravljali stare vozove, saj je bila velika revščina in nove vozove so si lahko privoščili le bolj premožni. Spominjam se, da je kakšen domačin prinesel za kolo deblo od drevesa, ki je raslo ob Kolpi in se je, ko je iskalo svetlobo, upogibalo. Iz tako zavitega lesa smo naredili kolo, ki je bilo veliko močnejše, kot če smo ga izrezali iz plohov," pripoveduje. Takrat so izdelovali tudi kolovrate in statve in Jovo je danes vesel, da se je naučil vsakega po malem. Prizna, da bi se še danes lotil vsega, kar so nekdaj delali pri Papiču, če bi bila nuja.
A ko se je izučil za kolarja, je v Gribljah zdržal le še deset mesecev. Plača je bila namreč zelo pičla, saj je dobival po sto dinarjev na dan. S tedenskim zaslužkom si tako ni mogel kupiti niti boljše srajce. A tudi z zaposlitvijo v Kolarski zadrugi v Črnomlju ni imel ravno sreče, kajti ko se je vrnil z odslužene vojaščine, zadruge ni bilo več. Zato sije začel nabavljati orodje in leta 1954 je odprl svojo obrt. Kot pa se je kmalu pokazalo, si za obrt ni izbral pravega časa. Kmetje so se namreč vse bolj odločali za vozove z gumijastimi kolesi, na vozovih pa je bilo vse več kovinskih delov, s tem pa vse manj dela za kolarje. “Z obrtjo sem zaslužil komaj za preživetje, jaz pa sem želel kaj več kot le životarjenje.
Živeli smo namreč še v hiši s slamnato streho, ki bi jo morali popraviti. A slame ni bilo mogoče dobiti, zato sem se odločil za novogradnjo, denar pa sem se leta 1965 odpravil služit v Nemčijo," pripoveduje Jovo, kije skoraj osem let služil nemške marke kot tesar.
Po očetovi smrti se je vrnil v Marindol, a se ni več zaposlil, temveč je po malem kmetoval, kolikor valoviti in kamniti svet okrog vasi to sploh dcfpušča. Rad pa je odšel v delavnico, kadar ga je kdo poprosil za manjše popravilo. Ljudje so namreč dobro vedeli, da zna Piljuga iz lesa marsikaj narediti ali popraviti. Ne taji pa, da je tudi kakšen dinar ali tolar prišel prav za skromno preživetje. In tako je tudi danes, ko sicer dobiva iz
OB ZAPRA VUIVČKU - Jovo Milič si krajša čas s kolarjenjem. Dokaz, da je še vedno zelo vešč dela, ki se ga je izučil v mladosti, je zapravljivček, ki gaje narediI letošnjo zimo in na katerega je zelo ponosen. (Foto: M. B.-J.)
Južna postovka, njeno zadnje gnezdenje v Sloveniji je bilo potrjeno 1993. leta/Foto: Dare Sere)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Kdo je videl južno postovko?
Kdo še ni opazoval sloke ptice sokolje podobe, kako lebdi z hitrimi utripi peruti nad polji in nato strmoglavi po plen? To je postovka, ki se pogosto zadržuje na obdelanih poljih in poplavnih travnikih. Poleg splošno razširjene navadne postovke Falco tin-nunculus je bila pri nas nekdaj pogosta tudi južna postovka Falco namumanni. Danes jo v Srednji Evropi uvrščamo med izginule vrste. Izumrla je zaradi povečane rabe insekticidov v kmetijstvu, s katerimi pokončujejo bramorje, kobilice in murne, ki so njena glavna hrana; navadna postovka pa se prehranjuje v glavnem z malimi sesalci.
Obe vrsti neizurjen opazovalec težko loči. Najbolj opazno se razlikujeta samca: južna postovka ima povsem sivo glavo ter hrbet in del peruti brez črnih pik; pri navadni pa ima samec sivo glavo s temnim brkom, na hrbtu in delu peruti pa ima črne
pike. Značilnosti južnih postovk so bile tudi gnezdilne kolonije v cerkvenih zvonikih ali gospodarskih poslopjih, ki so štele tudi do 30 parov.
Na Šentjernejskem polju nas zadnja leta presenečajo opazovanja nekaj parov južnih postovk. Tu se zadržujejo od sredine aprila do konca junija, ko običajno poteka gnezdenje. Možnost, da so si tu ponovno spletle gnezda, je majhna, a še ne povsem ovržena.V sodelovanju z ornitologom Daretom Šeretom iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije spremljamo pojavljanje južne postovke na Šentjernejskem polju že tretje leto. Upamo, da bomo tudi z vašo pomočjo potrdili morebitno gnezdenju te izumrle vrste, zato nas v primeru opažanja gnezdenja postovke pokličite (07/393-1548).
ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto,
Enota za varstvo narave
Nemčije majhno pokojnino, ki pa komaj zadostuje za plačilo položnic. A vse to najbrž ne bi odtehtalo, če ne bi Jovo zares rad oblikoval iz lesa. In srečen je, da kljub letom, za seboj ima namreč že sedem križev, še vedno lahko dela. Letošnjo zimo je naredil celo zapravljivčka. “Staro železo, ki je obležalo na dežju, sem temeljito obnovil, vse lesene dele pa sem naredil na novo. Delal sem počasi, a temeljito. Čas ni moj gospodar, v vsakem od svojih izdelkov pa pustim del svoje duše in srca,” pripoveduje Jovo, ki ne more skriti, kako žal mu je, da kolarski poklic izumira. Hudo mu je, ker kolarskih mojstrov skoraj ni več, še bolj pa, ker ni mladih, ki bi se spoprijeli-s kolarstvom. “Mladi tudi potrpljenja nimajo več, da bi delali z ročnim orodjem,” potoži.
A četudi danes tako rekoč nihče več ne potrebuje ne lesenih koles, ne plugov, ne jarmov ne jarmičev, si Piljuga ne more kaj, da jih ne bi še vedno izdeloval. Le da gre navadno za pomanjšane predmete, kijih uporabi v druge namene, kot sojih uporabljali nekdaj. Na primer za lestence ali zgolj za okras. “Četudi niso kolesa na vozovih in plug ni vprežen v volovsko vprego, pa bo v moji hiši na stenah in stropu le ostal spomin na nekdanje dni in na pripomočke, ki so jih uporabljali kmetje. In marsikdo bo najbrž vprašal, kaj je to in za kaj je bilo dobrodošlo,” Jovo Milič razpreda misli o kolarski obrti, za katero si želi, da ne bi bilo čez čas o njej mogoče brati le v knjigah, ampak bi se ohranil tudi kakšen izdelek, bodisi kot še vedno uporaben ali zgolj kot spominek.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Krka pod žužemberškim gradom.
Od Žužemberka do Soteske
Bila je lepa sončna nedelja, ko sem se z Mileno odločila prehoditi ta del poti, a nobene možnosti, da bi se pripeljali z avtobusom do začetka poti. Na pomoč nama je spetjtrišla Mojca. Svoj avto sem pustila v Soteski, do Žužemberka pa naju je potegnila ona.
Žužemberk je središče Suhe krajine in mi je še posebno drag kraj. Razvil se je v zavetju starodavnega gradu na terasi nad Krko. Naselje je bilo prvič omenjeno 1124. leta, kot trg pa že 1399. Leta 1413 je postal sedež župnije. Na osrednjem trgu, ki je spomeniško zaščiten, še vedno stoji litoželezni vodnjak, izdelan v dvorski železarni, druga zanimivost trga pa je bila starodavna lipa, ki jo je zob časa tako načel, da so jo morali posekati. Takoj so posadili drugo, ki se je dobro prijela. Naj zraste v veliko drevo, kraj, sredi katerega raste, pa naj z njo vred raste v vsak dan lepši in močnejši kraj, saj je že v srednjem veku veljal za gospodarsko središče Suhe krajine. V njem so delali številni obrtniki, ki so svoje blago ponujali na številnih sejmih. Tudi šolo so imeli v trgu že od 1828., najnovejša pa je kraju in daleč naokrog lahko vzor lepe in vsebinsko bogate šole.
Grad, ki dominira na skalni pečini nad Krko, je bil prvič omenjen 1295. leta. V njem so gospodovali Auerspergi do 1793. leta, ko so se preselili v dvorec Soteska, v žužemberškem gradu pa so bili vse do 1898. leta državni uradi. Po njihovi izselitvi je grad začel propadati, čeprav so soteški Auerspergi ostali njegovi lastniki vse do konca 2. svetovne vojne. Žužemberška občina je postal njegov lastnik šele 1998. leta. Razvaline gradu je pričela obnavljati spomeniška služba kmalu po 2. svetovni vojni, nov zagon pa je prenova dobila po 1998. letu. V njem že nekaj let potekajo Poletne grajske prireditve, ki jih organizira prizadevno Turistično društvo Žužemberk.
Tu se od glavne poti Novo mesto - Ivančna gorica odcepi pot proti notranjosti Suhe krajine, druga proti Trebnjemu. Midve se spustiva po ozki in strmi poti proti Krki in postojiva sredi mostu. Občudujeva mogočni naravni slap. Prav zaradi njega je tu poleg mlinov in žag delovala tudi papirnica, ki je bila prvič omenjena 1716. in je zrasla na razvalinah grajskega mlina. Postala je največja na Kranjskem. Leta 1919 jo je kupil Lavrič iz Moravč in jo predelal v usnjarno in strojarno. Med 2. vojno je bila stavba zelo poškodovana in je niso več obnavljali. V Žužemberku so delali tudi Zajčev, Vehovčev, Tomažev, Rojčev, Gričarjev in Dularjev mlin. Danes ne dela nobeden več. Utihnile so tudi žage in kovačnice.
Ta dan je bilo na Loki ob Krki zelo živahno. Pri turistični kmetiji Pucelj so se zbirali številni konjeniki. Nisva vedeli zakaj. Morali sva naprej, mimo cerkvice sv. Nikolaja, kije bila včasih protestantska, mimo Korenove turistične kmetije in jo skozi Dolgo vas mahnili proti Stavči vasi. Marjan, na katerega naletiva, pove, zakaj toliko konj in konjenikov na Loki. Žegnanje konj je v Kotih! Kar 76 konjenikov je že vključeno v Konjeniško društvo Žužemberka! Kmalu nas dohitijo in prehitijo: cela povorka, z županom v “federvagnu”, s pevkami Turističnega društva in Sašom, ki razteguje harmoniko. Veselo se pozdravimo. Midve zavijeva na poljsko pot, zato se ne srečamo več.
Do Jame je pot poljska, tam pa spet stopiva na asfalt. Za nekaj trenutkov postojiva nad Krko in se zazreva v čudovite lehnjakove pragove. Tu je v 19. stol. stala največja železolivarna na Kranjskem. O
Koti na levi strani Krke.
tem priča le ostanek nekdanjega plavža, ki je zaščiten kot tehniški spomenik. Pod nama je tudi velika ribogojnica, pred drugo vojno pa je v kraju stala tudi mogočna Javornikova žaga. Vsega, kar je bilo nekoč tu pomembnega, se spomniva. In pomisliva na minljivost vsega.
Prečkava cesto, ki pelje proti Kočevju, in ubere-va pot proti Podgozdu. Razveseliva se sveže markacije, a se hitro zaveva, da ta ni namenjena najini poti. Proti Sv. Petru vodi, ki mu v šali rečemo Suhokranjski Triglav in je zelo priljubljena izletniška in pohodniška točka. Najbolj zagnani planinci so doma prav v tej vasi, ki je razvlečena, Krka pod njo pa tako slikovita. Glasno se peni preko slapov. Kakšno čudovito lego imajo vikendi na tej in drugi strani Krke! Globoko pod nama menda pripravljajo za malo hidroelektrarno, nama pove domačin, s katerim poklepetava.
Tu nekje se Suha krajina geografsko konča. Krka se umiri, izginejo lehnjakovi naravni pragovi, globoko v kanjonu teče lepa, temnozelena, najbrž zaradi zelenja na obeh bregovih.
Vročina raste, a gozd, odet v tisto svežo zeleno obleko, skozi katero prodirajo sončni žarki, prijetno blaži vročino in je zaradi tega pot še lepša. Ker ni markirana, se prehitro spustiva k reki in zaide-
Prelepa gozdna pot pred Sotesko.
va. Vrneva se in se potem drživa gozdne poti. Zelo lepa je, zložna in primerna za mlade in stare. Krko, žal, vidiva le redko.
Tu nekje nad nama je nekoč stal stari soteški grad, se spomniva! Razdejal ga je Herman Celjski. Valvazorjev sodobnik Gallenbergga je podrl in zgradil novega v dolini na levem bregu reke. Turjačani so poslopje renovirali, da je predstavljal najizrazitejšo zasnovo domače arhitekture. Ob začetku vojne so ga graščaki zapustili in vanj se je naselila italijanska posadka, ki je bila v njem do svoje kapitulacije. Oktobra 1943. so ga tik pred nemško ofenzivo požgali partizani, da se v njem ne bi naselila nemška postojanka.
Šele blizu Soteske se začne najina lepa gozdna pot spuščati. Pred seboj zagledava razvaline soteškega gradu, domovanje nekdaj mogočnih Auerspergov. Poleg portalov je ohranjen le vrtni paviljon (Hudičev turn). Pod gradom sta bila včasih tudi mlin in žaga. Kasneje so namesto mlina postavili krajevno elektrarno, na desni breg pa veliko žago. Do zadnje vojne jo je imel v najemu trgovec Javornik z Jame, potem je postal žagarski obrat Novolesa, danes je lastnik žage Zupančič, prebereva.
Po prenovljenem mostu greva s kar malo težkimi koraki. Za nama je štiri ure hoje in čas bi bil za počitek. Dobro, da naju na drugi strani čaka jekleni konjiček. Obilno se podpreva v Loški vasi pri Henriku in še dolgo v mislih hodiva po prelepi poti.
Še nasvet pridnim turističnim delavcem: Markirajte še ta del poti med Podgozdom in Sotesko! Pokažite ta prelepi del naše dežele turistom! Hvaležni vam bodo!
I. MESTNIK
P O MLAD Ša .
IIIIII lil I ■ I ■ IIIM
utekočinjeni naftni plin
-0' INmn
Pokličite nas na brezplačni telefon 080 1228
Odlična oprema, omamna cena.
Mazda Premacy l.8i I6V, 114 KM
(3.411.875 sitaii 30.500 dem}
www. mazda.mms.si
Mazda Premacy je gotovo najboljša možna izbira ta hip. Bogata serijska oprema vas bo navdušila. Da o ceni sploh ne govorimo. Zato pohitite v salone z vozili Mazda in izberite najboljše.
Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 12
POMLADANSKA SUPER AKCIJA
MULTIFUNKCIJSKI APARAT
TISKALNIK
FOTOKOPIRNI APARAT FAK
365 000,00 SIT ♦ DDV
s5!	,
MINOLTA

FOTOKOPIRNI APARAT
A4- I IS000.00 SIT* DDV A3, A4 - (99 000,00 SIT * DDV
%

%
'z
* ODKUPIMO RABLJENI APARAT * PRODAJA NA OBROKE 13,6,12 obrokov »eet onimi
* SZ'M VZDRŽEVANJE -10 000 zoru ni2i>učao
(02. MOICTNI tCMISNI PAZITI
POKLIČITE, KOLIČINA JE OMEJENA!
Prodaja in servis: MINOLTA d.0.0., Slovenija 1000 Ljubljana. Vodovodna c. 101. tel: 01-568-05-00. fax: 01-568-05-21;
2000 Maribor. Meljska c.1, tel:02-229-50-80. fax: 02-251-30-81; Celje 03-490-52-70;
Novo mesto 07-498-70-14; Murska Sobota 02-530-38-88 e-mail: minoltaslovenija@minolta.si, www.minolta.si
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.0.0.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
Zaposlimo več varnostnikov na območju Dolenjske!
^ ker je ekonomičen vir energije za ogrevanje, kuhanje in gretje vode, obenem pa prijazen tudi do okolja,
& ker boste prihranili dragoceni prostor,
^ ker naši inženirji poskrbijo za strokovno izvedbo instalacij, preglede in vzdrževanje plinskega rezervoarja,
^ ker zagotavljamo zanesljivo in hitro dobavo plina po vsej Sloveniji,
^ ker je vrhunska kakovost naših storitev potrjena s standardi ISO 9001
Ker ugoden najem plinskega rezervoarja bistveno olajša vašo investicijo!
Pokličite nas na brezplačni telefon UUU ILLU
CEUSKI PLINI, EUROPLIN, PLINARNA MARIBOR €> ISTRAGAS O Istrabenz
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Microsoft
»Obleka gradi podobo človeka. Dober informacij
ski sistem pa podjetje. Mi smo del našega odeli v Microsoftove barve, saj smo tudi s pomočjo VVindovvs 2000 uspeli zgraditi pregleden in učinkovit informacijski sistem, ki ga je preprosto upravljati in nadzorovati.«
Jože Horvat, direktor IT. MURA
Če telite izvedeti več o implementaciji Microsoft Windows 2000 v podjetju Mura. poglejte na: wnw.miciosoft.com/stovenija/resitve/mura.Mn
Nekega lepega dne se boste upokojili
Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokličite: 080 2345, poglejte: www.kapitalska-druzba.si
KAPITALSKA DRUŽBA
Kapitalski vzajemni pokojninski sklad
Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.
Ljubljana. Dunajska 56, p.p. 2611. telefon 01 47 46 700. telefaks 01 47 46 754
NOVO MESTO, (07) 332 34 44 BREŽICE, (07) 496 29 26
UAN/$
turistična, agencija
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod. ŽE 10 LET Z VAMI !
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA KRŠKO
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
UNIVERZALNEGA ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA (področje Območne enote Krško)
za določen čas - dobo enega leta.
Pogoji:
•	srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
•	poznavanje ustreznih programskih orodij,
•	eno (1) leto delovnih izkušenj.
Kot poseben pogoj je določeno poskusno delo, ki bo. trajalo tri (3) mesece.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 1, 8270 Krško.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
m
MEŽNAR
instalacije
OGREVALNE, HLADILNE, VODOVODNE IN PLINSKE INSTALACIJE,
za krepitev zdravja, uglednega proizvajalca SAVNE CAFUTA!
Naročite vse na enem naslovu!
Kakovost in garancija na prvem mestu!
Tel/FAx:07/3 3 2 80 47, GSM:D41/618 420, 617 129
Izbrani v svojih razredih
Lanos s klimo že od 15.990 DEM ali 1.774.890 SIT*
Matiz s klimo že od 11.990 DEM ali 1.330.890 SIT*
Nubira s klimo že od 19.990 DEM ali 2.218.890 SIT*
Ponudba velja za vozila letnika 2000, pri izbrancih v svojih razredih pa boste glede na ceno gotovo dobili največ opreme. * Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij ter že vključujejo popuste.
MOTOR
Magomedov jokal in kazal jezik
Izivalec tako imenovanega evropskega poklicnega prvaka v tajskem boksu po verziji E.P.M.T.F. Rus Magomed Magomedov ni bil dorasel novomeškemu šampionu Gašperju Cajnerju
NOVO MESTO - V petek, 18. maja, je v športni dvorani Leona Štuklja novomeški tajski boksar Gašper Cajner izpolnil svojo obljubo in z zmago nad Rusom Magomedom Magomedovim obranil naslov profesionalnega svetovnega prvaka v tajskem boksu po verziji zveze E.P.M.T.F. v kategoriji do 76,36 kg.
Podvodne fotografije v topliškem bazenu
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 26. maja, bodo ob 11. uri v zdravilišču Dolenjske Toplice v 50-metrskem letnem bazenu odprli razstavo podvodnih fotografij fotografa Milana Glavine. Fotografije si bodo obiskovalci razstave lahko ogledali pod vodo z masko, dihalko in plavutmi, torej v okolju, v katerem so nastale. Ob fotografski razstavi si boste lahko ogledali tudi opremo za avtonomno potapljanje.
Dvoboj, v katerem je imel ves čas pobudo Novomeščan, je sprva zgle-dal bolj kot prijateljsko merjenje moči, ko pa je Cajner z nekaj dobro merjenimi udarci nasprotnika zadel v golen, pa je napadel tudi Rus, a so bili njegovi napadi bolj jalovi. Ob Cajnerjevih bolečih udarcih je s solznimi očmi le zmajeval z glavo, kot bi hotel reči: “Tako se pa nisva zmenila,” njegov trener pa ga je med prekinitvami obilno zalival z vodo, tako daje moral sodnik Branko Grimisic dvoboj večkrat prekiniti, da so pomočniki pobrisali spolzka tla ringa.
Nemočni Magomedov je Cajnerju celo pokazal jezik, za kar si je prislužil sodnikov opomin, kljub vse-
ŠMARJEŠKI TEK REKORDEN - 258 udeležencev Šmarješkega teka je presenetilo organizatorje, tako da so morati zaradi zamude pri popisovanju tekačev start preložiti za četrt ure, kar pa številnih rekreativcev ni spravilo v slabo voljo, po osmih kilometrih pa so vsi hvalili lepo po gozdu speljano progo, kakršnih na drugih podobnih prireditvah ni. Med fanti je progo najhitreje premagal Mirnopečan Peter Kužnik, med dekleti pa domačinka. Metka Lindič. (Foto: I. V)
mu pa je vseh pet tri minute dolgih rund zdržal na nogah, sodniki pa so zmago enoglasno prisodili branilcu naslova evropskega poklicnega prvaka Gašperju Cajnerju, ki si bo po tem dvoboju najprej privoščil dopust na Kubi, potem pa se bo začel pripravljati na dvoboj za naslov svetovnega prvaka z Angležem Nigelom Thomsonom.
Prizadevni organizatorji kluba za tajski boks Scorpion iz Novega mesta in Krškega so po Tivoliju in športni dvorani Marof tokrat spet brezhibno pripravili večer tajskega boksa v dvorani Leona Štuklja v Šmihelu, kjer so okoli 2000 gledalcev spravljali na noge že predhodni dvoboji. V razredu C do 71 kg (3^k rat po 2 minuti) je Mengšan Dejan Madža-revič premagal Italijana Carla di Paola, v kategoriji C do 75 kg se je Izolčan Uroš Dujmovič v drugi rundi predal Italijanu Italijanu Perlun-gerju. V tretjem dvoboju v kategoriji B do 78 kg sta član domačega klu-
Krkina kolesarska akcija
NOVO MESTO - Trim kluba Krka priredi danes popoldne (četrtek, 24. maja) rekreativno kolesarsko akcijo za delavce Krke in člane Trim kluba. Udeleženci akcije bodo med 17. in 19. uro kolesarili na progi Ločna -Mačkovec - Grad Otočec - Struga -Ratež - Petelinjek - Žabja vas - Ločna. Kolesarska akcija bo potekala ob normalnem prometu, med udeleženci pa bodo tudi otroci. Za varen potek prireditve bodo poskrbela vozila organizatorja, rediteljska in zdravstvena služba. Vse udeležence v prometu prosijo za strpno vožnjo v času prireditve.
Suriya z Vojem tudi doma kraljica
Prva letošnja konjeniška prireditev v Šenjerneju se je začela z zmago Ine Maj z Dragom Lesom in dosegla vrhunec z 28. zmago slovite šentjernejske kobile Suriye
ŠENTJERNEJ - Letos najboljši slovenski voznik kasačev Šentjernejčan Vojo Maletič in najboljši slovenski kasač 6-letna kobila Staneta Krainerja Suriya sta tudi na nedeljski prireditvi v Šentjerneju pokazala svojo premoč. Štartala sta iz druge vrste in vse do ciljne ravnine je Vojo Suriyo držal na vajetih, v zadnjih metrih pa je vajeti popustil in Suriyi dovolil doseči 28. zmago v karieri.
Tudi zmaga na uvodni dirki je	Posavje Krško, po dolgem času pa je
ostala doma, s 3-letno kobilo Ino Maj, za katero je bil to prvi nastop, pa si jo je priboril Novomeščan Drago Les. Na četrti dirki sta se za zmago z Dorčem Tornadom in Aquo B do zadnjih metrov pred ciljem borila hči in oče Anamarija in Franc Cetin, člana konjeniškega kluba
zmagovalni pokal pristal v ženskih rokah.
Izidi: 1. dirka (3- 14-letni kasači z zaslužkom do 30 tisoč SIT na 2080
m) - 1. Ina Maj (Drago Les, Šentjernej) 1:24,2, 2. Activa (Andrej Košak, Šentjernej) 1:24,8, 3. Big Boy B (Slavko Franko, Šentejernej)
Mercedes-Benz, razred A
Melanija C.
KDO JU JE VIDEL?
Melanija je avtomobil prevzela v salonu ' Mercedes-Benz in se odpeljala na celodnevno testno vožnjo, ki jo ponujajo v sklopu akcije I “TEST-A”.
j Po enem dnevu avtomobila ni vrnila, j še več, za njo se je izgubila vsaka sled.
| Možnost nesreče ali ugrabitve je izključena, saj Melanija redno pošilja j razglednice iz različnih koncev Slovenije. Zato sumijo, da si je avtomobil (gre za Mercedes-Benz razred i A, srebrne barve) enostavno prisvojila.
Motiva za takšno dejanje pri Mercedes-Benzu ne razumejo, saj pri odkupu testnih vozli razreda A ponujajo
ugodne popuste. Poleg tega imajo vsi preizkuševalci pravico do popusta pri naročilih vozil letnika 2000 in možnost naročila vozila po lastni želji. Za vsa vozila je mogoča zamenjava po sistemu staro za novo ali financiranje preko debis AC Leasinga. Ponujajo tudi možnost, da testno vozilo pripeljejo do vseh, ki bi ga želeli preizkusiti.
Vse, ki jih zanima celodnevna testna vožnja vozil Mercedes-Benz razreda A, vabimo, da se oglasijo v salonih Mercedes Benz in sami preizkusijo lastnosti vozila, ki je zapeljalo Melanijo.
Mercedes-Benz razred A,
testni avto, ki ga ne boste hoteli vrniti
AC-INTERCAK d.o.o., PE NOVO MESTO, Seidlova cesta 16, Novo Mesto, tel.: 07/337 22 31
ba Jože Terlep in temnopolti Švicar Stephan Mbida že pokazala več spretnosti in bojevitosti, z 2:1 pa je po točkah zmagal Švicar.
I. V.
Luka drugi na Ptuju
STRAŽA - Na tretji dirki za državno prvenstvo v kartingu, ki jo je obeležila tudi mednarodna konkurenca, je Luka Jurkovič iz Straže v kategoriji ICA junior 100 ccm na Ptuju osvojil drugo mesto, v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva pa je prav tako drugi.
Zmaga Kajtazovičeve
OTOČEC - Najmlajši tekmovalci Krke Teniškega centra Otočec so 19. in 20. maja nastopili na turnirju TZS v Domžalah. Jasmina Kajtazovič je med deklicami do 11. leta zmagala, med dečki pa sta si Vane Urh in Marko Novak delila tretje mesto.
NEENAK BOJ ZA EVROPSKEGA PRVAKA - Novomeščanu Gašperju Cajnerju (desno) ni bilo težko obraniti naslova evropskega poklicnega prvaka v tajskem boksu, čeprav mu je nasproti stal po navedbah organizatorja najboljši borec v Rusiji za leto 2001 in letošnji amaterski podprvak sveta po verziji I.A.M.T.F., ki je član kluba Scorpion Gym iz Mahchkale. (Foto: I. Vidmar)
Pod Marofom se je spet plesalo
Novomeški plašni klub pripravil zadnji kvalifikacijski turnir - Slaba konkurenca med člani in gneča v mlajših kategorijah - Uspešni tudi domačini in krški Lukec
NOVO MESTO - Pred tremi leti ustanovljeni Plesni klub Novo mesto je v soboto, 19. maja, pripravil zadnji letošnji kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, na katerem so nastopili tudi številni domači pari, med katerimi se nekateri iz kategorije C že uspešno prebijajo proti elitni kategoriji A. Zelo uspešno so tekmovali tudi mladi plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega.
Žal je bila konkurenca predvsem pri članih zelo slaba, saj je v treh kategorijah nastopilo le pet parov iz Slovenije in trije iz Zagreba, medtem ko so morali v mladinskih kategorijah zaradi gneče tekmovalce razdeliti na več skupin.
Mercedes-Benz
prihodnost avtomobila
Drago Les
1:25,4, 5. Rosanda (Janez Košak, Šentjernej) 1:25,9 itd.; 2. dirka (3-14-letni kasači, do 100 tisoč SIT, 2080 m) - 1. Olimpiko Vita (Matej Osolnik, Stožice) 1:22,7... 4. Rod-ney (Rudi Govek, Šentjernej) 1:28,4; 3. dirka (3- 14-letni kasači, do 200 tisoč SIT, 2080 m) - I. Raketa (Franc Orthaber, Kamnica) 1:22,4... 3. Vers a Truce (Peter Zadelj ml., Šentjernej) 1:23,0; 4. dirka (3- 14-letni kasači, do 350 tisoč SIT, 1680 m) -1. Dorč Tornado (Ana-Marija Cetin, Posavje Krško) 1:21,4, 2. Aqua B (Franc Cetin, Posavje Krško) 1:21,7, 3. Sem (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:21,7, 4. Peli II (Jože Antončič, Šentjernej) 1:21,9; 5. dirka (3- 14-letni kasači, do 530 tisoč SIT, 1680 m) -1. Jasin GL (Mirko Gregorc, Komenda) 1:19,3;
6.	dirka (3- 14-letni kasači, do 900 tisoč SIT, 1680 m) - 1. Bonney M (Franc Lovrenčič, Maribor) 1:18,2;
7.	dirka (3- 14-letni domači in uvoženi kasači, 2080 m) - I. Jasna (Roman Jerovšek, Komenda) 1:21,8, 2. Bukefalos (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:21,8; 8. dirka (6- 14-letni kasači, 2080 m) - 1. Suriya (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:19,5; 9. dirka (pod sedlom, 3-14 letni domači kasači) - 1. Pretty Lady (Petra Berce, Ljubljana) 1:28,5, 2. Sai Baba (Irena Gubina, Šentjernej) 1:29,7, 3. Pina (Igor Novak, Šentjernej) 1:29,7.
Največ zmag Ipponu in Katani
Državno prvenstvo v samoobrambi
Na državnem prvenstvu v ju-jitsu borbah oziroma v samoobrambi za člane, mladince in kadete so 19. maja v Mariboru nastopili tudi tekmovalci Ippon Rucanor iz Sevnice, Katane iz Globokega, Ninja iz Črnomlja in Bushido iz Novega mesta.
Njihove uvrstitve: člani, do 69 kg - 3. Zvonko Ivančič; do 77. kg - 2. Bogdan Žibret (oba Ippon), 3. Peter Gregl (Ka-tana); do 85 kg - 3. Danijel Lipar; do 94 kg - 2. Zlatko Riz-vič; nad 94 kg - 3. Aleksander Piškur (vsi Katana); članice, do 55 kg - 2. Katja Urek; do 62 kg - 2. Barbara Mirt; do 70 kg 3. Andreja Fakin (vsi Ippon); mladinci, do 55 kg - 2. Janez Balon (Katana); do 62 kg - 1. Marko Šikonja (Ninja), 2. Sandi Hotko; do 76 kg - 1. Uroš Novak (oba Katana), 2. Mirko Bauman, 3. Mirko Brce (oba Ippon); do 85 kg - L Aleš Oštir, 2. Aleš Šetinc; mladinke, do 58 kg - 1. Andreja Šetinc (vsi Katana); do 68 kg - 1. Tamara Strnad (Bushido); nad 68 kg - 1. Maja Ferenčak; kadeti, do 48 kg 1. Matjaž Sušin, 2. Jure Barbič, 3. Roman Predanič (vsi Katana), 3. Aljaž Rak (Ippon); do 55 kg - 1. Dejvid Šimunič, 2. Andrej Cešeic, 3. Gregor Ivačič (vsi Ippon); kadetinje, do 58 kg - 1. Mojca Pezdirc (Ninja), nad 58 - 1. Vita Pre-skar (Katana).
Izidi tekmovalcev Novega mesta in Lukca v finalnih nastopih: standardni plesi, mlajši pionirji C - 1. Matic Fendre - Nives Šelekar, 2. Aleks Sivka - Karolina Ježekovnik, 3. David Romih - Valentina Romih (vsi Lukec); pionirji B - 2. Dejan Baliban
-	Zala Žorenč, 4. Tadej Drakulič -Katarina Račič; pionirji C - 1. Simon Cerjak - Maja Omerzel (vsi Lukec), 5. Deni Šuštaršič - Anja Zupanc (Novo mesto); mlajši mladinci B - 5. Luka Vodlan - Amadea Plevel (Lukec); mlajši mladinci C - 4. Jaka Picelj - Ingird Kravs (Novo mesto); mladinci B - 3. Bojan Krivec - Mateja Avbar, 6. Jernej Picelj - Nataša Žmavčič; mladinci C - 1. Tomaž Šter
-	Staša Berkopec, 4. Anžej Žužek -Iva Ocvirk; starejši mladinci B - 2. Anže Kožuh - Lidija Plevnik; starejši mladinci C - 2. Alen Miretk -Maruša Bohte; člani C - 1. Toni Kovačič - Tea Anžlovar (vsi Novo mesto); latinskoameriški plesi, mlajši pionirji C - 4. Fendre Matic - Nives Šalekar; pionirji B - 3. Dejan Baliban - Zala žorenč, 6. Tadej Drakulič
-	Katarina Račič; pionirji C - 1. Simon Cerjak - Maja Omerzel (vsi
Lukec); mladinci C - 1. Matic Pavlin - Ines Pavlin; starejši mladinci B
-	3. Blaž Kramar - Špela Bohte, 5. Alen Mirtek - Maruša Bohte, 7. Anže Kožuh - Lidija Plevnik; starejši mladinci C - 4. David Fink - Katja Žigante: člani C - 1. Toni Kovačič
-	Lea Anžlovar, 2. Vasja Sedminek
-	Tjaša Bizjak (vsi Novo mesto).
Šimunič konkuriral
Cammosiju
DOLENJSKE TOPLICE - Na mednarodnem atletskem mitingu v Novi Gorici je troskokaš topliškega Novolesa Boštjan Šimunič vse do pete serije s 16,43 m za 2 cm vodil pred letošnjim dvoranskim svetovnim prvakom Paolom Cammosijem. Boštjan je v zadnjih dveh poskusih prestopil, tekmec pa je imel več sreče in je Topličana premagal. Boštjanov klubski tovariš mladinec Željko Jotanovič je s 14,15 m osvojil 6. mesto. Topliški atletinji Nina Murko in Nina Šimunič sta z državno reprezentanco med mlajšimi mladinkami nastopili na četveroboju reprezentanc na Madžarskem. Murkova je s 165 cm zmagala v skoku v višino, Šimuničeva pa s 548 cm v skoku v daljino. Tanja Prudič se je izkazala na mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici, kjer v teku na 100 m s časom 12,57 osvojila 4. mesto.
Portoval v Kranju z velikimi
NOVO MESTO - V soboto in nedeljo so se otroci nogometne šole Portoval udeležili nogometnega turnirja v Kranju. Na turnirju so sodelovale še ekipe več velikih slovenskih klubov (Hit Gorica, Olimpija, Publikum, Dravograd, Triglav Kranj, Koper, Izola, Maribor) in nogometna šola Mirana Pavlina. Novome-ščani so nastopili z ekipami do 8., do 9. in do 10. leta. Najmlajši ekipi sta osvojili 3. mesto, ekipa do 10. leta pa je bila 8.
ZVESTA OD ZAČETKA - Maleja Avbar in Bojan Krivec sta med mladinci v razredu B osvojila J. mesto in se tako med plesalci Plesnega kluba Novo mesto najbolj približala elitnemu razredu A. Sta edini par v klubu, ki pod nadzorom trenerjev Borisa in Mateje Janičijevič ter Petra Majzlja skupaj pleše vse od začetka. (Foto: I. V.)
3333dlf JJiJUjO jbvlJ

>J
ATLETIKA
Področno posamično prvenstvo v atletiki /a osnovne šole, starejši učenci, 60 m - I. Robert Kerstnik (Grm) 7,95; 300 in - 1. David Klančar (Šmihel) 40,03; 1000 m -1. Blaž Tasič (Šmihel) 2:51,59; 4 X 100 m - 1. Vavta vas 49,03; višina- 1. Klemen Bučar (Šentjernej) 171; daljina- 1. Nejc Kovač (Šentjernej) 558; krogla - 1. Tadej Hribar (Veliki Gaber) 13,23; žogica -1. Tomaž Žabčič (Metlika) 70,81; starejše učenke, 60 m - I. Kaja Vukšinič (Šmihel) 8,45; 300 m -1. Tjaša Ogulin (Grm) 43,14; 1000 m - 1. Janja Bučar (Šentjernej) 3:03,29; 4 X 100 m - 1. Grm I 54,22; višina - Maja Seč-njak (Otočec) 150; daljina - 1. Urša Štrucelj (Dolenjske Toplice) 503; krogla - 1. Klavdija Kosec (Center) 10,03; žogica - 1. Jasmina Gabrijel (Trebnje) 49,22; mlajši učenci, 60 m -'1. Jožko Miklič (Mokronog) 8:18; 300 m - 1. Dejan Glavan (Veliki Gaber) 44,22; 1000 m - 1. Florijan Rot (Trebnje) 3:08,94; višina - 1. Robi Struna (Dolenjske Toplice) 149; daljina -1. Marko Srebrnjak (Brusnice) 502; žogica - 1. Blaž Rojc (Trebnje) 57,46; mlajše učenke, 60 m -1. Irena Gorenc (Šentjernej) 9,02; 300 m - 1. Mersiha ičazič (Grm) 47,43; 1000 m - 1. Jana Bačar (Stopiče) 3:30,70; višina - 1. Natalija Tomažin (Center) 145; daljina - 1. Špela Mrvar (Dolenjske Toplice) 494; žogica -1. Katja Strmole (Mirna) 42,90.
DOLENJSKI POKAL V TEKIH
7. Šmarješki tek po gozdu (8 km), moški do 20. leta - 1. Peter
Kužnik (Mirna Peč) 26:31,9; do 30 - 1. Toni Vencelj (Šentvid pri Stični) 26:57,0; do 40 - 1. Roman Hojak (ŽAK Ljubljana) 27:25,3; do 50 - 1. Slavko Kumek (Gornja Radgona) 28:34,5; do 50-1. Jani Merč (Ljubljana) 37:53,0; do 60 -1. Boris Žigon (Filipides) 30:56,8; nad 60-1. Ivan Bartol (Ljubljana) 32:08,0; ženske, do 20 - 1. Nina Kastelic (Zagradec) 41:19,2; do 35-1. Meta Pungerčar (Domžale) 34:48,8; do 45 - 1. Metka Lindič (Marthon Novo mesto) 32:35,3; nad 45-1. Anka Pugelj (Velenje) 36:13,6; tek mladih na 2 km, fantje, do 15 - 1. Marko Virtič (Sevnica (6:21,4); nad 15 - 1. Denis Guzelj (Škofja Loka (6:37,7); dekleta, do 15 - 1. Maša Ceglar (Ivančna Gorica) 7:45,2; nad 15 -1. Lidija Likar (Škofja Loka)
10. gorski tek na Lisco, moški -
1.	Jernej Rebolj (Dolsko) 44:29,
2.	Toni Vencelj (Šentvid pri Stični) 47:34, 3. Robi Leonardo (AK Sevnica) 47:36, 4. Stojan Švigelj (Orehovo) 48:29 itd.; ženske - 1. Metka Lindič (Marathon Novo mesto) 57:14 itd.
7. maraton Terme Čatež (10 km) -1. Boštjan Hrovat (Begunje) 33:04,2. Toni Vencelj (Šentvid pri Stični) 34:24, 3. Željko Kolman (Fit Brežice) 34:36... 5. Franci Menič (Portovald Novo mesto) 35:24, 6. Boštjan Kozan (Krka Novo mesto) 35:24, 7. Robert Grojzdek (Krško); ženske - 1. Mateja Šuštaršič (Telekom Slovenije) 41:03... 3. Metka Lindič (Marathon Novo mesto) 43:08 itd.; 21 km, moški - 1. Anton Hol-dinar (Lenart) 1:11:08; ženske -1. Ida Šurbek (Sladka Gora) 1:22:39.
PROTI PRVI LIGI - Minuli konec tedna so tenisači Krke Teniškega centra Otočec odigrali prvi in drugi krog tekmovanja v 2. državni ligi. V soboto so na Otočcu z 8:1 premagali Marijo Gradec iz Laškega, v nedeljo pa v Žalcu tamkajšnjo Teniško akademijo. Na pomembnejši nedeljki tekmi so se še posebej izkazali Rok Štamcar, Tadej Pucelj in Gregor Vučajnk, medtem ko sta Gordan Jankovič in Blaž Turk zlahka ugnala svoja nasprotnika. Obetavni Tomaž Kastelec (na sliki), pa je bi! po zmagi v soboto v nedeljo v Žalcu edini, ki je naletel na boljšega od sebe. V tretjem krogu se bodo v nedeljo, 26. maja, na Otočcu pomeriti z Bombačem Lamontom iz Ljubljane. (Foto: I. V.)
Diplome, šport in lučke
NOVO MESTO - Študentje in profesorji Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto bodo v torek, 29. maja. pripravili tretji Dan šole. Ob 11. uri bosta diplome za naziv diplomirani ekonomist prejela 102 študenta te šole, opoldne pa se bodo študentje v športnem parku na Loki pomerili v odbojki na mivki, košarki in veslanju s kajaki, kanuji in rafti, zvečer ob 20.30 pa bodo po Krki spustili 1087 lučk.
Plesalci Pana drugi najboljši med “rokerji”
DOLENJSKE TOPLICE - Na državnem prvenstvu v akrobatskem rock and rollu so člani mladega plesnega društva Pan iz Dolenjskih Toplic osvojili dva naslova državnih prvakov. V kategoriji mini sta zmagala Gregor Horvat in Klara Kumar, med člani B pa Robi Grmek in Urša Štrucelj. Poleg tega sta v razredu mini Jan Kumar in Anja Skube osvojila 3. mesto in Blaž Hrovat in Nastja Nahtigal šesto mesto. Med pionirji sta zelo dobro četrto mesto v najhujši konkurenci osvojila Dejan Kramarič in Manca Štrucelj, osma pa sta bila Luka Brulc in Ana Kužnik. Med člani sta v C-razredu Miha Štrucelj in Tanja Zupan osvojila 5. mesto. Pan je bil tako za ljubljanskim Bolerom drugi najuspešnejši klub na prvenstvu.
Vodijo Leskovčani
TREBNJE - Četrti turnir regijske pionirske lige v streljanju s serijsko zračno puško, ki gaje na trebanjskem strelišču pripravila Iskra iz Semiča, je v ekipnem delu pripadel mladim strelcem iz Leskovca pri Krškem. Leskovčani se lahko pohvalijo tudi z najboljšim posamičnim izidom. S 183 krogi gaje dosegla Nina Zupančič. Rezultati - ekipno: 1. Leskovec 522, 2. Trebnje 507, 3. Semič 501, 4. Kruno Brežice 461; pionirji: 1. Judež (Trebnje) 178, 2. Zupančič (Semič) 172, 3. Kaplan 171, 4. Arh 170, 5. Žigante (vsi Leskovec) 168; pionirke: 1. Zupančič 183, 2. Dubrič 171, 3. Majstorovič (vse Leskovec) 170, 4. Grubeša 163, 5. Teodorovič (obe Kruno Brežice) 136. Po 4. krogih med ekipami vodi Leskovec, med pionirji Judež (Trebnje), med pionirkami pa Zupančičeva.
Z vozičkom in žogo do medalj
Bogata športna dejavnost društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja - V košarki presenetili Ljubljano in igrali v finalu - Medalje v streljanju, atletiki, kegljanju,.
NOVO MESTO - Prva skrb društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja je izboljšati življenjske razmere ljudem, ki jih je usoda prikovala na invalidski voziček. Sem sodijo prizadevanja za odpravo arhitekturnih ovir, pomoč pri pridobivanju ortopedskih pripomočkov in vključevanju v različne programe zdravljenja pa zaposlovanje, poklicno izobraževanje in dodatno usposabljanje ter preusmeritev v nove poklice tistih, ki zaradi invalidnosti ne morejo opravljati svojega starega dela. Poleg vsega tega je pomembna dejavnost društva paraplegikov tudi šport.
Bolj kot doseganje vrhunskih športnih izidov je pri paraplegikih v ospredju vzdrževanje telesne pripravljenosti in duševnega ravnovesja. Člani društva praplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki jih vodi predsednik Jože Okorn, za šport pa je pri društvu zadolžen Mir-
• Športnih načrtov in volje paraplegikom ne manjka, drugače pa je z denarjem, saj v konkurenci z drugimi športnimi klubi in športniki težko konkurirajo pri pokroviteljih. Podjetja, ki bi želela prispevati v njihovo največkrat prazno blagajno, se lahko obrnejo na društvo, ki ima svoj sedež na novomeškem Novem trgu (tel. 332 16 44).
ko Sintič, se lotijo marsičesa in pri tem so tudi zelo uspešni: v košarki na vozičkih so letos nastopili v finalu končnice državnega prvenstva, kjer so po izenačenem boju priznali premoč Gorenjcem, pred tem pa so v polfinalu presenetili Ljubljančane.
Stražani v sprintu še vodijo
STRAŽA - Veslači Straškega rafting kluba Gimpex so minuli konec tedna nastopili na tekmi za državno prvenstvo na Savi v Radovljici. V šprintu in v spustu so osvojili tretje mesto. V šprintu je zmagal Hrastnik, v spustu pa Bober, v Skupnem vrstnem" redu vodi Bober pred Hrastnikom in Gimpex-om. V skupnem vrstnem redu šprinta vodi Gimpex.
Sevničanom se ni izteklo
V finalu državnega prvenstva v malem nogometu Sevnica ni imel športne sreče - Bo občina bolj odvezala mošnjo?
SEVNICA - Kaj pomaga ekipi, ki izgublja naslov prvaka, če sodnika dobita nezadostno oceno za svoje sojenje, če potem zapravi tudi priložnost za popravni izpit na domačem igrišču pred polnimi tribunami. Sevničanom se je to zgodilo v finalu državnega prvenstva v malem nogometu, ko so doma izgubili z Litijo z “zlatim golom” Litijanov v podaljšku, potem pa so izgubili še tretjo tekmo v Litiji.
Po besedah športnega direktorja KMN Sevnica Bojana Novšaka je bil na začetku cilj ekipe na letošnjem prvenstvu uvrstitev v končnico med štiri najboljša moštva v državi. To jim je uspelo z 2. mestom. "Premagali smo tudi Beton MTO iz Zagor-
Ekipna prvenstva ne privlačijo
Na ekipnem državnem prvenstvu v atletiki Krka Telekom skromneje kot ponavadi - Maja Nose prepričljivo ugnala tekmice na 100 in 200 m - Istočasno tudi kvalifikacije APS
ja, kjer igra 6 državnih reprezentantov (6:0 in 7:4)”
Sevniški trener David Dernovšek ima veliko zaslug za psihološko stabilnost moštva, velik delež pri uspehu pa ima tudi bivši državni reprezentant Boštjan Guček.
“Prihodnje leto pričakujemo večjo pomoč od Športne zveze, saj je bilo štiriletno breme za Mizarstvo Krošelj že preveliko. Ne moremo se sprijazniti, da so klubi z manjšo tradicijo, kot je karate, ju-jitsu in drugi, dobili več kot polovico vsega denarja, ali pa da dobi en atlet toliko kot moštvo s 15 člani. Borili smo se vso sezono in kar bo več od že doseženega, bo lep uspeh. Tudi zaradi 800 gledalcev se bodo naši fantje še bolj potrudili, da jih ne bodo razočarali,” je še med polčasom finala z Litijo komentiral Novšak.
P. P.
Za ekipna atletska tekmovanja med slovenskimi klubi ni ravno veliko zanimanja, saj imajo le redki v svojih vrstah specialiste za vse discipline, ki so na sporedu ekipnih tekmovanj. Od atletskih klubov z našega konca so se v boj za ekipne točke na državnem prvenstvu v Ljubljani spustili le atleti Krke Telekoma, ki pa niso ponovili uspehov iz preteklih let, ko so se hordi za sam vrh. Med sedmimi moškimi so tokrat osvojili šesto, med ženskami pa peto mesto.
Nekateri klubi, ki so se borili za 56,44 m. Troskokaš Boštjan Šimunič
vrh ekipnega vrstnega reda so se okrepili z atleti iz klubov, ki na prvenstvu v ekipnem vrstnem redu niso nastopili. Tako je drugim klubom priskočilo ha pomoč več tekačev novomeškega Portovalda (Tomič, Gorenc, Divjak - Zalokar), odlična Šentjernejčanka Maja Nose pa je k ekipnemu uspehu s prepričljivima zmagama na 100 in 200 m pomagala atletinjam celjskega Kladi-varja.
Istočasno je v Ljubljani potekalo tudi kvalifikacijsko tekmovanje za atletski pokal Slovenije APS, v sklopu katerega so nastopili tudi nekateri drugi atleti z našega konca. Brežičan Primož Kozmus je kladivo vrgel zanj skromnih -66,88 metra, saj ima precej težav s poškodbami. Njegova sestra Simona Kozmus pa se je v soboto v tej disciplini na 9 cm približala svojemu državnemu rekordu
iz Dolenjskih Toplic je nastopil le v skoku v daljino, kjer sc je izkazal s 7,58 m dolgim skokom. Brežičan Jure Rovan je s 5,31 m dokazal, da je v skoku s palico še vedno prepričljivo najboljši v Sloveniji. Glede na to, da Krka Telekom ni imela ambicij P° visoki uvrstitvi v ekipnem vrstnem redu, je Igor Primc raje nastopil na močnem mitingu v Nemčiji. Lani naša najboljša tekačica čez visoke ovire Katka Jankovič je tokrat morala priznati premoč Urški Beti.
Izidi: ekipno, moški: 1. Kladivar 17.568,2. Slovenska Bistrica 16.008, 3. Kronos 15.649... 6. Krka Telekom 14.194: ženske; I. Kladivar 14.305, 2. Kronos 13.871, 3. ŽAK 13.147... 5. Krka Telekom 6.572.
Izidi, posamično (ekipno državno prvenstvo in kvalifikacije APS skupaj), moški, 400 m: I. Jože Vrtačič (Krka Telekom) 47,53; 800 m: I.
Borut Veber (Sevnica), 3. Gorazd (Portovald) Divjak 1:56,16, 4. Matjaž Berus (Krka Telekom) 1:58,56; 1500 m: 2. Gorazd Divjak (Portovald) 4:02,38; 3000 m; 1. Marko Gorenc (Portovald) 8:38,45; 5000 m: 1. Aleš Tomič 14:49,60, 2. Marko Gorenc (oba Portovald) 14:58,87, 3. Peter Kužnik (Krka Telekom) 15:38,27; 2000 m zapreke: 1. Dejan Ambrožič (Krka Telekom) 6:18,39; daljina: 4. Boštjan Šimunič (Novoles) 7,58; višina: 2. Janez Jeralič (Krka Telekom) 1,95, 3. Sašo Rebernik (Krka Telekom) 1.95; palica: 1. Jure Rovan (Brežice) 5,31; kladivo: 1. Primož Kozmus 56,88; 2. Kruno Herakovič (oba Fit) 49,02, 3. Borut Sever (Krka Telekom) 47,14, 4. Iztok Drobnič (Fit) 46,77; ženske: 100 m: 1. Maja Nose (Šentjernej) 12,20... 6. Tanja Klemenčič (Portovald) 12,69; 200 m: 1. Maja Nose 24,72... 3. Tanja Klemenčič (Portovald) 25,45; 100 m ovire: 2. Katka Božič (Krka Telekom) 13,99; troskok: 2. Manja Praznik (Novoles) 12,18, 3. Nina Šimunič (Novoles) 11,82; kladivo: 1. Simona Kozmus (Fit) 56,35, 2. Lidija Novak (Fit) 47,30.
I. V.
Primc premagal svetovnega rekorderja
NOVO MESTO - Metalec diska novomeške Krke Telekoma Igor Primc je na mednarodnem atletskem mitingu v nemškem llalleju z 62,06 m dolgim mestom osvojil drugo mesto 62,06. Zmagal je Belgijec Joe van Daele (64,24), Primc pa je premagal vse nemške metalce na čelu s svetovnim rekorderjem Jiirgen Schultom in Michaelom Lischko. Igorje bil z uvrstitvijo zelo zadovoljen, saj je premagal ugledne tekmece, z izidom pa ne tako, saj bi bili lahko boljši, če ga ne bi motil veter, ki mu je pihal v hrbet.
Peta za pokal Pivke
TREBNJE - Kcgljavka trebanjskega kegljaškega kluba Milena Veber je na mednarodnem furnirju za pokal Pivke podrla 440 kegljev in zasedla peto mesto. Med 330 udeleženci turnirja sta zmago slavila Kranjčana Silvana Belcijan med ženskami in Boris Benedik med moškimi.
Tine Gorenc, ki je z 62 leti najstarejši košarkar v Sloveniji, je bil letos v finalu strelske lige tretji, v prejšnjih letih pa je tudi že zmagoval, medtem ko je Tomaž Barbo stalni član zelo Uspešne slovenske reprezentance v košarki na vozičkih. Košarkarji trenirajo in igrajo tekme v dvorani v Trebnjem, v katero se za razliko od nekaterih drugih športnih objektov brez težav pripeljejo z vozičkom, zelo pa jim gredo na roke tudi v Mokronogu, kjer imajo telovadnico na voljo brezplačno.
Uspešni so tudi v kegljanju, kjer so bili letos 4. v državi, Tone Kanc pa
je med posamezniki na državnem prvenstvu zasedel 2. mesto, vadijo pa v hotelu Sremič, saj v Novem mestu zaradi stopnic ne morejo do kegljišča.
Z atletiko so šele dobro začeli, a ne igrajo stranske vloge. Vinko Ahlin je v metu kopja in suvanju krogle drugi v državi, Zdenka. Sintič pa je bila lani v suvanju krogle tretja, pred tem pa tudi že druga. Paraplegiki tekmujejo tudi v hitrostni vožnji z vozički na 100, 200, 400 in 800 m in maratonu, vendar tekmovalci z našega konca se tega še niso resneje lotili, saj so tekmovalni vozički izjemno dragi. Njihove cene so bolj primerljive s cenami tekmovalnih avtomobilov kot koles, saj stanejo tudi več deset tisoč mark. V Brestanici vsako leto pripravijo tudi prvenstvo v športnem ribolovu, v katerem že več let blesti njihov član Vlado Čurči.
I. VIDMAR
PARAPLEGIK! ZA RADEJEV MEMORIAL - V četrtek, 17. maja, je društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja v sejni sobi zavarovalnice Tilia v Novem mestu pripravilo 6. Radejev memorial v šahu, ki je v bistvu državno prvenstvo paraplegikov. Zmagal je Stane Videtič iz Ljubljane, drugi je bil Franc Pinter iz Ljubljane, tretje mesto pa je osvojila nečakinja pokojnega nekdanjega predsednika zveze praplegikov Slovenije Jožeta Radeja Mojca Grilc, ki jo je naučil igrati šah prav on. Najbolje uvrščeni šahist domačega društva je bi! Tomaž Bregar, ki je med 29 igralci osvojil 14. mesto. Na sliki: za šahovsko ploščo je tokrat sedel tudi vodja novomeških para-plegikov-športnikov Mirko Sintič (levo). Foto: I. Vidmar)
DERBI, KI TO NI BIL - Elan Granit Commerce se je v nedeljo doma pomeril s kranjskimi Živili Triglavom in tekmo izgubil z 1:4 (0:2). Novomeščani so bili v boju z bodočimi prvoligaši nemočni. Obetavni domači napadalec Miroslav Radulovič, dijak drugega letnika športnega oddelka novomeške gimnazije (na sliki), se je na vso moč trudil, da bi se z žogo prebil pred vrata kranjskega vratarja Damjana Vidmarja, a je v drugem polčasu po trku z njim krvav obležal na tleh, in tekma je bila zanj končana. S tem porazom so Novomeščani zdrsnili na četrto mesto in si praktično že zapravili vse možnosti, da bi se jeseni po osmih letih vrnili v družbo najboljših. (Foto: I. Vidmar)
(^ KRKkZDRAVI LIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
'A-
DA NA MEJI NE BO TEŽAV
Pred dopustom uredite vse potrebno!
Pravočasno preverite veljavnost potovalnega dokumenta - S tujim avtom le s posebnim dovoljenjem ■ Hrana prepovedana - Prijaviti vrednejše stvari ■ Otroci po novem svoj potni list ■ Kaj pa pes?
Dopusti, ki jih večina Slovencev preživi izven meja naše države, so pred vrati, zato ni nič kaj prijetno, če tik pred zdajci ugotovimo, da nimamo urejenih vseh potrebnih dokumentov za nemoten prehod državne meje. Naj vas opozorimo na pomembnejše stvari.
dežurni
poročajo
LEPO SE JE OBLEKEL - V prodajalni Modiana v NC Intermar-ket v Brežicah je 14. maja neznanec izkoristi nepazljivost prodajalk in ukradel 57 tisoč tolarjev vredno moško obleko znamke Mura.
KARDANSKI GREDI - Med 14. in 15. majem sta iz gospodarskega poslopja v Kamnem Potoku pri Stefanu lastniku A. M. izginili dve kardanski gredi, vredni 50 tisoč tolarjev.
POŠKODOVAL STROJ - Na delovišču obvoznice v Bučni vasi je v noči na 15. maj neznanec poškodoval delovni stroj Cestnega podjetja Novo mesto.
ODŠLI Z MOBIJEM - 16. maja sta dva neznanca z otrokom v Drašči vasi vstopila v stanovanjsko hišo F. R. Ukradli so mobi in polnilnik.
PO BAKER-Neznanec je med 3. in 17. majem iz skladiščnega kontejnerja na dvorišču delovnih prostorov Gradis GP, d.d., Ljubljana ukradel dva koluta bakrene vrvi. Lastnik je oškodovan za dobrih milijon šeststo tolarjev.
POTRGAL MLADO GROZDJE
-	V vinogradu L K. iz Mengša je v Kotu pri Semiču neznanec na trtah renskega rizlinga potrgal mlado grozdje.
PO SALAME - Med 15. in 18. majem je neznanec na Velikem Slat-niku vlomil v zidanico R. I. iz Novega mesta in ukradel suhomesnate izdelke.
POŠKODOVAL MU JE AVTO -T. P. iz okolice Črnomlja je 20. maja popoldne parkiral avto v gozdu Lahinja pri Rodinah. Med njegovo odsotnostjo je neznanec poškodoval vsa štiri vrata avta in ključavnici na prvih vratih. Škoda znaša 110 tisoč tolarjev.
UKRADEL KOSILNICO - Pred trgovino Tina v Trebnjem je 17. maja izginila preko sto tisoč tolarjev vredna nahrbtna kosilnica.
Avto odpeljal izpred hiše
JESENICE NA DOLENJSKEM
-	19. maja ponoči je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše ukradel osebni avto znamke Renault 5 Ex-press, reg. št. KK 41-53A. Večjih težav storilec ni imel, saj je bilo vozilo odklenjeno, v njem pa so bili kontaktni ključi.
Gotovo velja v prvi vrsti preveriti veljavnost svojega potovalnega dokumenta, torej osebne izkaznice ali potnega lista. Stari (modri) potni listi veljajo do 5. avgusta prihodnje leto, za izdajo novega potnega lista pa je zaradi spremenjenega načina izdelave potrebno zaprositi prej kot običajno - vsaj dva tedna pred načrtovanim odhodom v tujino. Vlogo za potni listje mogoče vložiti pri upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Na Hrvaško je še vedno mogoče potovati le z osebno izkaznico, ravno tako tudi v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko.
Tudi otroci potni dokument!
Kot je opozoril Rudi Levec, inšpektor, ki pokriva področje mejnih zadev na Policijski upravi Krško, je z novim Zakonom o potnih listinah RS določeno, da imajo otroci svoj potovalni dokument. Prej so bili otroci lahko vpisani v potni list svojih staršev, zdaj pa morajo imeti svojega. Zanj lahko zaprosi vsak polnoletni državljan, za mlajše od 18 let pa
Jutri poostrena kontrola prometa
NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto bo jutri, v petek, 25. maja, med 17. in L uro zjutraj poostrena kontrola prometa. Policisti bodo posebno pozornost namenili kontroli alkoholiziranih voznikov, pa tudi drugih kršitvam cestnoprometnih predpisov.
Kradla opažne elemente
KRŠKO - Med 19. in 21. majem sta osumljena 20-letni D. B in 18-let-ni S. J. iz okolice Krškega z gradbišča AMD ukradla 24 opažnih elementov Alu Framax. Naložila sta jih na lahki priklopnik osebnega avta. Lastnik je bil s tatvino oškodovan za milijon 480 tisoč tolarjev. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba.
Zagorelo na Dinosu
BREŽICE - 16. maja je zagorelo na deponiji odpadnega železa Dinos. Delavci so s kotnimi brusilkami rezali odpadlo železo, iskre so letele na kup odpadnih školjk različnih vozil in v notranjosti enega vozila je zagorelo. Požar, ki so ga lokalizirali gasilci PGD Brežice, Dečno Selo, Globoko in poklicna enota iz Krškega, se je nato razširil še na druga odpadna vozila.
Z vžigalicami se ni igrati
Pri Jakšetovih so otroci po nesreči zažgali kozolec pomočjo sosedov in gasilcev rešili vsaj stroje
HRASTJE PRI ŠENTJERNEJU - Nesreča nikoli ne počiva in tako je pretekli ponedeljek zagorelo pri Jakšetovih. Domači otroci so na vrtu blizu hiše popoldne pasli krave in si zraven čas krajšali z igro, žal tudi z vžigalicami. Na kozolcu, polnem suhe slame, je kmalu zagorelo. Kot so povedali
njegov zakoniti zastopnik. Potni list za otroke, mlajše od 4 let, velja dve leti, za starost od 4. do 18. leta pet let, za polnoletne osebe pa deset let. Lahko pa starši svojim otrokom priskrbijo osebno izkaznico, saj zakon o osebnih izkaznicah ne omejuje starosti - veljajo dlje kot potni list in so cenejše, zato se mnogi odločajo raje za to možnost.
Dobro je vedeti, da če čez mejo potuje otrok brez svojih staršev ali zakonitega zastopnika, mora imeti s sabo njegovo dovoljenje - vlogo potrdijo na upravni enoti. Ko otrok potuje s skupino iz šole ali vrtca, npr. na izlete, mora ravno tako imeti potrdilo zakonitega zastopnika, ki pa ga zdaj potrdi ravnatelj zavoda.
S tujim avtom z dovoljenjem
Pred odhodom na dopust poskrbite tudi za brezhibnost svojega avtomobila, za v tujino je dodatno zavarovanje priporočljivo, opozarjamo pa še na to, da čez državno mejo ne morete kar tako s tujim prevoznim sredstvom. Na Avto-moto zvezi Slovenije oz. njenih enotah izdajajo posebno dovoljenje za vožnjo tujega motornega vozila izven meja RS. Obrazec, ki stane 2.100 tolarjev, morata podpisati tako lastnik kot voznik, veljavnost je leto dni. Lahko pa dogovor napišeta sama, vendar mora biti list overovljen pri notarju. Kot so povedali na AMZŠ Otočec, pa je pri njih mogoče dobiti tudi mednarodno vozniško dovoljenje (s sabo je treba prinesti potni list, vozniško dovoljenje, osebno izkaznico in fotografijo), ki velja tri leta v vseh državah izven Slovenije, obrazec pa stane 3.950 tolarjev.
Marsikdo se na dopust v tujino odpravi s polnim avtom hrane, kar pa je prepovedano. Kot je povedal Milan Kelher, namestnik vodje Carinske izpostave Obrežje, slovenski cariniki tega ne problematizirajo, pač pa hrvaški. Ne dovoljujejo prenosa izdelkov živalskega izvora,
Vozil pet ilegalcev
ČRNOMELJ - 21-letni Z. J. iz okolice Črnomlja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. 18. maja nekaj po polnoči so ga policisti ustavili in ugotovili, da v avtu vozi tri Indijce in dva Iračana, ki so 17. maja ponoči preko reke Kolpe s čolnom ilegalno prestopili državno mejo pod vasjo Griblje. Osumljenec jih je nato naložil v avto in jih odpeljal proti Črnomlju. Osumljenca so policisti pridržali, tujce pa so predlagali v postopek sodniku za prekrške. 20. maja pa so policisti v Metliki izsledili še štiri Alžirce.
POGORIŠČE - Od kozolca .s štirimi štanti ni ostalo nič. K sreči so pred ognjem rešili vsaj kmetijske stroje. (Foto: L. M.)
domači, so otroci sami pritekli domov povedat, da gori, toda kaj dosti se ni dalo več storiti.
Gospodarju so priskočili na pomoč sosedje in vaščani in še pravočasno jim je uspelo izpod kozolca rešiti kmetijske stroje: nakladalko, traktor, dva obračalnika, trosi-lec gnojila. Ne vem, s čim bi sicer letos delali na polju in njivah,” je povedala gospodinja. Kljub hitri pomoči prostovoljnih gasilcev iz Orehovice, Šentjerneja, Mokrega Polja, Stare vasi in Maharovca se kaj dosti ni dalo več storiti. Kozolec je pogorel do tal, na njem okrog 2500 kg slame in nekaj desk. Škoda znaša po nestrokovni oceni okrog dva milijona tolarjev. “Hvala vsem, ki so nam pomagali. Nekaj gasilcev je ostalo celo do noči, res so bili požrtvovalni. Speljali smo okrog pet prikolic materiala,” so povedali domači in dodali, da k sreči blizu kozolca ni nobenega drugega poslopja, saj bi ognjeni zublji gotovo zajeli tudi te.
Jakšetovi si bodo na tem mestu skušali čimprej postaviti novo poslopje, saj je stroje, "ki so tako dragi, potrebno imeti pod streho, če hočeš, da bodo čim dlje uporabni.
L. M.
Že skoraj vsi oboroženi?
Zasegi orožja
POSAVJE - 18. maja so krški policisti pri 37-letnem Z. N. iz Krškega zasegli samokres kal. 7,65 mm, 49 pripadajočih nabojev in 15 nabojev kal. 7,65 mm. Kršitelj je pištolo in strelivo imel brez ustreznega dovoljenja.
Policisti pa so orožje zasegli tudi na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje. 20. maja je policist v avtu 27-let-nega Ž. A. iz Ljubljane našel skrito pištolo znamke CZ M - 57, cal. 7,62 mm in 17 pripadajočih nabojev. Zoper kršitelja bo dan predlog sodniku za prekrške. Istega dne okrog 15. ure je 28-letni bosanski državljan R. S. ilegalno prestopil državno mejo izven naselja Obrežje. Pot je nadaljeval do Čateža ob Savi, kjer so ga izsledili in prijeli policisti. Med postopkom so pri njem našli pištolo CZ M - 57, kal. 7,62 mm, ki jo je imel brez ustreznega dovoljenja. Tudi on se bo srečal s sodnikom za prekrške.
dovoljena je le hrana, ki jo potniki potrebujejo za tisti dan, ko so na poti. "Pri kontroli so vse strožji, in če v avtu dobijo hrano, jo morajo lastniki pustiti na meji v kontejnerjih. Redki jo odpeljejo domov in se vrnejo," je povedal Kelher ter opozoril še, da lahko državljani (le slovenski!) na izstopu iz Slovenije izpolnijo obrazec oz. potrdilo o istovetnosti blaga v potniškem prometu in ne plačajo upravne takse. Ljudje ponavadi prijavljajo boljše videokamere, fotoaparate, kolesa, televizorje, in ko se vračajo, le pokažejo obrazec. “Toda to je njihova pravica, ne pa dolžnost."
Če gre z nami tudi pes
Ali lahko čez mejo odpeljemo tudi hišnega ljubljenčka, npr. psa? Lahko, toda pes mora izpolnjevati naslednje pogoje: opravljena morajo biti predpisana cepljenja, izdano pa mora biti tudi potrdilo o zdravstvenem stanju psa. Slednjega za deset dni izda krajevni veterinar. T. i. rumena knjižica Evropski certifikat o cepljenju in zdravstvenem stanju psov in mačk je dokument, s katerim pes brez težav potuje čez mejo. Če bo vaše potovanje v tujino trajalo dlje od deset dni, vam veterinarske klinike ali regijski veterinarji izdajo poseben certifikat, na katerem so poleg podatkov o psu vpisani še smer potovanja, način transporta in predvideni rok vrnitve.
Posebno določilo pri prehodu meje s psom velja v poletnih mesecih za slovensko - hrvaško mejo. V času počitnic je veljavnost uradnega veterinarskega potrdila O zdravniškem stanju psa, vpisanega v rumeno knjižnico, za prehod na Hrvaško dva meseca - julija in avgusta.
L. MURN
OBETAVNI MLADI GASILCI - Letos so se mladi gasilci pomerili v mokrih vajah. Na sliki so pionirji PGD Bučka. (Foto: L. M.)
Tekmovalcev vsako leto več
Preko tisoč mladih gasilcev na tekmovanju novomeške gasilske zveze - Najboljših 12 ekip jeseni na regijsko
NOVO MESTO - Kot vsako leto je tudi letos, in sicer v soboto, 9. maja, Gasilska zveza (GZ) Novo mesto priredila tekmovanje za pionirje, pionirke, mladince in mladinke za prvaka zveze v omenjenih kategorijah. V vojašnici v Bršljinu, kjer je tekmovanje potekalo, je sodelovalo kar 110 tekmovalnih desetin oz. 46 prostovoljnih gasilskih društev iz bivše novomeške občine ter deset iz šentjernejske gasilske zveze.
Prvi trije v vseh kategorijah se bodo jeseni udeležili izbirnega regijskega tekmovanja za državno tekmovanje. Med ekipami pionirjev so se najbolje odrezali mladi gasilci iz PGD Stopiče, sledita PGD Šmihel pri Žužemberku in Uršna Sela. Pri pionirkah so bile najboljše z Dolža, nato Žužemberka in Dolenje Straže. Pri mladincih so zmaga-
li gasilci iz Šmarjete, sledijo pa Kamenčani in gasilci iz Vavte vasi; Med mladinkami so prvo mesto zasedle gasilke iz Zbur, drugi je bil Dolž in tretja Vavta vas. Izven konkurence so v kategoriji pionirjev nastopile štiri ekipe, po dve pionirk in mladink ter štiri ekipe mladincev.
Predsednik in poveljnik GZ Novo mesto, Alojz Muhič in Tine Filip, sta zadovoljna, da je sodelujočih vsako leto več - v soboto je gasilsko znanje v mokrih vajah in štafeti pokazalo preko 1100 mladih gasilcev - in da je opaziti napredek v znanju, saj se mentorji desetin redno izobražujejo in tako bolje skrbijo za tekmovalne ekipe. Razveseljivo je tudi, da bo letos julija na gasilski olimpiadi na Finskem iz dolenjske regije sodelovalo PGD Štrekljevec.
L. M.
Štopal z okrvavljeno glavo ob cesti
T. Stojanoviču pol leta zapora - Z dvema neznancema februarja pomagal pri prisilni izterjavi dolga A. Breznika pri kamnolomu Kremen - Oškodovanec ostal ranjen in brez avtomobila
NOVO MESTO - Pol leta zaporne kazni, izgon tujca iz države za pet let, podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe zaradi ponovitvene nevarnosti se je glasila sodba tričlanskega senata s predsednico Milojko Gutman na Okrožnem sodišču v Novem mestu zoper Tomislava Stojanoviča, po narodnosti Srba, sicer državljana BiH, ki stalno biva v Nemčiji, za kaznivo dejanje poskusa izsiljevanja (čl. 218/111, I KZ RS v zvezi s čl. 22 KZ - zagrožena kazen od enega do osem let zapora).
27. februarja okrog 8. ure naj bi pri kamnolomu Kremen na cesti Mirna - Trebnje še z dvema neznancema sodeloval pri nasilni izterjavi denarja od 30-letnega Ljubljančana Aleša Breznika. Stojanovič je vozil mercedes, s katerim je iz Salzburga pripeljal kolega Adama. “Poznam ga leto dni, ker ima tam svoj kafič, kamor zahajam. Ker je imel svoj avto v okvari, me je prosil, naj ga zapeljem v Slovenijo, ker mu neki prijatelj menda dolguje pet, sedem ali deset tisoč mark. V Ljubljani je k nama prisedel neki neznanec, ki je poznal pot na Dolenjsko in nas je vodil. Bili smo v neki piceriji, ko je Alanu zazvonil mobi in nato smo se odpeljali. Kjer mi je ta rekel, sem na cesti
Ilegalcev spet več
POSAVJE - Tudi pretekli teden so krški policisti prijeli kar nekaj prebežnikov: 15. maja izven naselja Slovenska vas dva Alžirca, 16. maja 12 Kitajcev in 6 državljanov Afganistana, 17. maja 6 tujcev, med 19. in 21. majem 23 tujcev, v glavnem državljanov Romunije, 21. maja pa tri Romune in bosanska državljana. Kršitelje so po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
Nepazljivi prodajalci
BREŽICE - Neznanec je 8. maja v trgovini Big Bang izkoristil nepazljivost prodajalcev in na neugotovljiv način odklenil stekleno vitrino in ukradel videokamero znamke JVC in igralno postajo znamke Sony. Lastnik je oškodovan za 278 tisoč tolarjev.
Naboji pri hišni preiskavi
ČRNOMELJ - 8. maja so policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu opravili hišno preiskavo pri 21-letnem M. K. iz okolice Črnomlja ter mu zasegli več nabojev cal. 7,62 mm. Sledi predlog sodniku za prekrške.
ustavil, a nisem izstopil. Onadva sta odšla h cliu. Videl sem, da je nekaj narobe, kaj so imeli, pa ne vem. Po nekaj minutah sem odpeljal proti Trebnjemu," je pripovedoval obtoženec, ki so ga nato kmalu ustavili policisti.
Da njegova vloga v tej akciji, kije bila po mnenju okrožne državne tožilke skrbno načrtovana in premišljena, ni bila tako nepomembna, je dejal tudi sam oškodovanec. Breznik, ki še vedno prestaja triletno zaporno kazen zaradi mamil v zaporih na Dobu, je tisto zimsko torkovo jutro imel izhod in seje z jugom peljal v Ljubljano v šolo. Po njegovem pripovedovanju gaje na poti pri kamnolomu prehitel mercedes in mu zaprl pot, tako da je moral ustaviti. “Avto sem hotel obvoziti, pa se ni dalo. Mercedes je vozil obtoženec. Iz avta sta izstopila Adam, ki sem ga poznal, ter neznanec, menda neki Dejan, kije grozil že mojemu očetu. Adam je najprej prisedel ter mi dejal, da bi se odpeljali na drug kraj, kjer naj bi se dogovorili, jaz pa tega nisem hotel. Nato seje začel pretep, v katerem meje Adam s teleskopsko palico dvakrat udaril po glavi, da sem padel po nasipu. Nato sem videl, kako se je Adam odpeljal z mojim avtom, nato tisti Dejan z avtom ljubljanske registracije in na koncu še mercedes," je neprijetne dogodke obujal Breznik, ki je zatrdil, da Adamu zagotovo ni bil nič dolžan. "Res sva se nekoč dogovarjala, da bi prispeval denar za odprtje še enega lokala v Nemčiji, pa sem od tega posla odstopil."
Od storilcev so policisti prijeli le obtoženega, “ki je res od vseh tfeh najmanj kriv," kot je povedal Breznik, toda kot je poudarila okrožna državna tožilka, je njegov zagovor, da se je na kraju dogodka znašel le slučajno, neprepričljiv. Ostala dva sta z avtom zavila v gozd in pobegnila, Breznikov prazen avto pa so policisti našli še isti dan. Aleš, krvav po glavi, je nato ustavljal mimoidoče in ko se je mimo slučajno pripeljal policist, muje vse povedal in akcija je stekla.
Breznik je vedel, da Adam in še neke druge osebe po domačem telefonu in mobiju grozijo njegovi prijateljici Magdaleni Goršič ter očetu zaradi njega. “In ko meje Adam enkrat klical, sem rekel, naj neha, sicer ga bom prijavil." Prijateljici so grozili z besedami, da o njej vse vedo, da se ji bo nekaj zgodilo, da jo bodo zažgali. “Seveda me je bilo strah, še zdaj me je" sta dejala oba.
Obtoženčeva zagovornica je menila, da izrek obtožbe izsiljevanja ne vsebuje vseh elementov tega kaznivega dejanja. "Morda gre le za znake kaznivega dejanja prisiljenja, ni pa mu dokazana povrnitev dolga s silo in grožnjo. Že zato ga je treba oprostiti," dodala pa je še, da bi se policija lahko bolj potrudila, saj ji do sedaj še ni uspelo izslediti ostalih sostorilcev. Obtoženi Stojanovič je poudaril, da je bil le šofer in da Aleša ni zaustavil na poti. Očitno ni bil dovolj prepričljiv, saj do pravnomočnosti sodbe ostaja v priporu. Če bo policija kdaj prijela Adama, bo obtoženec od njega terjal odškodnino.
L. MURN
Peški kar čez cesto
NOVO MESTO - 15-letna T. G. in 19-letna T. R., obe z Gorenjega Gradišča, sta 21. maja ob 17.15 hodili po pločniku iz centra mesta proti avtobusni postaji na Topliški cesti. Nasproti postaje sta vozišče prečkali izven prehoda za pešce, ravno takrat pa je pripeljal 22-letni voznik osebnega avta M. K. iz Črneče vasi. Ta je zaviral, a vseeno trčil v obe. T. G. je padla na pokrov motorja in se zdaj hudo poškodovana zdravi v novomeški bolnišnici.
Napihal mnogo preveč
KRŠKO - Policisti so 16. maja v jutranjih urah v naselju Krško ustavili 18-letnega voznika kolesa z motorjem D. P. iz okolice Krškega. Izkazalo seje, da je vozil pod vplivom alkohola. saj je napihal kar 2,62 promila. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, ker pa tega ni upošteval, so ga ponovno ustavili in ga pridržali do iztrez-nitve.
Odgovori, popravki in mnenja ) Vseslovenska raziskava o zdravju
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nc)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Nočejo Rebolja za direktorja
DL št. 20, 17. maja
Na 3. seji sveta zavoda dne 9. maja 2001 je bil z večino glasov imenovan za novega direktorja Jože Rebolj, dipl. ekon. iz Trebnjega. Glasovanje je potekalo tajno. Glasovalo je vseh sedem članov sveta. Odločitev seveda še ni dokončna, ker mora k imenovanju dati soglasje Občinski svet Občine Trebnje. Glede raznih objav v tisku v zvezi z imenovanjem direktorja Zdravstvenega doma Trebnje pa na kratko le tole:
Čudijo nas postopki, ki so bili usmerjeni v prisilo članov sveta zavoda, da na vsak način imenujejo za novega direktorja Elizabeto Žlajpah, dr. med., spec. spl. med.. Take zahteve so postavljali, ko še ni potekel razpisni rok za prijave, in te zahteve objavili v tisku.
Ko je ta skupina izvedela za rezultate tajnega glasovanja o izvolitvi Jožeta Rebolja za direktorja zavoda, so predstavniki sindikata nezakonito sklicali zbor delavcev, na katerega so povabili tudi predstavnike tiska.
Na zboru so nekateri udeleženci zavajali prisotne delavcev zavoda z neresničnimi podatki o tem, kateri člani sveta - zlasti je bila pri tem izpostavljena predsednica - so s tajnim glasovanjem glasovali za izbranega kandidata. Če je glasovanje tajno, se ne more in ne sme ugotavljati, kdo izmed članov sveta je glasoval za enega ali drugega kandidata. Zagotavljamo. da so bili vsi postopki za imenovanje novega direktorja na seji sveta izpeljani zakonito in korektno. Presenečeni smo, da nam kolektiv podtika, in to očitno na sugestijo nekaterih delavcev zavoda, da svet zavoda s politično igro vsiljuje direktorja od drugod (iz Trebnjega), ob tem v regularno imenovanje direktorja Zdravstvenega doma Trebnje meša še občinske politične zdrahe.
Nevarnosti za razkol med člani kolektiva ni v zakonitih in odgovornih postopkih sveta Zdravstvenega doma, ampak v skupini zdraharjev v samem kolektivu, ki so sposobni z zlorabo netočnih podatkov zmanipulirati in zavesti kolektiv v smer, ki ne koristi kolektivu, še manj pa občanom, ki so potrebni zdravniške pomoči in nege.
Daje res tako, potrjuje dejstvo, da so predsednici sveta Zdravstvenega doma Trebnje že pred sejo sveta predlagali, naj bi se člani sveta, izbrani od delavcev zavoda, če bi ob izbiri novega direktorja prišlo do tajnega glasovanja, pri tem na svoje glasovnice podpisali.
Svet Zavoda Zdravstveni dom Trebnje
Nočejo Rebolja za direktorja
DL št. 20, 17. maja
Dne, 17.5.2001 je bil v Dolenjskem listu objavljen članek o imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Trebnje. Omenjen je tudi predstavnik ZZZS g. Janez Platiše, ki naj bi glasoval za kandidata, ki ga kolektiv zavoda ne podpira. Takšno namigovanje se nam zdi neprimerno, saj je bilo glasovanje tajno. G. Platiše zastopa interese zavarovancev in deluje v svetu Zdravstvenega doma kot njihov predstavnik. Glasuje po svojem prepričanju v korist zavarovancev. Menimo, da je bilo njegovo vodilo pri glasovanju: dati glas tistemu kandidatu, za katerega program je menil, da je najustreznejši. Za koga je v resnici glasoval, pa dejansko ve le on sam.
SUZANA JARC, direktorica Območne enote Novo mesto ZZZS
Veliko srca in malo točk za krilate garače
DL št. 18, 4. maja
Članek z gornjim naslovom vsebuje netočnosti, ki jih želimo pojasniti. Res je pred tremi leti mentorica čebelarskega krožka napisala mnenje za učenca, kije bil zelo uspešen pri čebelarskem krožku, vendar to ni bilo odločilno, da bi si pridobil Zoisovo štipendijo. Ker pa ni izpolnjeval zahtevanih pogojev za pridobitev štipendije, mu ta ni bila dodeljena. Zaenkrat uspešnost v čebelarskem krožku tudi na naši šoli še ne pomeni pridobivanje točk za pridobitev Zoisove štipendije.
Osnovna šola Leskovec pri Krškem
V
Se ena občina ob Kolpi?
DL št. 18, 4. maja
Občina v Poljanski dolini, ki je imela približno 2500 prebivalcev, je bila ukinjena nekje pred 45 leti, ker so pač takratni zakoni zahtevali postopek za ukinitev in ker ni bilo podlage za nadaljnji obstoj.
Zatem se je del prebivalstva doline na referendumu odločil za občino Črnomelj in del za občino Kočevje, katere postava še danes velja in naj bi veljala tudi v bodoče, saj je v tem obdobju v dolini in okolici največ postorilo in verjamem, da bo tako tudi v bodoče. Namišljena občina s četrtino zgoraj navedenega prebivalstva po desetih ali petnajstih letih ne bo zadoščala niti za manjšo krajevno skupnost in takrat se bo porodila misel, da le ta ne zmore svojega obstoja in jo bo treba ukiniti.
Iz sredstev javnega obveščanja se sliši, da so prebivalci malih občin sicer ponosni nanje, ne pa tudi na njihove denarnice. Vzemimo občini Osilnica in Kostel, ki ne zmoreta vodovodne napeljave v nekaj zaselkov, slednja pa je imela tudi ambu-lantno-inšpekcijski ukrep.
Če bi se vrnili v zgodovino doline in se temu tudi primerno obnašali, bi bilo za vse nas slabo oz. bi ekološko zaživeli na star način. To verjetno ne bo mogoče, saj se tudi drugod ne držijo preteklih časov, ki so le spomini in zgodovina. Kar pa se tiče geografsko zaokroženega območja,
PBLAMO : >

je takih, ki niso in ne bodo zaokrožene, še veliko, zato bodo pač zložbe in razložbe. Naj navedem le znan primer osvobojenega Trsta, ki zelo gravitira na Slovenije in je bil nekoč naš, sedaj pa ni.
Pustimo času čas in ne ustvarjajmo umetnih ali nasilnih situacij, dosti je bilo zdrah v letu 1994. Prebivalci, ki spadamo v občino Kočevje, imamo boljšo trgovsko ponudbo, boljšo cestno povezavo, vezani pa smo tudi upravo enoto, katere menjava bi bila povezana s precejšnjimi stroški. Naša mnenje je, da je prav, daje občina Kočevje enotna do meje s Hrvaško. K tej pobudi še tale pregovor: Žaba je videla, da so podkovali konja, pa je še ona dvignila nogo.
PETER RAUH Predgrad
Poziv za udeležbo na referendumu
Bojkot ni rešitev
Tudi v organizaciji Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije smo tako kot v velikem delu javnosti z začudenjem in ogorčenjem sprejeli novico, da je Državni zbor na zahtevo poslancev opozicije moral razpisati referendum, s katerim naj bi državljani naknadno potrdili oz. ovrgli zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Referendum je sicer demokratična in zaželena oblika odločanja, toda že v razpravah v Državnem zboru se je jasno pokazalo, da gre predvsem za poskus ponovnega uveljavljanja nazadnjaških stališč glede enakopravnega položaja žensk v sodobni družbi oz. za težnjo, da bi jim odvzeli pravico do svobodnega odločanja. Mnenja smo, da bi se politične stranke morale posluževati cenejših oblik preverjanja javnega mnenja, ne pa referenduma.
Drugi, pomembnejši razlog za nasprotovanje referendumu pa vidimo v dejstvu, da se bo to pot prvič z referendumom odločalo o odvzemu že danih človekovih pravic. Ženske v Sloveniji so namreč pravico, o kateri se bo sedaj odločalo na referendumu, uživale že po zakonu iz leta 1977. Ker po veljavni zakonski ureditvi referendumski izid velja ne glede na število volivcev, ki se ga udeležijo, bojkot ni prava rešitev. Zato smo vsem svojim članom priporočili, naj se referenduma udeležijo, naj spodbudijo k udeležbi tudi svoje otroke, vnuke, prijatelje in znance in naj na referendumu glasujejo tako, da obkrožijo "za" - to je za to, da se uveljavi letos sprejeti zakon, ki samskim ženskam vrača pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo.
S tem se tudi pridružujemo pozivu Odbora podpisnikov Izjave za svobodno odločanje.
IVAN DOLNIČAR, predsednik ZZB NOV Slovenije
Več kot 15.000 prebivalcev Slovenije prejelo vprašalnike o zdravju in življenjskem slogu - Vrnite pravilno izpolnjen vprašalnik
LJUBLJANA - V drugi polovici maja poteka v Sloveniji obsežna raziskava o zdravju in dejavnikih tveganja za nenalezljive bolezni, od 15 tisoč poslanih vprašalnikov pa so jih preko tisoč prejeli tudi prebivalci Dolenjske. Prav vsak pravilno in iskreno izpolnjen vprašalnik je pomemben, zato izvajalci raziskave prejemnike vprašalnikov prosijo za sodelovanje. Večje število vrnjenih vprašalnikov bo namreč povečalo vrednost, zanesljivost in pomen raziskave.
“Odgovori nam bodo v veliko pomoč pri oblikovanju programov za spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga,” je poudarila Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka za preventivo in krepitev zdravja na zdravstvenem ministrstvu. Cilj raziskave - ob podpori zdravstvenega ministrstva so se jo lotili program C1NDI Slovenija, Inštitut za socialno medicino pri medicinski fakulteti v
Sterilizacija -srce bolnišnice
Strokovno srečanje
NOVO MESTO - Okoli 120 slušateljev iz različnih zdravstvenih ustanov iz vse Slovenije pa tudi predstavniki iz Hrvaške so se v petek udeležili strokovnega srečanja z naslovom “Kakovost - trend dela v sterilizaciji" v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine. Pripravile so ga medicinske sestre operacijskega bloka novomeške splošne bolnišnice v sodelovanju s Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v sterilizaciji, ki deluje v okviru Zbornice zdravstvene nege Slovenije.
Velika udeležba na tokratnem seminarju pod geslom “Sterilizacija srce bolnišnice" - ti seminarji so utečena oblika vsakoletnega izobraževanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov - kaže na današnji velik pomen sterilizacije predvsem zaradi povečevanje števila infekcijskih bolezni. To je v svojem nagovoru poudaril tudi novomeški župan Anton Starc: “Zavedati se je potrebno, da se medicina začne pri sterilizaciji, saj brez nje ni mogoče varno opravljati medicinskih posegov. Zlasti sedaj, ko se je izjemno povečala odpornost bakterij proti antibiotikom in je tudi bivanje v bolnišnici postalo za mnoge bolnike rizično." Med predavatelji je bil tudi gost iz Švedske, ob tej priložnosti pa so se v mali dvorani kulturnega centra predstavila tudi podjetja, ki ponujajo različne medicinske izdelke in opremo s področja sterilizacije.	,	-
M. Z.
Pod dežnikom
KRŠKO - V restavraciji in kavarni Rondo bo danes, 24. maja, ob osmih zvečer zadnji iz niza tradicionalnih lite-rarno-glasbenih večerov Pod dežnikom v tej sezoni. Predstavili se bodo literatki Eva Kink in Anja Molan ter glasbenika Marko Ferlan in Polona Žerjav.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Zanimanje za Banko Koper
Glavnina borznega prometa je v preteklem tednu potekala v svežnjih. Poleg trgovanja s svežnji obveznic je bilo kar nekaj nakupov delnic, ki so presegali 100 milijonov tolarjev. Večje spremembe lastništva vrednostnih papirjev je bilo zaznati pri delnicah Pivovarne Laško, Petrola, Krke, Leka, Heliosa, pida Infond Zlat in nekaterih drugih. V večini primerov gre za spremembe lastništva zaradi sklica skupščin.
Tečaj Krkine delnice se je ustalil pri okoli 25.500 SIT, Lekove pa med 41.000 in 42.000 SIT. Pri obeh farmacevtih se še vedno trguje v največjih količinah. Nekoliko večji promet je bilo zaznali tudi pri Petrolu in Istrabenzu. Vrednost delnic se pri Petrolu giblje nekaj pod 21.000 in pri Istrabenzu nekaj pod 3.000 SIT. Okrepili sta se tudi vrednosti obeh pivovarn. Tečaj Pivovarne Laško se vrti okoli 4.100 SIT, tečaj Pivovarne Union pa okoli 41.000 SIT.
Pri bančnih delnicah se je trgovanje s SKB banko povsem ustavilo. Z delnicami Probanke in Dolenjske banke se trguje v zelo majhnih količinah ob ustaljenih cenah: za Probanko nekoliko pod 4.000 in Dolenjsko banko nekoliko nad
22.000 SIT. Izjema so še vedno delnice Banke Koper, katerih vrednost se nenehno krepi in je že dosegla vrednost 74.000 SIT.
Mnogo slabše se je godilo delnicam pidov. Padec so zabeležile prav vse enke, kar je verjetno posledica nelikvidnosti trga. Še slabše pa se je trgovalo s polpraznimi in praznimi pidi, katerih vrednost se nenehno znižuje. Pri slednjih je prav gotovo vzrok v ponujenem premoženju za zapolnitev privatizacijske vrzeli, saj na seznamu ponujenih podjetij zasledimo veliko podjetij, ki poslujejo z izgubo. Izklicne cene pa so znatno nad dejansko tržno vrednostjo, kar bi imelo za posledico knjiženje negativnih kapitalskih popravkov.
Zelo nizko vrednost dosegajo spet pokojninski boni, saj se giblje okoli 42 SIT. Z nakupom teh si še vedno lahko zagotovite ugodno dodatno pokojnino. Lastniki delnic različnih pidov se lahko odločite za zamenjavo teh delnic za pokojninske bone in z doplačilom zagotovite ugodnejšo naložbo.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tei. (07) 371 82 21, 371 82 27
Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS in območni zavodi za zdravstveno varstvo - je oceniti razširjenost nekaterih navad in vedenj, povezanih z zdravjem, in njihovo povezanost s spolom, stopnjo izobrazbe, socialnoekonomskim statusom...
Slovenija si po zgledu razvitih držav prizadeva, da bi povečala dejavnost na področju varovanja in krepitve zdravja. Rezultati raziskave bodo pomembni za oceno stanja pri nas in oblikovanje strokovno utemeljenih ukrepov zdravstvenega in drugih ministrstev, institucij in lokalnih skupnosti za spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga pa tudi drugih dejavnosti. Rezultati bodo tudi mednarodno primerljivi, saj je raz-
iskava tudi plod mednarodnega sodelovanja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
Bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori so najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitem svetu, ki sta v Sloveniji večji kot v razvitih evropskih državah. Vzroki za pojav kroničnih bolezni so kompleksni in med seboj velikokrat prepleteni. Biološki dejavniki, vplivi fizičnega in družbenega okolja ter življenjski slog so med tistimi, ki so najbolj raziskani. Dokazano je, da zgodnje pojavljanje najpogostejših kroničnih bolezni lahko preprečimo, njihov razvoj potisnemo v kasnejše življenjsko obdobje, potek bolezni pa omilimo.	CINDI Slovenija
ZA ŠOLARJE
Nikoli ne obupaj!
Pred dnevi sem nehote poslušala pogovor, katerega de! so bile tele besede: "Ta stari me bodo fental’. Mat’ je b'la na govorilni uri in je ponorela. Dva poprovca mi grozita. ’’ AH se morda kdo od vas prepozna v teh besedah ? Morda kdo deli usodo z omenjeno dijakinjo?
Konec šolskega leta se res vrtoglavo hitro približuje in kdor je spal do zdaj zimsko spanje, naj se vendarle prebudi. Časa za prestavljanje in odlaganje šolskih obveznosti namreč ni več. Zato sedi za mizo, zberi se in naredi načrt za teh nekaj letošnjih šolskih dni, ki so ti še na voljo, da kaj spremeniš in narediš! Pa ne za učitelje, ne za starše, ampak zase, za svoje življenje. Potrudi se! Prikliči v spomin vse ideale, ki jih crkljaš v mislih, poišči spet svoj tok zavesti in pripluj na obalo realnosti. Ne potem, zdaj. Morda bo jutri že prepozno. In šele če boš trud vložil v vsak atom svojega telesa in bodo vse potne srage vpili učbeniki in zvezki, boš lahko ob koncu šolskega leta ali po maturi dvignil glavo in suvereno zagovarjal svoje številke (ocene, točke, opravičene in
neopravičene ure). Vem, stres je velik, strah pa gre z njim v korak. Ampak če boš prepričan, da si za uspeh narediI vse, kar je bilo v tvoji moči, bo strah manjši ali pa bo kar izpuhtel. Saj veš - pred tabo so počitnice, od tebe pa je odvisno, ali bodo te v skladu s pomenom besede in boš res počitnikoval.
Pa še nekaj.'Čaka te lahko še en psihični udarec. Žalost in neizgovorjena vprašanja v očeh staršev, ki ti omogočajo (čustveno, sociološko in materialno) dostojno življenje. Pa čeprav se ne boš v prvi vrsti učil zaradi njih in zanje, so tudi tu. Povsem blizu. Radi te imajo in ponosni so nate. Saj ne, da te bodo imeli manj radi, če ne boš uspešen, ampak vseeno...
Rekla sem, da se učiš zase, a to bo v celoti res šele na fakulteti. Zdaj se (žal) učiš tudi za točke, da boš dosegel tisto stopnjo, ko boš res lahko rekel: “Adijo točke! Zdaj pa se učim za svoje življenje. "Potrudise, ne čakaj na met kocke s srečno številko in ne obupaj. Nikoli ne obupaj! '
IRENA POTOČAR PAPEŽ
TRŠI NAR KRAU VSEH SALAMARJEV - Na 5. finalu slovenskih salami-ad v Sevnici je med 58 vzorci najboljših saiamarjev z devetih področnih salamiad ocenjevalna komisija pod vodstvom Sevničana Bogomirja Vidica najbolje ocenila izdelek Janeza Tršinarja (na posnetku)iz Šenterneja. Priznanje in nagrado za 1. mesto sta mu izročila sevniški župan Kristijan Janc in predsednik uprave krškega Vipapa Oldrich Kettner. 2. mesto je osvojil Andrej Šušteršič iz Šmarjeških Toplic, 3. pa Novomeščan Peter Ivančič. (Foto: P. Perc)
PREDSTAVNIKI NACIONALNE GARDE KOLORADA V METLIKI - Pretekli teden so metliško občino obiskali predstavniki Nacionalne garde Kolorada, ki so predstavili sistem izobraževanja in usposabljanja častnikov v oboroženih silah ZDA. Šlo je za vojaško strokovno usposabljanje, ki ga je v okviru projekta Vojska-vojski organiziralo Združenje slovenskih častnikov ob pomoči generalštaba Slovenske vojske in Centra vojaških šol. Gostje iz Amerike so si ogledali tudi romarske cerkve Tri fare v Rosalnicah, Slovenski gasilski muzej in Belokranjskega muzej v Metliki, vojaško letalo DC 3 na Otoku, športno letališče Prilozje ter se udeležili sprejema pri metliškem županu Slavku Dragovanu. Na fotografiji z leve: župan Dragovan, predsednik Združenja slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara, vodja delegacije Nacionalne garde Kolorada podpolkovnik Michael Yowell, predavatelj podčastnik Dan Chuchmann, prevajalec iz Centra vojaških šol ter vodja projekta Vojska-vojski Robbi n Chellhaus. (Foto: M. B.-J.)
SLAVUENKO OBISKALI TUDI MLADI - Kdo ne bi bil ponosen na leta, ki jih je dočakala Fani Mališič iz Grma pri Trebnjem. Njeno skromno hišico, kakršna je tudi sama, so na njen 80. rojstni dan poživili mladi Grmiani. Zapeli so ji nekaj pesmic in ji v imenu vseh vaščanov zaželeli še obilo zdravja. (Tekst: N. G.: Foto: F. B.)
ZLATO POROČENCA BOŽIČ - Zlatoporočenca Franc in Veronika Božič iz Kostanjevice na Krki sla si v farni cerkvi na Veliki Dolini 28. aprila ponovno obljubila zvestobo. Slovesnemu dogodku so prisostvovali njuni otroci, vnuki, sorodniki in znanci. (Foto: F. B.)
UPOKOJENCI PO TRDINOVI POTI - Območna zveza društev upokojencev (OZDU) Novo mesto je minuli četrtek ob Trdinovem rojstnem dnevu pripravila že drugi pohod po Trdinovi poti od Gabrja preko Trdinovega vrha do Miklavža, ki jo je v celoti ali delno prehodilo preko sto udeležencev. Pri Miklavžu je sledila družabna prireditev, na kateri so s svojimi deli sodelovali upokojenci - literati amaterji in upokojenski pevski zbor iz Žužemberka, ob zvokih tria Gorjanski škratje in družinskega tria Mohar pa so se pohodniki tudi veselo zavrteli. Prireditve, ki je bila posvečena tudi 60-letnici OF, se je udeležil tudi novomeški podžupan Marjan Somrak, slavnostni govornik je bil Ivan Perhaj, predsednik OZDU Mijo Kurpes pa se je ob tej priložnosti zahvalil vsem upokojencem, ki v občinah kot prostovoljci pomagajo starejšim in ostalim pomoči potrebnim v okviru Rdečega križa in drugih organizacij. (Foto: J. Može)
DUŽABNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV - Okoli 1 JO starejših krajanov krajevne skupnosti Bršljin se je odzvalo vabilu tamkajšnje krajevne organizacije Rdečega križa na tradicionalno družabno srečanje v osnovni šoli Bršljin. V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci šole in pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto, za dobro obloženo mizo pa so poskrbele kuharice bršljinske šole. Vfotografski objektiv smo ujeli (od leve proti desni) predsednico KORK Bršljin Anico Pleško-Retelj, najstarejšo krajanko na srečanju Pavlo Čampa in najstarejšega aktivista bršljinskega Rdečega križa Miha Šepetavca, ki je kljub 88-letom še vedno zelo dejaven. (Foto: M. Žnidaršič)
V KRŠKEM PRENOVILI BANKO - Nova Ljubljanska banka, podružnica Posavje-Krško, je 17. maja odprla prenovljeno poslovalnico v Krškem. Prenovljeno poslovalnico je predstavil dr. Dejan Avsec, direktor podružnice Posavje-Krško. Krški župan Franci Bogovič (na fotografiji desni) je ob otvoritvi finančne hiše v Krškem rekel, “da si želimo, da banka ohranja avtonomnost". Tomaž Košir, izvršni direktor divizije za poslovno mrežo (levi), je napovedal, da bodo Dolenjska banka, Banka Velenje in Pomurska banka do konca leta postali sestavni deli Nove Ljubljanske banke. (Foto: M. L.)
Študentska cvičkarija spet navdušila
Prva cvičkarija v študentski menzi, že osma po vrsti pa v Križankah - Več kot 3.500 obiskovalcev - Pohvala organizatorju - Prodali 2000 l cvička
Društvo novomeških študentov je že osmič zapored pripravilo študentsko cvičkarijo v Ljubljani, in sicer letos v Plečnikovih Križankah. V sredo, 16. maja, so se v našem glavnem mestu s hrupom avtomobilskega prometa pomešali zvoki harmonike, nazdravljanja in glasbe. Prva cvičkarija je bila v Študentski menzi v Rožni dolini, ki pa je kmalu postala premajhna za čedalje več obiskovalcev željnih cvička. Prireditev se je nato preselila na Gospodarsko razstavišče, kjer je doživela pravi razcvet, saj sta bili dvorana in prostor pred njo premajhna za 5.000-glavo množico.
Študentska cvičkarija v Ljubljani je tako postala prva študentska zaba-
Potapljači bodo vadili reševanje pod vodo
KRŠKO - Društvo potapljačev Vidra Krško bo 2. junija, kot načrtuje, v Kostanjevici na Krki čistila Krko. Akcijo pripravlja skupaj s krajevno skupnostjo Kostanjevica in Lions klubom Krško. Vidrini potapljači bodo pobrskali po reki za staro lekarno, kjer je pod vodo pravcato smetišče in kamor gredo zaradi ugotovljene onesnaženosti potapljači organizirano že drugič. Zadnji konec tedna junija bo Vidra predvidoma pripravila v Karelčah pri Kostanjevici na Krki kot vajo podvodno reševalno akcijo.
Evropa v šoli
Na letošnjem natečaju Evropa v šoli je sodelovalo pet belokranjskih šol. Na državni nivo so se uvrstili Marjan Kapušin iz OŠ Podzemelj s pesmico Smetožer, Miha Virant iz OŠ Suhor z domišljijskim spisom Smetožer ter Jure Vrščaj in Jasmin Ikanovič iz črnomaljske OŠ Loka z likovnima izdelkoma. Za nagrado so dobili knjižno gradivo o Evropski uniji in se udeležili zaključne prireditve natečaja v Mariboru. 20 učencev iz črnomaljske OŠ Mirana Jarca pa se je z internetnim programom uvrstilo na evropski nivo. Prejeli so državno priznanje, dva učenca pa sta se udeležila mednarodnega tabora nagrajencev natečaja v Piranu.
V. ŠKOF
DOLENJSKA - Evropohod po evropskih pešpoteh E7 in E6 bo na pobudo evropske popotniške zveze potekal po večini evropskih držav, tudi po Sloveniji. Namen pohoda je spodbujanje pohodništva, poudarjanje sožitja in povezanosti med evropskimi narodi pod skupno idejo Združene Evrope. Potovanje po Sloveniji bodo spremljale številne prireditve, s katerimi se bodo predstavili naši kraji, skozi katere bo potekal evropohod.
Na pot proti Strasbourgu so pohodniki odšli iz desetih smeri na skrajnih delih celine. Ena os smeri evropohoda, ki se je začela v Grčiji, bo pohodnike skozi Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko pripeljala tudi v Slovenijo. Tako se bo naša država pridružila več kot 20-im evropskim državam, po ozemlju katerih bo do konca septembra hodilo na desetti-soč pohodnikov, ki bodo na cilju pripravili veliko pohodniško srečanje.
Evropohod 2001 po ozemlju Slovenije vodi Komisija za evropske pešpoti, v kateri so predstavniki Planinske in Turistične zveze Slovenije, Zavoda za gozdove in Zveze gozdarskih društev Slovenije. Slovenski del evropohoda se bo začel 27. maja ob 11. uri na mejnem prehodu Hodoš, ko bodo Slovenci od Madžarov prejeli evrofon, poseben magnetofon, s katerim bodo na vseh smereh in ob vseh dolgih poteh snemali zanimivosti in znamenitosti, in se bo se končal 21. junija po več kot 400 kilometrih na mejnem prehodu Radelj. Najpomembnejše utrinke z vseh desetih poti bodo v Strasbourgu presneli na zgoščenko, ki bo na voljo po vsej Evropi.
Po Dolenjski poteka evropska pešpot E7. V petek, 8. junija, bodo pohodniki iz Kostanjevice krenili ob 8. uri in v Pleterje prispeli ob dve uri kasneje. Po krajšem kulturnem pro-
va, ki jo je organiziral klub študentov, prva tako po številu obiskovalcev kot po bogatem kulturnem programu. Pred leti pa je Študentska organizacija v Ljubljani začela s prireditvami, ki so skoraj sovpadale s cvičkarijo, in organizatorji so imeli zaradi tega nemalo težav, saj kljub velikemu številu študentov v Ljubljani množica težko prenese tri velike dogodke v enem tednu. Poleg tega je Gospodarsko razstavišče zahtevalo čedalje višjo najemnino, in prireditev je bila prisiljena poiskati nov prostor. Tako je organizator, Društvo novomeških študentov, nadgradil Gospodarsko razstavišče s Križankami, zaradi študentske tržnice in zabav na Rožniku pa tudi prestavil cvičkarijo za skoraj dva tedna. Kadar prireditev zamenja kraj dogajanja je bojazen organizatorjev za obisk upravičena, tokrat pa ni bila potrebna, saj je več kot 3500 obiskovalcev dokazalo, daje Študentska cvičkarija v Ljubljani dogodek, ki ima svojo publiko in se za njeno prihodnost ni bati.
Dogajanje na dragi nam prireditvi se deli nekako na dva dela. V popoldanskem programu se predstavljajo vinogradniki, društva in glasbeniki, katerih umetnost izvajanja si zasluži spremljavo rubinastega kralja. Tudi letos je bilo tako, saj so ob zvoku harmonike oktet Adoramus. Cvič-kova princesa in vinska kraljica, Folklorna skupina Kres, Pihalni orkester občine Šentjernej ter Narodnozabavni ansambel Mavrica ustvarili zavidanja vredno vzdušje, predvsem za tiste, ki so izpustili popoldansko druženje. Ob povezovanju Saša Bu-kiča se je dan prevesil v večer in s tem je predverje Križank odstopilo prostor notranjosti. Med nastopajočimi v drugem delu smo lahko čedalje bolj rubinasto razvajeni spremljali nastope rock skupin, ki so si delile oder skoraj do druge ure jutra naslednjega dne. Peta avenija, Nude, Društvo mrtvih pesnikov, Orlek, Mladi Dolenjci ter Vlado Kreslin in Mali bogovi so pričarali vzdušje, kjer je vsak pozabil na vsakdan in se prepustil zvoku in predvsem veselju ob spremljavi kapelj cvička. Tudi mama Manka je zabavno obujala spomine na prehojene poti ter delila veselje na vse strani. Ob vsem tem se organizator lahko pohvali z 2000 litri prodanega cvička in s tem, daje pri-
gramu in ogledu pleterskih znamenitosti bodo pot nadaljevali na Javorovico, čez Kobile, mimo Miklavža h Gospodični, kjer jih bodo ob 16. uri sprejeli planinci Planinskega društva Novo mesto. V programu bodo sodelovali pevski zbor Gospodične iz Brusnic ter mladi planinci iz OŠ Center in Brusnic. Pri Gospodični bodo pohodniki prenočili, drugi dan pa nadaljevali pot preko Vahte, Laz, Verduna do Dolenjskih Toplic. Nedelja je zadnji dan, ko se še lahko priključite pohodnikom na Dolenjskem. Pot jih bo vodila po pobočju Sv. Petra v Lašče in Žužemberk.
Prijave za te pohode in ostale informacije lahko dobite pri Planinskem društvu Novo mesto ob torkih od 16. do 18. ure v pisarni na Glavnem trgu 7 ali na telefonski številki 041-693-195.
JOŽE PERŠE
Amadeja in Luka zmagala v Bihaču
B1HAČ - Na nedeljskem mednarodnem otroškem pevskem festivalu svetovnih hitov v Bihaču je sodeloval tudi Klub Lukec iz Krškega. V konkurenci do dvanajst let sta prvo nagrado s skladbo „New York, New York“ osvojila Amadeja Plevel in Luka Vodlan, v konkurenci nad dvanajst let pa je Katja Mihelin osvojila peto mesto. Pred razglasitvijo rezultatov so Krčani pripravili tudi krajši zabavni program, v katerem so poleg že omenjenih tekmovalcev sodelovali Sinom Cerjak in Maja Omerzel ter Sanja Cerjak in Sebastijan Vodlan. Mladi izvajalci so navdušili polno dvorano v Bihaču in že prejeli vabilo za naslednje tekmovanje, ki postaja tradicionalno. (D. V.)
reditev v celoti uspela. Za liter je bilo treba odšteti 1000 tolarjev, kar ni veliko, razen za tiste, ki so prevečkrat obiskali šank.
‘Organizatorja naj dosežejo čestitke in pohvale za izvedbo z željo, da še bolj obogati popoldanski program, med izvajalci pa so obiskovalci z največjim aplavzom nagradili Pihalni orkester občine Šentjernej ter skupini Nude in Orlek. Vlado Kreslin z Malimi bogovi pa je že postal zaščitni znak Študentske cvič-karije v Ljubljani.
ROK JOŽEF
Medved je vaščanom Dan pošteno vlil strah
V četrtem poskusu pokončal drugo ovco
DANE PRI RIBNICI - V soboto, 19. maja, ko je odbila ura strahov, so vaški psi zavijali, kot že dolgo ne. Slutili so, da bo medved, ki je v nedeljo, 13. maja, umoril ovco v hlevu Marije Ambrožič in se še trikrat vrnil po novo žrtev, znova udaril, a so ga pregnali. Okrog tretje zjutraj prejšnjo nedeljo je prestrašena Marija, ki v starejši hiši na koncu vasi pod smučiščem živi sama, slišala donenje pločevine pri hlevskih vratih, a ni slutila, da bi jo lahko premikal prav medved. Zmotila se je, saj je razdražena in lačna zver zlahka razruvala prazne dve-stolitrske sode ter druge zapreke, potisnila vrata, zlomila pregrado v kotu hleva ter napadla komaj leto staro ovco. Odvlekla jo je v bližnji gozd in jo na komaj petsto metrov od vasi razkosala in pojedla. Drugi dan so domačini našli sledi medvedove pojedine.
Prejšnji torek je kosmatinčevo namero, da znova vdre, s strelom v zrak prekrižal lovec. “Slutili smo, da se bo zver težko odvadila Marijinih ovc, zato smo v soboto pred zaprta vrata drug na drugega zložili sode, misleč, da se jih bo ustrašil, ko bodo zgrmeli na tla. Pa se jih ni,” je povedal sosed Vinko Gornik.
Kot pribito drži, da bo medved vztrajal do zadnje ovce, zato je vse tri Vinko vzel k sebi v rejo, vsaj dokler ne “mine nevarnost” “Cele noči ne spim, saj se bojim, da bo medved potrkal tudi na moja vrata. Vsa vas je prestrašena, ljudje si sredi dneva ne upajo na polja pred hišami,” toži Marija Ambrožič.
V okolici Dan, ki so obdane z mogočnim gozdom in grmičevjem, so vaščani prejšnji teden našteli kar sedem medvedov. Iz smeri Bukovice pa je pred vasjo cesto prečkala tudi medvedka z mladičema.
M. G.
Mentorica z novomeške osnovne šote Šmihel Judita Hrovat prejema iz rok Slavke Kristan knjižno darilo DPM Mojca.
Priznanja za zvestobo knjigi
302 republiška priznanja značkarjem iz šestih občin
NOVO MESTO - Bralna značka letos praznuje 40-letnico. V okroglih štirih desetletjih je gibanje zajelo šolsko in predšolsko mladež po vsej Sloveniji in pomagalo pri širjenju bralne kulture. Različne bralne značke, imenovane po pisateljih (na Dolenjskem Župančičeva in Jurčičeva), je osrednji odbor pred leti poenotil in tako zdaj učenci po štirih letih sodelovanja pri bralni znački dobe priznanje in motivacijsko mapo, tisti, ki sodelujejo vseh osem let, pa prejmejo še posebno republiško priznanje. Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega že vrsto let pripravi za dobitnike priznanj z območja šestih občin zaključno srečanje. Letos je bilo v petek, 11. maja, v Domu kulture. Po uvodnih besedah je predsednica novomeškega odbora Slavka Kristan podelila predstavnikom 16 osnovnih šol 302 priznanji, mentorjem pa knjižno darilo, nato so mladi prisluhnili še potopisnemu predavanju Bojana Stezinarja, ki je na kolesu prepotoval svet.
Beti v Zrenjaninu
ZRENJAN1N - Borko Kovač, direktor zrenjaninske tovarne nogavic “Udarnik”, in Marjan Vodopivec, pomočnik generalnega direktorja “Beti” iz Metlike, sta v Zrenjaninu podpisala pogodbo o novem poslovnem sodelovanju. Beti bo tovarno v največjem mestu v Banatu posodbi-la s 46 stroji, zagotovil tehnologijo in material, Udarnik pa bo zaposlil petdeset tamkajšnjih delavcev za Ion posle. Doslej je Udarnik metliški tovarni prodajal predivo za nogavice, od sredine julija pa bodo šivali spodnje perilo, kopalne kostume in druge izdelke iz programa njihove tovarne. Zrenjaninci bodo izdelke Beti prodajali na jugoslovanskem trgu, kjer je povpraševanje po slovenskih izdekih vse večje, del izdelkov bo Beti prodajala v Sloveniji, predviden je tudi skupen nastop na tujih trgih.
Ob podpisu pogodobe sta poslovna partnerja pripravila zelo dobro obiskano modno revijo.
Devetdeset let Ludvika Šesta
Življenje, polno preizkušenj
Te dni je z družino, soborci in prijatelji svoj 90. rojstni dan praznoval partizan prvoborec Ludvik Šest. Kot nezakonski otrok je v otroških letih in rani mladosti preživel težko, ponižujoče življenje pri materinemu bratu. Že kot otrok seje zavedel, da mu bo ubogljivost prinesla mirnejše življenje. Pridno je opravljal vsa dela, zato ni imel veliko časa za učenje in šolske naloge. Pri 15-ih so ga dali služit za hlapca, a je gospodarju kmalu ušel, nato pa je šel v uk k mizarskemu mojstru Kuharju v Mokronog. Tudi tam mu ni bilo lahko.
Sam pravi, da je najbolje živel pri vojakih, ko je služil kadrovski rok v Gevgeliji. V Ljubljani, ko je iskal delo, je spoznal Toma Brejca, ki je bil že takrat aktiven v sindikatu, zato je Ludvika Šesta navdušil za delavsko gibanje. Srečeval seje tudi z Milanom Majcnom, za levičarstvo pa so ga navdušili nekdanji ruski ujetniki in delavski zaupniki.
Oktobra 1941 se je pridružil gorenjskim partizanom, od tam pa šel v Ljubljano in se včlanil v OF. Nato je odšel na Dolenjsko in se vključil v krško četo, ki je kmalu prerasla v krški odred. Poslali
Ludvik Šest s sinovoma.
so ga v Cankarjevo brigado. Dolenjski bataljon in končno v Gubčevo brigado. V bojih je bil je večkrat težko ranjen, med drugim tudi kot komisar bataljona v jurišu na Zaplazu pri Čatežu. Po vojni je opravljal številne odgovorne dolžnosti do redne upokojitve. Še vedno je dejaven v skupnosti borcev Gubčeve brigade.
Prijatelji in soborci mu želimo obilo zdravja. Ohrani naj vedrino in mladostno osebnost.
ZDRAVKO TROHA Ljubljana
Evropohod tudi po Dolenjski
Slovenski del evropohoda se bo začel 27. maja na mejnem prehodu Hodoš in končal 21. junija na mejnem prehodu Radelj
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 24.5.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Skrivno življenje tigra; Podolgem in počez; Umetnost bivanja; Gospodarski izzivi -13.00 Poročila - 13.40 Pod preprogo - 14.30 Zoom - 16.00 Slovenci po svetu -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.05 Na liniji -17.45 Prix Circom, nagrajene odd. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan -
22.00	Odmevi - 22.50 Gibljive slike - 23.30 Francis Bacon, dok. odd. - 0.I5 V Afriko, dok. nan.
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; Šport; Svet poroča; Jean de Florette, francoski film - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -17.50 Kolesarska dirka po Italiji -19.30 Videospotnice
-	20.05 Osamljeni planet - 21.00 Pekre, 10 let po zmagi - 21.30 Naše malo mesto, hrvaška nan.
-	22.20 Poseben pogled, film - 0.00 Nemški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan.
-	15.15 Ricki Lace - 16.15 Veličastnih sedem, nan. - 17.10 Yuppie, nan. - 18.00 Dharma in Greg,nan.-18.30 Dharma in Greg,nan.-19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Ljubim te na smrt, film
-	21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Popoln spomin, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show
-	16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Dekle z diamanti, film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Pogovor z... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate?
-	21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 lz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.35	Naša zemlja, nad. -13.25 Morska sila, dok. oddaja - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.05 Program za otroke in mladino
-	16.00 Etno - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Risanka -17.55 Ljubezen je čudna, izobr. oddaja - 18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta z gosti - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi - 23.30 Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila -10.55 Ponovitve oddaj -12.30 Poslovni klub-13.05 Vesoljski otok,nad.-13.55 Knjižnica-14.55 Z razlogom o znanosti -15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. - 16.55 Poročila za gluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama - 18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Tudi to je Italija, dok. film - 21.50 Nevidni človek, nan. -
22.35	Šund, ameriški film -1.05 Svetovni muzeji
PETEK, 25.5.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini: Risanka; Na liniji; Prix Circom; Slovenski magazin; Tri zgodbe, drama - I3.00 Poročila -13.25 Prvi in drugi - 14.45 Življenje v Pirenejih, francoska odd. -14.35 Osmi dan -
15.05	Alpski večer -16.00 Mostovi -16.30 Poročila- 16.45 Sanjska dežela -17.10 Zares divje živali, nad, -17.45 Zenit -18.15 Dosežki -18.40 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	V dobrem in slabem, nan. - 2I.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnični klub - 0.05 Ti tak, švedski film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj. nan.; Osamljeni planet; Iz dvigala na levo; Izgubljeni raj, film -
16.30	Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. - 17.50 Kolesarska dirka po Italiji -
19.30	Videospotnice - 20.05 Cousteau ponovno odkriva svet, dok. odd. - 21.00 Kontesa Dora, hrvaška nad. - 21.50 Poročne priče, ameriški ■film - 23.15 Mccallum, nan. - 0.05 lz slovenskih jazz klubov - 1.05 Moška liga, nad.
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. -
11.50	Ricki Lake -12.45 PopVroll -14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake - 16.15 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. -
18.30	Dharma in Greg, nan, -19.00 Angel. nan.
-	20.00 Maskirani Blues, film - 21.40 Felicity, nan. - 22.30 Ženske za rešetkami, dok. oddaja
-	23.30 Policisti, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sinovi groma, nan. - 21.00 Mafijci, film - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.50 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00-Adecco, ponov. - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -14.10 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino - l6.00Turistčni magazin -16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji -17.55 Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Policijska akademija 7, ameriški film - 22.25 Odmevi - 22.55 Ne glej dol, ameriški film - 0.25 Nočni program
HTV 2
9.45 Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje -15.10 Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Latinica
-	22.55 Pravi čas - 0.25 Svetovni muzeji
SOBOTA, 26.5.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Pod klobukom; Mama Pehtra, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila - 13.20 Mostovi - 14.20 Pod piramido -
15.00	Ulice posute z zlatom, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka -
19.00	Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik -20.05 Resje! - 21.35 Frasier, nan. - 22.10 Poročila - 22.45 Sopranovi, nad. - 23.35 Krog vampirjev, angleški film
SLOVENIJA 2
9.25 Tedenski izbor: Videospotnice; Jasno in glasno - 13.00 Šport - 16.25 Rokomet - 17.55 Odbojka - 19.40 Kolesarska dirka po Italiji -
19.30	Videospotnice - 20.05 Maščevanje, film
-	21.50 Praksa, nan. - 22.35 Sobotna noč
KANAL A
8.40 Can Can, ameriški film -11.00 Divja zemlja, nan. -12.00 Beverly Hills 90210, nan. -13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Posebna ekipa, film - 16.00 Skrita kamera -
17.00	PopVroll -18.15 Beverly Hills 90210, nan.
-	19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 V objemu morilca, ameriški film - 22.45 Umori pri Morissonovih, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Formula I -14.00 TV Dober dan -14.40 Pobegla srca, ameriški film - 16.20 Močno zdravilo, nan. -17.10 Pravniški orli, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Orangutan v hotelu, ameriški film - 22.50 Prave poteze.film
VAŠ KANAL
13.00	Formula 1 -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport Mundial - 18.00 Iz združenja lokalnih TV-18.30 Dolenjski obzornik-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote
-	21.30 Zaigrajmo in zapojmo - 22.10 Pogovor z... - 23.00 Novice
HTV 1
8.15	Poročila - 8.20 Zakon na italijanski način, film - 10.05 Program za otroke in mladino -
12.00	Poročila - 12.30 Dokumentarna odd. -
13.00	Prizma - 13.55 Poročila - 14.10 Oprah show - 15.10 Hruške in jabolka - 15.40 Divja obzorja-16.10 Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena odd. - 18.40 Povabilo - I9.30 Dnevnik -
20.15	Tedenski pregled - 21.05 Iz hrvaške muzejske zakladnice - 21.20 Ko moški ljubi žensko, film - 23.30 Seks in mesto, nan. - 0.00 Poročila
-	0.10 Nočni program
HTV 2
9.55	Ponovitve oddaj -14.35 Briljanten -15.20 Risanka -15.45 Crno-belo v barvi -16.35 Ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Bonano, najmlajši boter, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Glamour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Glasbena oddaja - 23.40 Svetovni muzeji
NEDELJA, 27.5.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov; Pomagajmo si; Svet divjih živali; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - I3.00 Poročila - 13.I5 Resje! -14.40 Vdobrem in slabem, nan. - 15.30 Parada plesa - 16.00 Umetnost bivanja - 16.30 Poročila - 16.50 Alpski
večer -17.45 Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Podolgem in počez - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -
19.30	Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Portret -22.40 Poročila - 23.10 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.30	Videospotnice - 9.05 V Afriko, dok. odd. -
10.00	Naše malo mesto, nan. -10.50 Policija -
11.20	Folklorni festival -14.50 Košarka -17.25 Rokomet - 19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 20.55 Cikcak - 21.30Tu-ristična oddaja - 22.05 Končnica - 23.20 Dežela gluhih, ruski film
KANAL A
9.20	Zgodilo se je Jane, ameriški film -11.00 Divja zemlja nad. -12.00 Merlose Plače, nan. -
13.00	Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll -14.45 Rock v Riu, koncert -16.45 Divjina, dok. odd. -17.30 Adijo, pamet, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Ptičjja kletka, ameriški film - 23.10 Ognjena ljubezen, film - 0.50 Adrenalina
POP TV
8.30 Risanke -12.30 Ameriška gimnazija, film -13.00 Brata, nan. - 13.30 Formula 1 - 16.00 Sam z dojenčkom, nan. -16.35 Močno zdravilo, nan. -17.35 Edina priča, nemški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Zaljubljeni slepar, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00 Če boste danes z nami -13.30 Formula 1 -16.30 Zaigrajmo in zapojmo! -17.10 Posnetek dogodka -18.30 Dolenjski obzornik -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19:15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi -22.10 Športna scena - 23.00 Novice
PONEDELJEK, 28.5.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip: Zrcalo tedna: Pod piramido; Sanjska dežela; Žares divje živali, dok. odd.; Naočnik in Očalnik; Zenit; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Gibljive slike -16.00 Dober dan, Koroška
-	16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis -16.55 Telebajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Dobervečer-18.35 Žrebanje 3x 3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -20.05 Julija, nan. - 21.00 Zadnjih 100 let Baku-ja, dok. oddaja - 22.00 Odmevi - 22.50 Stebri slovenskega gledalilšča
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Aangel, varuh moj, nan.; Cousteau odriva svet,nan.; Cikcak; Sobotna noč; Policija -15.15 Kolesarska dirka po Italiji - 17.25 Rad imam Lucy, nan. -17.55 Angel, varuh moj, nan.
-	18.45 Štafeta mladosti - 19.40 Videospotnice
-	20.05 Vesoljska postaja, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Moška liga, nan. - 22.30 Metropo-lis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Svet bo drhtel, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Rosvvell, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Zmen-karije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Angel, nan. -
20.00	Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Zadnji preživeli, film - 22.50 Dosjeji X, nan. -
23.50	Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 TV Dober dan. nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje vbelem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
Nagrade v Dragatuš in Novo mesto
Do roka smo prejeli 134 rešitev in žreb je izmed reševalcev 19. nagradne križanke izbral Damjana Matkoviča iz Dragatuša ter Danijela Škufco in Jožeta Jamnika iz Novega mesta Matkoviču je pripadla denarna nagrada, Škufca in Jamnik pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 4. junija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 21”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 19. križanke
Pravilna rešitev 19. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STROJAR, KRESILO, RAVELIN, KUKAVICA, ATA, ENA, STARI VEK, KOLONEL, OKO. ORA, ICA, KRK, RENU, TRTAR. ERIN, VIJACA, CONA, GVANAK.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.15 Športni pregled-18.45 Nas poznate?- 19.00Novice-19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled -22.20 Veriga uspeha - 23.00 Novice
TOREK, 29.5.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Dobervečer; Pomagajmo si; Julija, nan. - 13.00 Poročila -
13.25	Življenje v Pirenejih, francoska oddaja -
14.10	Dok. oddaja - 15.00 Stebri slovenskega gledališča - 16.00 Oddaja TV Maribor -16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. -17.45 Cesar, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Dvojne počitnice, nan. - 20.40 Steklena džungla, dok. oddaja - 21.10 Pogovor s predsednikom države - 22.00 Odmevi - 22.50 Ples, drama
SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Vesoljska postaja, dok. nan.; NašeiO. stoletje, dok. odd.; Studio City; Metropolis -14.30 Kolesarska dirka po Italiji - 17.50 Rad imam Lucy, nan. - 18.20 Angel, varuh moj, nan. -19.10 Koprski vinorodni okoliš -19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festivali - 21.00 Domoljubi, film - 22.20 Na univerzi - 22.50 Svet poroča - 23.20 Kafka, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 Popriroll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lace - 16.15 Veličastnih sedem, nan. -
17.10	Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. -
18.30	Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan.
-	20.00 Pentatlon, film - 21.50Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Ukraden iz srca, ameriški film -21.40 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 Risanka-18.15 Rezerviran čas-18.20 Športni pregled - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Ukraden iz srca, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled -
22.25	Rezerviran čas - 23.00 Novice
SREDA, 30.5.
SLOVENIJA 1
7.5 5 Tedenski izbor: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Oddaja za otroke; Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Cesar, dok. oddaja; Dvojne počitnice, nan.; Steklena džungla -13.00 Poročila - 13.20 Obzorje duha - 13.50 Mama Pehtra, film - 15.20 Pogovor s predsednikom države -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Male sive celice - 17.45 National geographic, dok. nan. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.15 Odmevi - 23.10 Svetovni izzivi - 23.30 Glasba
SLOVENIJA 2
9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Turistična oddaja; Na univerzi; Štafeta mladosti; Portret -15.15 Kolesarska dirka: Bled Gorica - 18.00 Nered v trgovini, film -19.30 Videospotnice -20.05 Športna sreda (Košarka) - 22.00 Umori, nan. - 22.40 V temačnem gozdu, film
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lace - 16.15 Veličastnih sedem, nan. - 17.10 Paralelni svet - 18.00 Yuppie, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30
Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. -0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Obris, ameriški film - 21.40 New-yorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Kolja, film -17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.20 Brez panike - 21.45 Turistična oddaja -22.10 Avtomobilsko zrcalo - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU
•	Francosko-švicarsko podjetje Adecco, ki se ukvarja s kadrovskim svetovanjem, je konec februarja na Rozmanovi ulici v Novem mestu odprlo novo poslovalnico. Adecco ima po svetu že 84 takih poslovalnic. Kako potrebna in pomembna je prilagodljiva delovna sila, lahko zveste v nocojšnji oddaji v živo ob osmih zvečer, ko bo naš gost direktor poslovne enote Ronald Žel. Z njim se bo pogovarjala Melita Skušek. Naša telefonska številka studia je 07/39 30 868, zavrtite jo in gosta vprašajte, kar vas zanima.
•	Kako mladi doživljajo ljubezen? Je to zanje raj ali pekel? Ali pa je to peklenski raj oziroma rajski pekel? Morda vam bodo na ta vprašanja odgovorili mladi v redni mesečni oddaji Povej! če vas zanima, jim prisluhnite v petek ob 20. uri.
•	Z oddajo Zaigrajmo in zapojmo si boste lahko popestrili sobotni večer z narodno zabavno glasbo. Tokrat vam bodo ob 21.30 igrali in peli ansambla Gregorja Oblaka, Toneta Rusa in skupina Slavček. Oddajo bomo ponovili v nedeljo ob pol petih popoldan.
oDESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Renati Pršina, Grajski trg 33, Žužemberk. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih zvečer ob 22. uri), je ta teden takšna:
1.	(2) Prepelica - ansambel Vasovalci
2.	(1) Brez otroških eči - ansambel Mladi Dolenjci
3.	(4) Martin Krpan - ansambel Vrisk
4.	(3) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
5.	(6) Moje trte - ansambel Spomin
6.	(8) Ob cvičku - ansambel Slapovi
7.	(5) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta
8.	(-) Ohcet bo - ansambel Petra Finka
9.	(7) Nekaj lepega - ansambel Grm
10.	(10) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
Predlog: Ni vse bogastvo - ansambel Štirje kovači
■-H
Kupon št. 21 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 21
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
PREBIVALEC
NAJVEČJEGA
DALMATIN
SKEGA
MESTA
AVTOR:
JOŽE
UDIR
POMEMBNA
ŽELEZOVA
RUDA
NAJSVETEŠE V PRAVOSLAVNI CERKVI
SEST, DEL JUDOVSKIH IN ARABSKIH IMEN
GR. MITOL. SIN
AGAMEM-
NONA
DRČA
ZA
SPUŠČANJE
LESA
SIRSKI PREDSEDNIK (HAFEZ EL)
KONGLO-
MERAT
ROD
OKRASNIH
RASTLIN
GRENIK
SEST. DEL BATNEGA STROJA
JAHALIŠČE
SAMO-
VEZNICA
MUSLIMANSKI POSTNI MESEC
ANGL. POLŽ. MERA
MOR. RIBA IZ DRUŽINE SLEDI
OTROŠKA
BOLEZEN
(DIFTERIJA)
PRAZEN
PROSTOR
E N OVALE NT-Nl RADIKAL ETILENA
PRITRDIL-
NIMA
PRIPADNIK
LAMAIZMA
MANJ ZNAN SLOVENSKI IGRALEC (BRANE)
KOPNO
SREDI
MORJA
PRETEPAČ
KEM. SIMBOl ZA LANTAN
SAMOSTOJNI
PODJETNIK
NEVESTA V ČRNI GORI
GOST
DIM,
SAJE
KDOR JE ŠIBKE POSTAVE
KRALJ
V
PERGAMONU
ZAVARO-
VALNA
LISTINA
ROMAN
EMILA
ZOLAJA
SLOVENSKI
PISATEU
(FILIP,
1910-1989, PRAVO IME FILIP KUMBA-TOVIČ)
IVA STIPLOVSEK 1904 ■ 2001
VZORČNO HIŠO JELOVICE ODPRL VELEPOSLANIK LUKMAN - Letošnji specializirani gradbeni sejem v Istanbulu je popestrila otvoritev vzorčne montažne hiše v Turčiji, kijo je skupaj s turškim poslovnim partnerjem zgradila Jelovica iz Škofje Loke. Otvoritveni trak hiše je prerezal slovenski veleposlanik v Turčiji g. Lukman v prisotnosti večjih lastnikov gradbenih podjetij in morebitnih kupcev. Jelovica bo samo v letošnjem letu v Turčijo izvozila predvidoma okoli 20 hiš v velikosti do 300 kvadratnih metrov. (Majda Luzar, EPS)
DOSEŽKI NA VPOGLED - Srednja šota Krško je z nedavnim dnevom šote obiskovalcem zagotovila precej natančen vpogled v dogajanje v učilnicah in delavnicah. Pri praktičnem pouku so naredili med drugim diferenčni merilnik tlaka. Napravo, s katero je šola osvojila lani I. mesto na državnem prvenstvu poklicnih elektro šol Slovenije, na fotografij^ drži v roki učitelj prakse Jože Žerjav (desni). Šola se bo enega letošnjih tekmovanj udeležila z nekaj izdelki, in to z avtomatizacijo železniškega prometa, regulatorjem in robotsko roko. Na fotografiji (levi) Ivan Žibert, ravnatelj šole. (Foto: M. L.)
Postopno po vsej Sloveniji
Dan odprtih vrat podjetja Riko Hiše, d. o. o. - Tretja in letos zadnja predstavitev ho v Prekmurju
ZAPLANA PRI LOGATCU, RIBNICA - Podjetje Riko Hiše, d.o.o., je v nedeljo pripravilo svoj že drugi dan odprtih vrat v letošnjem letu. Po predstavitvi vzorčne hiše Riko v Koritnem pri Bledu konec marca so tokrat zainteresiranim omogočili ogled lesene masivne bio hiše Riko na Zaplani pri Logatcu, saj, kot je povedala vodja marketinga Aleksandra Sopar, sledijo odločitvi, da bodo s predstavitvijo po posameznih regijah hiše Riko postopoma predstavili po vsej Sloveniji.
V Nemčiji in Avstriji, od koder prihaja glavnina njihovih kupcev, so Riko hiše prisotne že od leta 1995, za domače tržišče pa jih izdelujejo zadnja tri leta, odkar deluje podjetje Riko Hiše, d.o.o., ki imd ob marketingu in prodaji za slovenski trg v Ljubljani celotno proizvodnjo, razvoj in prodajo za tujino v Ribnici. Letos nameravajo proizvodnjo povečati za 20 do 25 odstotkov, kar pomeni, da bodo naredili 30 do 35 hiš. Dobršen del povečanja naj bi dosegli z večjo prodajo na obstoječih trgih v tujini, nekaj z načrtovano razširitvijo prodaje na območje Švice in severne Italije, del pa tudi s povečanjem prodaje doma, kjer je, kot je povedala Šoparjeva, "v primerjavi z nemško govorečimi deželami, kjer imajo lesene hiše tradicijo, vedenje o kvaliteti lesene gradnje še zelo slabo".
"Najboljši način, da se prikaže, kaj je lesena bio hiša, je, da se ljudem omogoči njen ogled." pravi Šoparjeva o odločitvi, da bodo pripravili dneve odprtih vrat v hišah Riko, ki
se nahajajo, v različnih krajih, ter da se bodo pri tem selili po regijah, tako da bodo hiše Riko postopoma predstavili po vsej Sloveniji. Prvo takšno predstavitev, katere namen je, kot pravi Šoparjeva, "da ljudje vidijo in se prepričajo, da lesene hiše niso samo brunarice”, so pripravili na Gorenjskem, drugo na Notranjskem, tretji in zadnji dan odprtih vrat v letošnjem letu pa bo predvidoma v Prekmurju, v kraju v bližini Murske Sobote.	M. L.-S.
Ne, ni res, da smo sredi lepega maja ostali brez besed. Vedno bomo govorili o njej in vedno se je bomo radi spominjali. Kot zanimiva, iskriva osebnost z enciklopedičnim znanjem, ki je vso svojo ljubezen stkala v muzej, bo ostala legenda našega in prihodnjih rodov. Vsi tisti, in neverjetno mnogo nas je, ki smo v njej čutili čas mnogih generacij, se zavedamo, koliko bogastva je z njo odšlo.
V skoraj petdesetih letih svojega muzejskega dela je vedela in znala povedati o naši kulturni dediščini zelo veliko, predvsem pa na čudovito preprost, priljuden in šegav način. Velike in majhne je znala pritegniti k poslušanju, zato so vedno in znova spraševali po njenem vodenju po razstavnih zbirkah Posavskega muzeja v Brežicah. Z izredno širino znanja in sposobnostjo novega navezovanja podatkov je bila vsem prijeten in dragocen sogovornik. Do svojih poslednjih dni je imela posebno rada otroško razigranost in zvedavost. Z bistrim spominom je tja v deseto desetletje življenja presenečala s številnimi drobnimi znanji o izjemno velikem številu znancev in njihovih otrok, drobci, kijih marsikdo celo o bližnjem pozabi, že ko prečka ulico, je ona znala priklicati in vplesti v pogovor v pravem trenutku in na ljubeznivo pozoren način.
Izredna harmonija njenega življenjskega sloga ni prihajala samodejno. Urejenost je zahtevala posebej od sebe v duhovnem in v stvarnem življenju in le redkokdaj si je dopustila stranpot. Počutje si je krepila s telesno dejavnostjo. Vse do svojega 92. leta je že v dopoldanskem času redno vsak dan prehodila pot od prve do zadnje muzejske zbirke. V častitljiva leta zdravega življenja je presenečala z umskimi zmogljivostmi, ko nas je, mnogo mlajše, marsikdaj presegla. Vztrajno je urila spomin in ga hudomušno preverjala z nami, sodelavci in prijatelji, s tem pa nas življenjsko opogumljala.
Trdnost in lepoto, ki ju je izžarevala, je njen mož, slikar Franjo Sti-plovšek, rad upodabljal. Ko sta z ljubeznijo zasnovala in postavila razstavne zbirke Posavskega muzeja, sta bdela nad njimi in jim ostala zvesta do zadnjega. Včasih še sama ni mogla prav doumeti dolgosti svoje prisotnosti v muzeju in nas je šaljivo opozarjala, da bi bil čas, da ji podelimo muzejsko inventarno številko. Ni je potrebovala, popolna je bila v svoji ljubezni in predanosti do muzeja. Zanjo se je ustavil čas, smo radi dejali. In res seje - ostala bo brezčasno z nami.
Cerknica, njen rojstni kraj, kjer se je rodila v družini trgovca Lavriča, je trajno zaznamovala njeno govorico, vedno se je tudi trdno izjavljala za Kranjico. Bila je domala neverjetna z živim zanimanjem za vsa dogajanja in pojave. Nismo je slišali govoriti z utrujenostjo in brezvoljno otopelostjo, ki je pogosta v ljudeh današnjega časa. Posebno je bila navezana na etnografsko zbirko, kot jo je imenovala. V njej je znala ljudem preprosto pričarati čas naših prednikov. Navdušeni so se vračali v muzej s prijatelji in pripeljali s se-
boj še otroke in znance. Skupine "zakajčkov”, kot je rekla najmlajšim, so ji bile še zlasti ljube. Spraševali bodo po njej in jo iskali, čeprav vedo, da je medtem, ko so oni rasli, tekel čas tudi zanjo.
Gospa, kot smo jo nagovarjali vsi, ki smo jo spoštovali, brezčasno, že v socialistični ureditvi tovarišic in vedno, prej in danes, bo ostala večno v našem dobrem spominu. Z mislijo nanjo bomo ostali pogumni, zvedavi in pokončni, kot je bila sama.
IVANKA POČKAR
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Zrno, d.o.o., vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oz. gradbišče.
POSEBNA AKCIJA NASLEDNJIH MATERIALOV:
•	cement	899,00 SIT
•	apno	455,00 SIT
•	opeka mod 6/1, cel šleper, franko kupec 85,90 SIT
•	armat. mreža 9x6
5.590,00 SIT
•	toplotni omet P 2500
920,00 SIT
•	boljši termo omet supertherm 1.190,00 SIT
•	stiropor sistem, 5 cm, do zaključnega sloja
1.392,58 SIT/m2
(najcenejša fasada v Sloveniji)
•	strešna kritina Tondach -posebna akcija
Poleg gradbenega materiala vam v Zrnu, d.o.o., nudijo kvalitetno izvedbo:
*	notranji in zunanji strojni ometi
1 vse vrste fasad
*	izvedba tlakov
urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
VELIKA IZBIRA ZAŠČITNIH SREDSTEV:
PREDSTAVITEV RIKO HIŠE - Kot je povedala Šoparjeva, je zanimanje za lesene hiše Riko precejšnje. To je potrdilo tudi veliko število ljudi, ki so si v nedeljo ogledali hišo na Zaplani pri Logatcu (na posnetku). Razlog za to pa naj bi bil, kol je pojasnita Šoparjeva, da so se ljudje začeli zadevati pomena kvalitete bivanja in da jim zato postaja vedno bolj pomembno tudi, da živijo in spijo v zdravih prostorih.(Foto: M. L.-S.)
antracol 1/1 dithane 1/1 demitan 1/1 pinuron 0,2 cosan 1/1 kumulus 1/1 pepelin 1/1 dual gold 1/1 SIT, motivel 0,5 SIT, cambio 1/1 banvel 1/1 frontier 1/1 merlin 140 g opus team
MOŽNI DODATNI POPUSTI. NA ZALOGI SOJA, KRMNI JEČMEN IN KORUZA. UGODNE CENE MOTORNIH OLJ ZA TRAKTORJE IN GRADBENO MEHANIZACIJO.
Telefon:
07/49-75-410
07/49-75-086
07/47-57-090
1.460.00	SIT
1.199.00	SIT 16.790,00 SIT
1.737.00	SIT
438.00	SIT
395.00	SIT 395,00 SIT
3.999.00	SIT
5.750.00	SIT
1.474.00	SIT
6.799.00	SIT
3.800.00	SIT
6.800.00	SIT 7.266,12 SIT
Romana Kranjčan, “Strašno fletne”
Pri založbi Panika Records sta izšli zgoščenka in kaseta Romane Kranjčan, na katerih ostaja zvesta otroškim poslušalcem. Na nosilcih zvoka z Romano sodelujejo priznani slovenski glasbeniki in pisci besedil, saj se v pesmih prelivajo barve kitare Primoža Grašiča, ritmi Ratka Divjaka, klavirske spremljave Blaža Jurjevčiča in pozavna Loj-za Kranjčana, ki je napisal tudi glasbo in obenem sedel na producentskem stolu. Med avtorji
besedil sta verze dodala Andrej Rozman-Roza in Tone Pavček, besede pa oživljajo Miška Razgrajača, tjulnja Nobbija, gusarje, ki so strah in trepet morja in leva, ki je žrl, kar je uzrl. Ustvara-jalno oblikovan CD se lahko pohvali z različnimi glasbenimi zvrstmi, Romana, že leta najbolj priljubljena izvajalka otroške glasbe, pa obljublja tudi plesno predstavo ob spremljavi glasbe "Strašno fletnih”.
ROK JOŽEF
Kandijska 9 8000 Novo mesto
,	.. Tel : 07/33-21-115,33-25-477
tutLitLČntl agencija. Faks: 33-42-136
HAN/S
10 LET VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA
POREČ
hotel GALEB • 30.6.-6.7. 32.400 • 1.1.-21.1. 38.300
(samopostrežni zajtrki in večerje)
hotel MEDITERAN • 1.7.-22.7. 67.600
(samopostrežni zajtrki in večerje)
KRK - NJIVICE
hotel BELI KAMIKI • 23.6.-7.7. 39.300 • 7.7.-21.7. 45.200
(televizija in hladilnik v sobi)
dep. ADRIA • 7.7.-21.7. 31.900
(enostavna namestitev - štiri postelje v sobi!)
ZADAR - PETRČANE
hotel PINIJA • 7.7.-21.7. 42.200
(prenovljen hotel-možnost doplačila za klimo in hladilnik)
RAB
hotel EVA • 23.6.-14.7. 35.400 bgw SUHA PUNTA • 23.6.-14.7. 29.500
(enostavna namestitev - lepa lokacija)
KRK	(lepi zasebni apartmaji - plaža primerna za otroke)
PRIVLAKA • 1/4 APP • 5.7.-20.7. 72.900
(20 m od morja - samo še nekaj prostih terminov)
... in še in še in še ...
POKLIČITE, POSLALI VAM BOMO BREZPLAČNI KATALOG!
TUNIZIJA, GRČIJA, ŠPANIJA, TURČIJA
Qmedia
RAZPIS
Objavljamo prosto delovno mesto:
■ ADMINISTRATORKE
Zahtevano znanje:
poznavanje programov Microsoft Office, uporaba interneta in elektronske pošte.
Zaželena urejenost, komunikativnost, samoiniciativnost, lasten prevoz.
Kraj dela je Novo mesto, delovno mesto je opremljeno z nasodobnejšo računalniško opremo in stalno, hitro povezavo v internet.
Prijave pošljite po elektronski pošti na naslov:
jobs@t-media.si
T-media, d.o.o., Maistrova 9, Novo mesto, tel.: 07 33 80 615
http://www.t-media.si/
AVTOMARKET
—• ( Leasing 2000^)
^^Vae najboljši partner
Polog 374.000 sit Obroki: 60 X 37.000 SIT + DDV
Avtomarke
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
OBVESTILO
Občane, podjetja, organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Ureditvenem načrtu Šmarjeta v času od 24.5.2001 do 23.6.2001
-	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, Novo mesto, lil. nadstropje, in
-	v prostorih sedeža KS Šmarjeta.
Pisne pripombe k osnutku lahko vpišete v knjigo pripomb in predlogov na kraju razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, 8000 Novo mesto.
Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava bo na sedežu KS Šmarjeta v sredo, 6.6.2001, ob 17.30.
Na javni obravnavi bo izdelovalec gradiva podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6, 8000 Novo mesto
NOVOGRAD, d.d., Novo mesto
OBJAVLJA RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB ZA PRODAJO POČITNIŠKE KAPACITETE
1.	Predmet prodaje
Prodajamo počitniški objekt v počitniškem naselju GAJAC na otoku Pagu - apartma oznaka B1-108-5 oziroma B-1-13 v izmeri 42,49 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri 28 m2.
2.	Cena nepremičnine
Najnižja ponujena cena znaša 1.500,00 DEM za m2 površine objekta, ki bo obračunana v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan prodaje. Vse rizike in stroške za ureditev lastninske pravice (davek, overitve, takse, zemljiškoknjižni vpis in drugo) nosi kupec.
3.	Pogoji sodelovanja
prednost pri nakupu bodo imeli ponudniki z večjo ponujeno ceno in boljšimi plačilnimi pogoji;
ponudba mora vsebovati ponujeno ceno in plačilne pogoje; nepremičnine so naprodaj po sistemu videno-kupljeno, prodajalec ne odgovarja za stvarne in pravne napake predmeta prodaje; skupaj z objektom je naprodaj tudi vsa premična oprema; kupec sam opravi vsa potrebna dejanja za realizacijo pogodbe pri pristojnih hrvaških organih;
kupcu se nepremičnina-izroči v last in posest po plačilu celotne kupnine;
ta razpis ne zavezuje prodajalca Novograd, d.d., da sklene kupoprodajno pogodbo z najugodnejšim ali katerimkoli ponudnikom; ogled objekta je na osnovi predhodnega dogovora mogoč na lokaciji v naselju GAJAC;
ponudniki pošljejo ponudbe v zaprtih ovojnicah z oznako “PONUDBA - POČITNIŠKI OBJEKT" na naslov: NOVOGRAD, d.d. Novo mesto, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto do vključnoa 10.6.2001; za dodatne informacije in dogovor 0 ogledu lahko zainteresirani pokličejo po telefonu št. 33-74-920 vsak delovni dan med 12. in 15. uro.
Uprava družbe
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto
Vsi, k/ so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo.
A
TigoAvto
Trgoavto d.d., vodilna slovenska družba na področju avtostroke in blaga široke potrošnje z več kot 300 zaposlenimi in z letno realizacijo 10.000,000.000 tolarjev vabi k sodelovanju
POSLOVODJO
za prodajalno Trgoavta d.d. v Novem mestu, Ljubljanska cesta 6
Potrebujemo sodelavca z dokončano poslovodsko, ekonomsko-komercialno ali ustrezno višjo šolo, ki je samoiniciativen, ima komercialne in organizacijske sposobnosti in se ne boji prevzeti odgovornih nalog. Zaželeno je dobro poznavanje blaga široke potrošnje (avtostroke in rezervnih delov). Ponujamo vam stimulativno plačilo, ustvarjalno delo, možnosti za napredovanje, dinamično okolje ter sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom.
Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje in pogoje ustrezne strokovne izobrazbe in imate že izkušnje na podobnih delih, se nam s predstavitvijo javite v roku 8 dni po objavi na naslov: TRGOAVTO d.d., Pristaniška 43/ a, 6000 Koper. Informacije po telefonu: 05/663-62-80
SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO
Ulica talcev 3 8000 Novo mesto
razpisuje za šolsko leto 2001/2002
•	1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, polna učna obveznost, določen čas (od 1.9.2001 do 31.8.2002)
•	1 učitelja angleškega jezika, polna učna obveznost, nedoločen čas
•	1 učitelja angleškega jezika, polna učna obveznost, določen čas (od 1.9.2001 - 31.3.2002), nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
•	1 učitelja nemškega jezika, polna učna obveznost, nedoločen čas
•	1 učitelja nemškega jezika, polna učna obveznost, določen čas (od 1.9.2001 - 31.8.2002)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbirnem postopku.
-ass
i Z NOVOMEŠkE po « od IMi^NICE
V času od 14. do 20. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Žulič iz Vratnega - Evo, Sabina Andrejaš iz Krškega - Petra, Mojca Pihner s Pugleda - Anamarijo, Mateja Vrtačič z Rateža - Matjaža, Tanja Longar iz Sahovca - Gašperja, Anica Jesih iz Grmovelj - Mateja, Darja Vintar iz Črnomlja - Niko, Renata Gorenc Hribar iz Šmarjete -Majo, Sabina Kraševec iz Primštala - Evo, Nataša Zgonc iz Dolnje Stare vasi - Kevina, Bernarda Borštnar z Jeperjeka - Žiga, Marijeta Žurga iz Kočevske Reke - Leo, Barbara Oven z Dolenjih Jesenic - Evo, Kristina Deržaj iz Dragatuša - Kajo, Jana Ramuta iz Črnomlja - Nejo, Alenka Sedlar iz Desinca - Petro, Nataša Brcar s Homa - Katjo, Jadranka Kosec iz Čudnega sela - Ajdo, Branka Strojan iz Lokev - deklico.
Iz Novega mesta: Slavica Saje, Seidlova 68 - Kristino, Božidara Bubola, K Roku 60 - Julijo, Darja Smrekar, Šalijeva ul. 9 - Nejca.
Čestitamo!
-	Timoteja, Mojca Maslo z Bizeljskega - Luno, Tanja Ajster iz Brežic
-	Mateja, Alenka Češnjevar iz Krškega - Jasno, Darja Sever z Zdol
-	Emo, Darja Kalin iz Brežic - Lana-Timoteja, Jožica Habinc iz Sevnice
-	Tjašo in Anica Brglez iz Sreberni-
ka - Moniko.	-
čestitamo!
Politična kuhinja povzroča čedalje več finančnih apetitov.
V srcu, ki “bije" samo za politiko, ni prostora za srčno kulturo. Počasi se daleč pride, zlasti če si zaposlen - v pravosodju.
Varuh človekovih pravic je izbran - manjka samo še pravica.
MARJAN BRADAČ
ZAHVALA
V 85. letu starosti seje od nas poslovila naša dobra mama
MARIJA
BARTELJ
Jablan 37, Mirna Peč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in žalne sveče. Posebna zahvala Lidiji Murn in g. Somraku za občutene poslovilne besede, ZZB Mirna Peč, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine, osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter pogrebni službi Oklešen. Še enkrat hvala vsem, ki ste se je spomnili in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Tiho in hitro se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama, tašča, teta
AMALIJA
BEZEG
roj. Goršin
stanujoča Ob Težki vodi 57, Novo mesto (Regrča vas)
Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam in njej v zadnjih trenutkih stali ob strani, jo tolažili, darovali cvetje, sveče in jo spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi osebju Doma starejših občanov v Šmihelu, medicinskemu osebju Nevropsihiatričnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, gospodu župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred in vsem ostalim.
Žalujoči: vsi njeni
Č*. l*_ I >K, > i < ki
poRodi\i$i\icE|
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, dedek in tast
JANEZ BOŽIČ
iz Kostanjevice na Krki upokojenec JLA in borec NOB
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Kostanjevica na Krki, bolnišnici Brežice, Zdravilišču Čatež, vsem praporščakom, pevcem, govornikoma LD Kostanjevica in ZB za poslovilne besede, LD Kostanjevica za lep lovski pogreb, g. Žičkarju ter kolektivom Filotec, Resistec, M - Dolenjska MO Krško in Kostanjevica.
Žalujoči: vsi njegovi
'ES 07/33 70 200	Opravljamo tudi prevoze v tujino in v
delovni čas: NON STOP nekdanje jugoslovanske republike.
V času od 10. do 18. maja so v brežiški bolnišnici rodile: Biserka Bračun iz Leskovca pri Krškem -Žana, Vesna Vahtarič iz Kunšperka
ZAHVALA
Rad si delal, rad živel, družino si svojo rad imel, zdaj ko te med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si.
Odpočij zdaj trudne si oči, zdaj še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena.
V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče
MIHAEL KRESE
iz Čužnje vasi 10, Trebelno
Naš oče je živel za ljubezen, dobroto in poštenost. Tem njegovim vrednotam so se poklonili številni, podarili cvetje, sveče, ki bojo simbol njegove topline. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njihovim znancem, prijateljem, sosedom iz Levstikove ulice in Podturna ter sodelavcem Revoza, Gozdnemu gospodarstvu Podturn in Plastoformu Šmarjeta, pevskemu zboru Trebelno za lepo zapete pesmi, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Blatnik in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vse prezgodaj je bilo, ko srce Tvoje zlato je odšlo. Poslovilo se je in odšlo je v kraj, od koder nihče ne vrne se nazaj. Kje zdaj Tvoje pridne so roke? Kje zdaj zlato Tvoje je srce?
Zakaj si zapustil, dragi, me, saj veš, da neizmerno sem ljubila Te! Noč in dan bom solze ločila, da z njimi cvetje na grobu Ti bom rosila.
(Žena)
Ob hudi izgubi mojega zlatega moža
RADOVANA MURNA
(po domače Rojčevega Radkota)
iz Kranja, C. Kokrškega odr. 14/C
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, njegovim sodelavcem in vsem sosedom, ki so se prišli poslovit od njega, mu darovali cvetje in svečke ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem sosedom, še posebej družini Primčevi, Končarjevi, Boldanovi in ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih našega življenja. Prisrčna hvala ge. Slavici Andrejčič z Dvora za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Prima za čudovito zapete pesmi ob slovesu. Prisrčno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Povirku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnega, v tako velikem številu pospremili na njegovi žadnji poti.
Neutolažljiva: žena Anica, sestra Anica, svakinji Štefka in Justi ter ostalo sorodstvo
Kranj, Dvor, Cerknica, Štip
W7/7\ (jR 9Z/i\PnnfXlM TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO L-iZ-Ai U LjL^LjLNJ XJLrACJ Z_]Zj-ALNJULAA]Li-lA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 24. maja - Suzana Petek, 25. maja - Gregor Sobota, 26. maja - Zdenko Nedelja, 27. maja - Avguštin Ponedeljek. 28. maja - Ignac Torek, 29. maja - Magdalena Sreda, 30. maja - Ivana
Lunine mene
30. maja ob 0.11 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 24.5. (ob 19. uri), 25. in
26.5.	(ob 19. in 23. uri), ter od 27. do
30.5.	(ob 19. uri) Barabe. Od 24. do
30.5.	(ob 21. uri) Korak do slave. ČRNOMELJ: 25.5. (ob 20.30) in
26.5.	(ob 19. in 21. uri) Lepotica pod krinko. 27.5. (ob 18.30 in 20.30) Oda Prešernu.
GROSUPLJE: 25.5. (ob 20. uri) Prežeči tiger in skriti zmaj. 27.5. (ob 20. uri) Billy Elliot.
IVANČNA GORICA: 24.5. (ob 20. uri) Prežeči tiger in skriti zmaj.
KOČEVJE: 26.5. (ob 20. uri) Billy Elliot. 27.5. (ob 20. uri) Prežeči tiger in skriti zmaj.
KRŠKO: 24.5. (ob 19. uri) in 26.5 (ob 18. uri) Prežeči tiger in skriti zmaj.
25.5.	(ob 18. uri) ter 27.5. (ob 20.30) Dokaz življenja. 25.5. (ob 20.30) ter
27.5.	(ob 18. uri) Sovražnik pred vrati. 29. in 30.5. (ob 19. uri) Billy Elliot.
METLIKA: 25.5. (ob 20.30) Oda Prešernu. 27.5. (ob 18.30 in 20.30) Lepotica pod krinko.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 24. do 30.5. (ob 19. uri in 21.30) ter 26. in 27.5. (ob 16.30) Mumija se vrača.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 26. in 27.5. (ob 18.30 in 21. uri) ter 29. in 30.5. (ob 20. uri) Forresterjevo odkritje.
RIBNICA: 26.5. (ob 22. uri) Prežeči tiger in skriti zmaj.
TREBNJE: 25.5. (ob 20. uri) in 27.5. (ob 17. uri) Zadnja večerja.
VELIKE LAŠČE: 26.5. (ob 20. uri) Prežeči tiger in skriti zmaj.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
VEČ kmetijskega orodja in strojev, večjo bant žago z motorjem, 4 Kw prodam, zamenjam pa osebni avto 101, registriran do 15.3.2002, za kakršnokoli živino, prašičke, kupim mizarski skobeljni stroj na 4 operacije, del. višina 35 do 40 cm, trifazni motor. Janez Krajnc, Cankarjeva 10, Sevnica.	1195
MOTORNA VOZILA
ŠKODO FAVORIT GLX. letnik 1993. dobro ohranjeno, registrirano do 2/02, zeleno, prodam. O (041)939-294.	1182
VW 1200. letnik 1974, registriran do 7/2001, s prikolico, ugodno prodam. TT(031)781-804.
OPEL CORSA 1,2 , troje vrat, leto izdelave 1995. prva registracija 1996, zelo lepo ohranjen, prodam. 0(041)544-510, (07)30-60-007.	1173
R 4. letnik 1991, registriran do 3/02, prodam. 0(07)3024769.	1192
JEEP FIAT, letnik 1979 2.0 D. registriran do 2.2.2002, in živinsko prikolico prodam. 0 (041)954-656.	1196
PREPIS VOZIL '
041/546-159
|H|	Avtomehanika SUŽUlvI Jurij Murn, s.p.	
•	prodaja vozil •	servis vozil •	vulkanizerstvo •	kleparstvo •	ličarstvo	S 07/30 24 791 AKCIJA! SWIFT 1.0 GLX že za 1,428.900 SIT GRAND VITARA 1.6 za 3,590.900 SIT in brezplačna klima

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev,- naročnina za 36 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz: druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjevJ,-za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto- 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 01129 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 .30 508 in 39 30 510, mati oglasi in osmrtnice 39 30 512. računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
BMW 316 i, letnik 9/91, prodam. 0 (07) 3073069 ali (031)631-169.	1206
OBVESTILA
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. 0(031 )623-000. 947
POSEST
PARCELO (njivo), 4955 m:. v Gotni vasi pri Novem mestu, prodam. Ga. Rajakovič, ©(01)722-80-71.	1170
VIKEND pri Šentrupertu, popolnoma opremljen, prodam. ©(041 )672-608. (041)556-505. STAREJŠO HIŠO v Novem mestu ali širši okolici najame štiričlanska družina. © (040)261-421.	H80
STAND0M
N E P K I' M I C Ni 1 N h
Novo mesto, Novi trg 1 tel.: 07/33-80-455, 041/643-999 faks: 07/33-80-456
PRODAMO
HIŠE: V Novem mestu, na Otočcu, v Šmarjeških Toplicah, na Dvoru, v Dolenjskih Toplicah. Mirni Peči. STANOVANJA: več stanovanj v Novem -mestu in Trebnjem.
PONUDBA tedna
GOSTINSKI LOKAL: Novo mesto, 64 nr, terasa, max. opremljen, v obratovanju, cena po dogovoru.
POSLOVNA HALA: na Livadi, 310 m2, parcela 1.100 m2, povsem prenovljena, cena po dogovoru.
KUPIMO
HIŠE: v Novem mestu in Trebnjem.
POSREDUJEMO pri prodaji in nakupu nepremičnin na Dolenjskem in Primorskem, izdelujemo pogodbe, uredimo vse potrebno. Orion nepremičnine. © (07)3847533, (041)656-793 ali (031)531-076.	1*200
V	NOVEM MESTU, Drska, prodam za
39.900.000 SIT objekt, 151 m2 površine, in dvorišče, 174 m:, sedaj trgovina z živili. © (041)235-746.	1204
STAVBIŠČE, 72 m2, in kmetijsko zemljišče, 4454 m2, v Radovlji pri Šmarjeti prodam. © (041)235-746.	1205
V	NOVEM MESTU prodam dvostanovanjs-
ko samostojno hišo na parceli 720 m2, odlična lokacija. ©(07)33-25-574 ali 0049911 2879040.	949
PREKLICI
ERIKA STRASBERGER, Jelendol 5, Škocjan, opozarjam Milko Pevec, Jelendol 5, naj preneha širiti lažne govorice, da jo zastrupljam, sicer jo bom sodno preganjala.	1183
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5, 7, 9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič. Družinska vas. 0 ( 07)30 73 587.
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. 0 (041)860134.	415
HLADILNI BAZEN za mleko, stabilen, 500 1, ugodno prodam. 0 (07)30-25-850.	1168
KOŠNJO. 2 ha, in belo vino prodam. 0 (07)3073613.	1187
SPALNICO, belo. malo rabljeno, z jogijema, ugodno prodam. 0(07)3049641,	1197
ZGODNJI KROMPIR prodam. Možna dostava na dom. 0 (041)764-766.	1202
BOROVE DESKE, 5 in 2 cm, prodam. 0 (07)3076301.	1207
DOMAČE suhe salame in domače žganje prodam. 0 ( 07)3085840.	1213
RAZNO
OBNAVLJAMO RAZNA STARA ZAVRŽENA SVETILA, po želji izdelamo nove senčnike, preurejamokeramične. porcelanaste, steklene in druge okrasne vaze v lepe namizne oz. talne luči. Na zalogi imamo keramične luči. Izdelujemo po naročilu: zidne plafoniere. viseče glinaste, za opremo turističnih in drugih kmečkih domačij. Fax, 0 (02)8181404.	1065
GOSTINSKI LOKAL pri Mokronogu oddam z odkupom inveniarja. 0 (031)205-182. 1179 OD JUNIJA do septembra oddajamo apartmaje na otoku Pašman, ob morju. 0 (031) 688-265.	1189
DELAVNICO v obratovanju - kovinska galanterija, štancanje, oddam v najem s stroji - delom. Janez Rožnik, Velika Loka 20, 0 (07)3048354 ali (041)510-132.	1190
HOTELI SIMONOV ZALIV
Tel.: 05/660-31-00 Posebna ponudba do 16.6.2001!
Paketi: 5 dni od 25.200 SIT, 7 dni od 35.280 SIT -polpenzion, kopanje v bazenu, ogled Izole.
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
AAAAAAAAAAA
< www.kvarner.hr
KVARNER

Sanjske plaže in zasanjani otoki
Turistička zajednica Županije primorsko-goranske Nikole Tesle 2, HR-51410 Opatija Tel. 00385-51 272 9B8. -272665 Fax 00385-51272903	a
e-mail. tzzpg-opatija@ri.tel.hr HRV A-T5KA-
Za poroke, birme, obhajila in druga praznovanja vam nudimo izvrstna domača peciva: piškote, potice, rezana peciva, krofe in torte vseh vrst. Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec; tel.: 07/30-73-083
Hitro izplačilo gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo.
BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana - poslovalnica Mercator center Novo mesto.
07/39-30-262
Vedeževanje, astrologija, odklanjanje urokov, razlaga sanj STIK-PHONO • 090 41-50 NON-STOP • 185 SIT/min
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V____________________________________/
LOKAL v Brežicah, 76 m3, ugodno prodamo. 0 ( 041)642-556.	1194
INŠTRUKCIJE za računalništvo iščem (excel začetni). 0 ( 031)227 678.	1199
PICERIJO v obratovanju v okolici Novega mesta oddam v najem. Naslov v upravi lista.
UMAG - ZAMBRATIJA, oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, 200 m od morja, primerno za otroke in starejše. 0 ( 041)977-111. 1212 PRI SAVUDRIJI ugodno oddamo konfortno opremljen apartma za 4 osebe. 0(031)619-970, po 17. uri.	1166
SLUŽBO DOBI
V NOVEM MESTU zaposlimo urejeno, razgledano osebo za prodajo nakita in ur. Kličite na GSM: 041/845-669 vsak dan od 11. do 12. in od 19. do 20. ure!
BIO NOVA SKK, d.o.o., Stegne 25, Ljubljana. 0 (01)5004162. Se želite ukvarjati s prodajo? Pokličite! Potrebujemo zastopnike za področje celotne Slovenije.	1176
SOBOPLESKARSTVO RUS Stanislav, zaposli več delavcev. 0 (041)617-255.
V okrepčevalnici Zvonček v Črnomlju zaposlimo KV kuharja in dekle za delo v strežbi. Praksa zaželena. Tel. 041 /732-474
Nudimo dober zaslužek za terensko delo.
Pokličite 031/392 494.
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. 0 07/33 22 765 ali 041/628 385.
OKREPČEVALNICA JEŽEK, Alojz Škrbina, s.p., Šmarjeta 66, zaposli natakarico. 0 (031)736-644.	1181
V OKREPČEVALNICI PALČEK, Vida Sanj-kovič, s.p., Ragovo 13, Novo mesto, zaposlimo natakarico za določen čas. 0 (07) 3379770.	1185
SPONA, d.o.o., Kandijska 28, Novo mesto, zaradi širitve prodajnega programa zaposli trgovca ali poslovodjo. Pisne ponudbe sprejemamo na zgornji naslov.	1188
ZAPOSLIMO resno, prijazno, komunikativno in delovno dekle za delo v strežbi. 0 (041)622-025, Pahljina, d.o.o., Nad mlini 35, Novo mesto.	1191
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Možnost stanovanja. 0 (07)3052530 ali (041 )699323, OKrepčevalnica Žvab, Lokve 9 a, Črnomelj.
MIREN A, d.o.o.. Potok 21, Straža, zaposlimo prodajalca (-ko) za delo v salonu pohištva z izkušnjami. 0 ( 07)3847030.	1198
MIZARSTVO TRŠČINAR. Jurna vas 30, Novo mesto, zaposli mizarja. 0 (040)204-870 ali (07)3080025.	1201
NATAKARICE in kuharje (ice) zaposlimo v bližini Novega mesta. Bar Sonček Novo mesto, Romana Jamnik, s.p.. Pod Trško goro 1, Novo mesto, 0 (041)403-298.	1210
STANOVANJA
NOVEJŠO garsonjero v Trebnjem prodam. 0(041)989-617.	1169
ODDAM GARSONJERO, 40 m3, z balkonom, v Mušičevi ulici. 0(07)30-26-512, zvečer.	1172
OPREMLJENO GARSONJERO oddam. 0 (07)3065285.	1203
PRODAM enosobno stanovanje na Seidlovi cesti 66, 49,2 m3 z teraso-zelenico, cena po dogovoru, ir (031)312-520, Damjan. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m3, četrto nadstropje, prodam. 0 (07)3326369 ali (041)705-194.	1208
DVEMA ŠTUDENTKAMA iz Novega mesta oddamo garsonjero v Ljubljani. 0 ( 07)3376-391.	1211
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in težje piščance, rjave in grahaste jarkice ter purane. © (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahastem. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, © (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, © (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, © (07)3084111. 820
ZLATE PRINAŠALCE z rodovnikom, zelo lepe in prijazne mladiče, prodam. ©(031 )379-257.	1171
TELIČKO SIMENTALKO, staro 2 meseca, 5 ovac, psa šarplaninca, starega 9 mesecev, prodam. ©(07)3089110.	1175
KOZE z mladiči, srnaste pasme, in vino cviček prodam. ©(041)598-224.	1177
PERUTNINARSTVO GUNJILAC s Senovega obvešča cenjene stranke, da lahko dobijo bele piščance, rjave nesnice, grahaste peteline ter bele težke kokoši za zakol. © (07)4973190.
PRAŠIČE, težke cca 100 kg, prodam. © (07)3325308.	1184
KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam. © (07)3073118.	1186
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
IT 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto TP 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice
ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA !N BREZPLAČNA!
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_________________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna-številka):____________________________
_____________________________________________ Pošta:___________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo ho poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
HOTELI OTOČEC
tJ»KftKkZD»AV
Restavracija Tango
za izbran okus in navade @==r<-Vabimo vas na
skadarlijske večere
s skupino Tamburice 5 s Perom Dimitrijevičem v:
- petek, 25. maja, ob 20. uri v restavracijo Grad Otočec - soboto, 26. maja, ob 20. uri v restavracijo Tango - nedeljo, 27. maja, od 12. do 17. ure v restavracijo Tango
Tamburaši in otoški kuharski mojstri se bodo potrudili, da boste preživeli lep večer ali popoldne na Otočcu.
Odprta vsak dan. od nedelje do četrtka od 10.00 do 22.00 ure, ob petkih in sobotah od 10.00 do 1.00 ure.
Vsi, ki boste restavracijo Tango obiskali v času od 15. marca do 30. junija 2001 in boste oddali kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, Čakajo vas bogate nagrade, med drugim: vikend paket za 2 osebi v Zdravilišču Strunjan.
Ime, priimek Naslov Pošta, kraj
Iniofmčicif<$ in ^cZtCTz^dC-Vfčd -
Hoteli Otočec - Tel: 07/30 75 165, 30 75 167
POKOJNINSKI
TEMELJ
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Adriatic
zavarovalna družba d, d.
Marjan V. iz Trebnjega je eden od lastnikov d.o.o.-ja, ki zaposluje 78 ljudi. Svojim zaposlenim želijo sofinancirati premijo za dodatno pokojnino. Zato ga zanima, kako mora biti urejeno razmerje med delavci in lastniki oziroma vodstvom podjetja.________________________
Odgovarja Miha Božič, direktor Adriaticove poslovne enote Novo mesto:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da mora biti razmerje med delodajalcem, ki vplačuje v pokojninski načrt in delavci opredeljeno s pogodbo. Delodajalca zastopa vodstvo podjetja, delavce pa sindikat, svet ali zbor delavcev. Vendar pa mora biti pogodba sklenjena le v primeru, če delodajalec s plačevanjem premije posega v plačno politiko, torej, če se delavcu na ta račun zniža plača.
Delodajalec mora biti pri sklenitvi pogodbe pozoren tudi na višino premije, ki jo bo vplačeval delavec sam, saj ima delavec prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav.
Če bi skupna premija presegla zakonski maksimum (5,84% bruto plače oz. 30.000 SIT mesečno), bo moral delodajalec na presežek premije plačati prispevke za socialno varnost. Presežni del premije mu ne bi prinesel davčnih ugodnosti.
V kolikor se s podobnimi vprašanji srečujete tudi v vašem podjetju in želite podrobnejše informacije, se lahko obrnete na ADRIATIC v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, lahko nam pišete na E mail: info@adriatic.si ali pa nam svoje želje sporočite na brezplačni modri telefon 080 11 10. Z veseljem vam bomo podrobneje svetovali.
www.adriatic.si
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, čateških Toplicah
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju
•	APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Semiču, Straži, Škocjanu (okolica), Šmarjeških Toplicah (okolica)
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Novem mestu, vNovem mestu, Stopičah, Šentrupertu (okolica)
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
TRGOVINA d.o.o.
V
Mtiller
J
Ste komunikativni, imate radi glasbo in ste željni dela in novih izzivov?
Iščemo
PRODAJALCE na CD oddelku
v naši Trgovski hiši, ki jo bomo postavili v Novem mestu. Prijave s kratkim življenjepisom in priloženo fotografijo pošljite na naslov:
DOM - Trgovina, d.o.o., Mestni trg 24, Ljubljana
94,9 Mhz
*
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
MEDNARODNO PODJETJE
Adecca
ZAPOSLI DELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI
Iščemo kandidate z območja Novega mesta, Šentjerneja, Škocjana in Trebnjega, ki bi sprejeli izmensko delo v proizvodnji. Bolj kot izobrazba je pomembna delavnost, odgovoren nastop do dela, zanesljivost in točnost. Delovne izkušnje so zaželene.
Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Vabimo vas, da se oglasite v naši poslovalnici na Rozmanovi ulici 34 v Novem mestu. Za vse ostale informacije smo vam na voljo tudi na telefonski številki 07/ 39 34 290.
Prav tako zaposlimo mizarje, kovinarje, natakarje in čistilce.

BODITE PRVI!
NISSAN ALMERA SEDAN
SE.,
Začetek prodaje novega modela v Sloveniji je 18. maja.
Posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan.
Obiščite najbližjega pooblaščenega trgovca z vozili Nissan.
NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:Aivww.nissan.si Pooblaščeni trgovci: LJUBLJANA: Avtoniss (01) 58 18 650: Avlo Trunk (01) 56 80 910; DOMŽALE: Avtoservis Pižem (01) 56 27 100; Nissan servis Krute (01) 72 31 200; MARIBOR: Avtohiša Ferk (02) 25 24 478; MURSKA SOBOTA: Avtohiša Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU; MG Center (02) 87 85 888: CELJE: Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avlo Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avlo Močnik (04) 20 42 277; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721; KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
“■k	^
NAČRTUJEMO IN IZBOLJŠUJEMO, ŽE VEČ KOT 80 LET. (N ISSAIVlJ
DOLENJSKI LIST ¥&]
Št. 21 (2700), 24. maja 2001
PORTRET TECjA TEdlNA
Janez Gliha
Žužemberčanom ga ni treba posebej predstavljati, morda pa niti ne številnim drugim, ki so se z njim seznanili, ko so se mudili v Suhi krajini, ali pa v Beli krajini in v Stični, kjer je včasih služboval, ter na Dolenjskem, kjer je nekaj let predsedoval Društvu veterinarjev in veterinarskih tehnikov. Včasih ga imajo kar za zaščitni znak Suhe krajine, saj nastopa s skupino pevk v suhokranjskih nošah in pove, kako po domače. Ker se v pripovedi drži domačega narečja, je še posebej dobrodošel kot turistični vodnik.
O svojih krajih, ljudeh, njihovih rodbinah in usodah ter o zgodovini in pomembnih ljudeh zna povedati morda več kot kdorkoli tam okrog. Dober spomin in radovednost ga spremljata že od otroštva, ko je kot ministrant z veseljem poslušat pripovedi domačega župnika. Ta je Jakčovemu Janezu, kot mu pravijo po domače, zaupal marsikatero zgodbo, pozneje pa je drobce iz krajevne zgodovine nabiral tudi med ljudmi, ko jih je obiskoval kot višji veterinarski tehnik. Opozarjal jih je na vrednost starin, in če je le mogel, tudi sam kaj obranil pred propadom. V njegovem domu med drugim visi leseni Kristus častitljive starosti, delo njegovega prednika Luke Glihe, ki je prišel v naše kraje rezbarit s Češkega.
V Janezovih omarah je tudi nekaj zajetnih kupov fotokopiranih zapiskov župnika in zgodovinarja iz Šmihela Alojza Zupanca, ki jih redno prebira. Svojevrstno strast in konjiček deli tudi z drugimi, saj rad razlaga in marsikomu
tudi pomaga ugotoviti, kdo je in od kod prihaja. "Če kaj veš in znaš, ti pride prav, kamorkoli že greš, "je njegovo vodilo.
Ljubezen do živali ga je vlekla v veterino, a ni imel priložnosti za šoto. Za začetek je opravil tečaj za osemenjevalca, ko pa so v Sloveniji ponovno odprli srednjo veterinarsko šolo, jo je zaključi! med prvimi Dolenjci. Medtem ko je delal v žužemberški Iskri, je ob delu končal tudi višjo socialno šolo, a se nato le odločil za veterino. Sprva je delal v Trebnjem, nato 18 let križaril po žužember-škem terenu in zaključil službeno pot v službi za zdravstveno varstvo na farmi prašičev v Stični.
Gliho lahko slišite v Žužemberku tudi za prvi maj, ko igra na trgu pred gradom budnico na svojo "tru-bo". Včasih je s fanti iz ansambla igral po Žužemberku in okolici, da je bilo veselje. Tudi pri vojakih je bil trobentač. Usposabljanje za reševanje iz vode, ki ga je opravi! pri gasilcih, kjer je bil dolga leta predsednik GD Žužemberk, mu je tudi prišlo prav. Krka, ki teče pod njegovim domom, je namreč prav zahrbtna lepotica, zato je bilo treba že večkrat reševati iz njenih valov. Ob taki priliki Gliha še danes niti malo ne pomišlja.
Njegov oče, čevljar in invalid iz prve vojne, je moral umreti po pomoti. Ustrelil ga je domobranski ostrostrelec, ki je menil, da po vasi šepa ranjen partizan. Tako je enajst otrok ostalo na ramenih matere. Ker se je Janez rodil deseti po vrsti, je za botra dobil regenta Pavleta in uradno ime Janez Pavle. Mati ga je šla edinega od vseh otrok povit v bolnico, ker ji je tako nekaj narekovalo. Janez meni, da ima podoben dar - instinkt mu pravi - tudi sam. Naravi je hvaležen tudi za svoje roke, ki s posebnim občutkom otipajo žival in spretno opravijo tudi najbolj mučne posege. Zdaj šteje že čez 60 let in še vedno priskoči na pomoč, kjer je treba: ljudem ali živalim. Skrbi za svoje ovce in neredko tudi ponoči ne odreče pomoči zaskrbljenemu kmetu in bolni živali.
BREDA DUŠIC GORNIK
Pečjak harmonike še poslika
Jože Pečjak iz Žužemberka se je sam lotil izdelave diatoničnih harmonik - Prvi v Sloveniji začel z ročno poslikavo
ŽUŽEMBERK - Že od zgodnjega otroštva so Jožeta Pečjaka iz Žužemberka, ki je sicer doma s Pleševice, zanimale harmonike. Njihov zvok mu je vzbudil željo po igranju. A je moral dolgo čakati, saj je šele kot 19-leten fant dobil svojo prvo harmoniko. Leta 1987 pa je že igral v narodno-zabavnem ansamblu Slapovi. Dobrih 10 let pozneje je začel izdelovati in popravljati harmonike.
Jože je prej delal v Revozu, nato v Litostroju in v Iskri. Prvo harmoniko je delal dolga tri leta, še prej pa je moral izdelati vrsto orodij in pripomočkov za delo. "Svojo prvo harmoniko in vse naslednje sem izdelal na svoj način in pri tem nisem posnemal drugih proizvajalcev. Kot prvi sem začel tudi ročno poslikavati harmonike, tako daje vsaka unikat. Mehaniko,
Prva presaditev očesne roženice na novi kliniki
LJUBLJANA - Na novi Očesni kliniki Kliničnega centra v Ljubljani so začeli s prvimi operacijami presaditev očesne roženice (keratoplastiko) z novimi vrhunskimi aparaturami. Skupaj z Zavodom za transfuzijo krvi RS bodo ustanovili očesno banko, kjer bodo shranjevali roženice, primerne za presaditev, kijih dobijo od darovalcev. Doslej je na presaditev očesne roženice čakalo približno 150 ljudi, sedaj pa bodo čakalne vrste za tovrstne operacije neprimerno krajše. Letno število opravljenih presaditev pa bo odvisno tudi od odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, koliko takšnih operacij bodo uvrstili v program financiranja.
Sašo Dukič faca meseca
NOVO MESTO - V klubu Lokal-Patriot bo danes, 24. maja, ob osmih zvečer na vsakomesečni prireditvi Faca meseca predstavitev novomeškega vsestransko dejavnega Saša Dukiča.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
O umetni oploditvi neplodnih samskih žensk tako in drugače - Mirnopeška mrliška vežica ni na tuji zemlji - Zakaj se knjižnica odpre šele ob osmih? - Pohvala vzgojiteljicam
V zvezi z vročo temo številka ena v Sloveniji - razpisom referenduma o oploditvi samskih žensk -seje oglasil bralec iz okolice Škocjana. Meni, da bi problem lahko razrešili za to usposobljeni zdravniki in drugi strokovni delavci. “Pravica vsake zdrave žene je, da ima svojega otroka! Referendum bo predvidoma stal okrog 500 milijonov tolarjev. Denarja za graditev pediatrične klinike pa ni. Zakaj? Prepričan sem, da se kopja ne lomijo tu. Naša ljuba cerkev želi prevzeti vse dogajanje v naši družbi. To me spominja na dogajanje v islamski državi, kjer je verski vodja prevzel oblast,“ je povedal bralec iz Škocjana. Drugačnega mnenja je N. A. iz okolice Kostanjevice, ki ne odobrava umetne oploditve samskih žensk. "Otrok mora poznati starše. V Sloveniji je toliko prijetnih fantov, da lahko vsaka ženska spozna kakega. Kaj pa če mamica kasneje ne bo sprejela
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ J9 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
otroka? Kakšen bo otrok, čigav je? Na koncu bo ta mamica iskala otroški dodatek, državo bo tožila za očetovstvo, skratka, takšne mamice bi se morale odpovedati vseh zahtev od države in same poskrbeti za finančno plat. Upam, da to ne bo izglasovano. Naj država raje poskrbi za boljše socialne programe, naj sredstva nameni za novo pediatrično kliniko,.. Jaz in vsa moja družina bo šla na referendum in bomo odločno proti. Naj ima otrok očeta in mater, ne pa da bo mati ta in ta, oče pa država!" je bila odločna.
Drago Brajdič iz romskega naselja na Ruperčvrhu preko naše rubrike obvešča vse sosede oz. svoje sovražnike, da ne smejo z avtomobilom priti na njegovo dvorišče. "Tuje moja zemlja, moja last! Asfalt sem plačal sam. Še enkrat poudarjam, da zaradi groženj ne želim v nočnih urah nobene sumljive osebe na svojem zemljišču. O tem, da sem življenjsko ogrožen, vedo tudi na novomeški policijski postaji," je povedal Drago.
Bralka iz okolice Novega mesta je sicer vesela, daje dolenjska metropola le dobila knjižnico, kot se spodobi, oz. nov prizidek, moti pa jo, da se Knjižnica Mirana Jarca po novem odpre šele ob osmih zjutraj, in ne ob sedmih, kot se je včasih. “Rana ura zlata ura, pravi že pregovor. Kolikokrat sem si že zjutraj lahko priskrbela potrebno gradivo oz. odšla študirat v knjižnico ali brat dnevne časopise. Zdi se mi tudi, da imamo uporabniki knjižnice velike težave pri iskanju knjig, ki niso vedno tam, kot bi morale biti," je še povedala. Direktorica knjižnice Andreja Pleničar je razložila, da se razlogi poznejšega obratovalnega časa knjižnice skrivajo zlasti v prostem pristopu
gradiva, ki zahteva drugačno organizacijo dela. Knjižničarji se morajo zjutraj do osme ure pripraviti na delo, “kar pomeni, da prižgejo vse računalnike, največ časa pa porabijo za pospravljanje knjig, ki so ostale od prejšnje izmene. Saj to delajo tudi sproti, vendar se vsega ne da. Poleg tega smo poenotili delovni čas oddelka za odrasle in študijskega oddelka, ker je vhod isti. Naša knjižnica skuša biti tako kot druge v Sloveniji in tujini čim bolj racionalna, vendar mislim, da je uporabnikom še vedno dovolj odprta in dostopna."
Marsikje so si krajani že postavili mrliško vežico, kar je dandanes že skoraj nuja, in tako je tudi v Mirni Peči. Bralec iz okolice tega kraja sprašuje, kako to, da ta vežica stoji na tuji zemlji, katere lastnik se nahaja v Ameriki, vežico pa tudi že uporabljajo. Župan Zvone Lah je povedal, da vežica stoji na občinski zemlji, parkirišče in dostop do ceste pa je delno na tujem (tretjina) zemljišču, katerega lastnik se nahaja v Argentini. Z njim oz. njegovim pooblaščencem se občina že dve leti dogovarja za ceno, "saj zahteva tako ceno, kot znaša za stavbno zemljišče v Ljubljani, na kar pa ne pristajamo, ker je absolutno preveč," je pojasnil župan in dodal, da se trudijo, da bi zadeve čintprej rešili.
Marjeta Kerkolj Smolič iz Novega mesta je pohvalila vzgojiteljice novomeških vrtcev, ki so v vrtcu Pedenjped 9. maja organizirale poučne delavnice za otroke (izdelovanje iz papirja, oblikovanje možicev, ples in rajalne igre). "Z dobro voljo in vsem potrebnim materialom so nam prijetno popestrile popoldne in nas vse, otroke in starše, naučile mnogo novega."
L. M.
lesene dele in meh izdelam ročno,” je povedal Pečjak, ki je popoln samouk na tem področju.
Dolgi dve leti je čakal na potrebna dovoljenja in konec leta 1997 je pričel novo življenje, ki ga je posvetil harmonikam. Zdaj skupaj z ■ ženo in dvema otrokoma živi in dela pri ženinih starših v Žužemberku, kmalu pa se bo preselil v novi dom v Dečji vasi pri Zagradcu. Pečjak ne ve povedati, koliko časa porabi za izdelavo ene harmonike, ker nikoli ne dela istočasno ene same, pa tudi zato ne, ker so želje kupcev tako raznolike.
SLAVKO MIRTIČ
Kekec
NOVO MESTO - Lutkovno gledališče Ljubljana bo v četrtek, 24. maja, ob štirih popoldan v Domu kulture izvedlo Čarovo priredbo Vandotovega Kekca. Predstava je za otroški abonma in izven.
Petčlanska medvedja družina straši
LOŠKI POTOK - Po odstrelu dveh medvedov v preteklem letu je zavladalo kar nekakšno zatišje, pa tudi neprijetnih medvedjih srečanj je bilo nekoliko manj. Ta mesec pa se je v neposredni bližini Retij pojavila kar petčlanska medvedja družina: medvedka in štirje mladiči. Preseneča prav število mladičev, ki je za medvedjo populacije nenavadno, če ne celo izjemno. Tako se številni obiskovalci okolice in seveda ljudje, ki imajo delo na polju ali v gozdovih, često srečujejo s številno družino, ki pa do sedaj, vsaj kolikor je znano, ni pokazala kakšne pretirane napadalnosti, kar pa še ne pomeni, da ji gre zaupati. Še večkrat se z družino srečajo številni avtomobilisti, saj se družina rada igra na toplem asfaltu. Običajno druščina mirno odhlača, radovednejšim voznikom pa rjoveča medvedka rada pokaže, kdo je močnejši. (A. K.)
Že razmišljajo o jubileju
19. Vinska vigred privabila v Metliko nekaj desettisoč gostov
METLIKA - Mnogi Metličani so si v ponedeljek, 21. maja, oddahnili. Tisti, ki so sodelovali pri pripravi 19. vinarsko-kulturno-za-bavne prireditve Vinska vigred, so bili veseli, da je uspela še ena, in sicer največja prireditev v Beli krajini. A tudi prebivalci Metlike, ki je v treh dneh konec preteklega tedna sprejela nekaj deset tisoč obiskovalcev. torej približno desetkrat več, kot ima prebivalcev, so bili gotovo srečni, da se bo življenje v mestu zopet vrnilo v ustaljene tirnice.
Kakšne vtise so odnesli obiskovalci, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, iz sosednje Hrvaške ter iz pobratenih italijanskih Ronk in avstrijske Wagne, ni mogoče preveriti. A glede na to, da se mnogi vsako leto sredi maja vedno znova vračajo v Metliko, vtisi najbrž niso bili slabi. Tudi metliški župan in hkrati predsednik prireditvenega odbora Slavko Dragovan je imel po prireditvi, kljub temu daje zaradi nje zbolel, dober občutek. Prepričan je bil, da je bil ves trud po-. plačan, predvsem pa je bil zadovoljen, da ni bilo izgredov.
Kot je že tradicija, je tudi tokrat lahko našel vsak nekaj zase. Tisti, ki imajo raje razstave ter kulturne prireditve, so Vinsko vigred obiskali podnevi, tisti, ki jim je bolj pri srcu zabava, pa ponoči. Vsem pa je bilo vedno na voljo dovolj jedače in pijače. Tokrat so svoj lonček pristavili še sadjarji, ki so predstavili oživljanje travniških sadovnjakov. Sadjarsko društvo Bele krajine je proslavilo 10-letnico dela, metliški obrtniki pa 25-letnico.
Prihodnje leto čaka Metličane jubilejna 20. prireditev, na katero se bodo morali po Dragovanih besedah že kmalu začeti temeljito pripravljati. Ne nazadnje je Vinska vigred tudi dobra priložnost za promocijo Metlike, s katero se lahko vsaj nekoliko dvigne iz povprečja.
M. B.-J.
JOŽE PEČJAK MED HARMONIKAMI - Pečjakove harmonike najbolj poznajo na Dolenjskem, vendar prihajajo kupci tudi iz Primorske, Štajerske in Prekmurja. Nanje igrajo številni posamezniki in tudi mnogi ansambli: Bobri, Poljub, Kosobrini, Krjavelj, Efekt, Korenine. Pečjak popravlja vse tipe harmonik, izdeluje pa le diatonične za odrasle in za otroke. Svoje delo opravlja z velikim veseljem in opaža, da se zanimanje za narodno glasbo in za nakup diatoničnih harmonik povečuje. (Foto: S. M.)
VINO IN PESEM - Medtem ko so bile v nekdanjem metliškem „konzumu“ na ogled razstave belokranjskih sadjarjev ob njihovem jubileju, o oživljanju travniških sadovnjakov ter o dobrotah članic Društva kmečkih žena Metlika, na grajskem dvorišču pa prikaz domače obrti, so se mnogi raje odpravili na razstavo „tekočih zadev". Najboljša vina so pokušali v Ganglovem razstavišču (na fotografiji), ob dobri kapljici pa velikokrat ni šlo tudi brez pesmi. (Foto: M. B.-J.)
OSREDNJI KONCERTI
Sobota, 14.7. ob 20:30, Brežice, Melante Amsterdam, Klaus Mertens Nedelja, 15.7. ob 20:30, Brežice, Amsterdam Loeki Stardust Quartet Ponedeljek, 16.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Bernarda Fink, Marko Fink, Domen Marinčič, Ars Antiqua Austria Torek, 17.7. ob 20:30, Brežice, Compagnia Vocale Sreda, 18.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, CamerataTrajectina Četrtek, 19-7. ob 20:30, Brežice, London Baroque, Emma Kirkby Petek, 20.7. ob 20:30, Grad Mokrice, Ensentble Unicom Sobota, 21.7. ob 20:30, Brežice, Musiča Florea Nedelja, 22.7. ob 20:30, Brežice. 1 Solisti di Cremona Ponedeljek. 2,3.7. ob 20:30, Brežice, La Bergamasca Torek, 24.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Cappella Pratensis Sreda, 25.7. ob 20:30, Brežice, Anner Bylsma Četrtek, 26.7 ob 20:30, Brežice, Trio Eroica Petek, 27.7. ob 20:30, Brežice, La Stagione Frankfurt Sobota, 28.7. ob 20:30, Brežice, II Gardelino
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 31.7. ob 20:30, Grad Bogenšperk
;ev Novo mesto
Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Nedelja, 5.8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje
Torek, 7.8. ob 20:30, Grad Bogenšperk
Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg
Četrtek, 9-8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk
Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajhenburg
Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 21.7. ob 16:00, Brežice, Koncert študentov iz. razredov:
Barbara Schlick (baročno petje), Hans-Marla Kneihs (kljunasta flavta), Andreas Kroper (prečna flavta), Khalev Ad-El (basso continuo)
DRUGI DOGODKI
Sreda, 20.6., 10:00-18:00, Grad Fužine, Simpozij o sponzorstvu Četrtek, 21.6., Brežice, Dan Osnovne šole Brežice Ponedeljek, 16.7. ob 15:00, Terme Čatež, Okrogla miza o stari glasbi Sreda, 18.7. ob 15:00, Terme Čatež, Predstavitev zbirke Repertorium Torek, 24.7. ob 16:00, Terme Čatež, Anner Bylsma - predstavitev knjige
PRODAJNA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 1111 Novo mesto: lnfotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si
!!
IS
N