i J o I \ A
BIBLIOTEKA
T rT
it. 134 Poštnina poračnnjena (C. C. con la posta)
v Trsta, * sredo« 6. junija 1928. - Leto VI.
Posamezna številka 30 cent.
Letnik Lil!
Ust k ba}a vsaki dan
t me«««« L L 6.50 vi. *-«flttIcostt 1 rrtc«, zab^kf*,'
*» ponedeljka. Naročnina« ra 1 mesec L 8*—» celo leto L 75.—, ▼ b»o»emetvo mMeteo ke 30 st — Oglaasina sa I mm prostor* trgovske in obrtne oglaee L I.—, za oemrt-L 1.50, oglaa« denarnih zarota? L X—t na prri strani L 2.—
EDINOST
Uredniitvo In upravnlštvo: Tret (3), ulica S. Franceseo d'Assisl 20. Telefon 11-57. Dopfai na) si poifljajo Izključno uredniJtru, otflasi, rekla* mac^e in denar pa uprarniStru. RokopM m ne vračajo* Nefranklrana pisma •• ne sprejemajo. — Last« salotbe In tlak TIskarne »Edinost*. Poduredniltro ▼ O o r I e 11 nlica CUoea* Cendecd IL 7, L n. — Telet 1L S27« Glavni in odgovorni uredniki proi- K Hip Perfab
Poročilo načelnika vlade o zunanle-političnem položaju
na včerajšnji seji visoke zbornice
Otvoritev seje
Veliko zanimanje za govor on.
Mu s solmi j a
RIM, 5. Kako veliko je bilo zanimanje za današnjo sejo senata, priča v zadostni meri dejstvo, da so bile tribune za občinstvo ob 15. uri že nabito polne. Ob 15.30 se je pričela polniti diplomatična tribuna, kjer so postopoma pričeli zasedati svoja mesta poslaniki Anglije, Francije, Švice in skoro vseli ostalih držav, ki imajo v Rimu svoje zastopnike.
V poslanski tribuni se je zbralo vse polno poslancev pod vodstvom predsednika on. Caser-tana. Tako tudi v novinarski tribuni. Ob 15.45 so pričeli prihajati poedini ministri in državni podtajniki, kot prva ministra on. Belluzzo in on. Fe-dele.
Točno ob 16. uri je predsednik on. Tittoni otvoril sejo. Takoj nato je vstopil v dvorano načelnik vlade on. Mussolini.
Kaj pravi senator Cippico
Po otvoritvenih formalnostih povzame kot prvi besedo senator Cippicco. Govornik protestira proti nedavnim .dogodkom v Dalmaciji. Po njegovem mnenju je bila Italija le redko kdaj ta-
ko kruto žaljena kot v preteklih dneh v Splitu, Dubrovniku in Trogiru, kjer so divjaške tolpe izlile vso svojo besno jezo proti vsemu, kar je italijanskega imena in izpoveduje italijansko prepričanje. Navzlic temu, da je bila z Marinkovićevem odgovorom diplomatična plat vprašanja za enkrat likvidirana. Nikakor pa ni mogoče prezreti zveze, ki obstoja med roparskimi napadi j ugoslo venske sodr-ge z dne 24. maja 1928. in med celo vrsto umorov, ki so bili izvršeni v Dalmaciji in ki se pričenjajo z umorom častnikov ladje «Monzalano» 1. 1874 in zaključijo z umorom poveljnika Julija leta 1920.
Ko je senator Cippicco zaključil svoj govor, ki ga je v tem zmislu še nekoliko nadaljeval, je predsednik on. Tittoni predal besedo načelniku vlade in zunanjemu ministru on. Mussoli-niju. Zbornica je zaploskala. Ko je nastala spet tišina, je on. Mussolini, ki je podal v enoin-tričetrtirrnem govoru, kot se je sam izrazil v uvodu svojega ekspozćja, obširen in analitičen pregled političnih odnošajev, v katerih se nahaja Italija z raznimi državami po vsem svetu, pričenši z najoddaljenejšimi in zaključujoč z najbližjimi.
Ekspotion. Myss®linlja
imi
Častiti senatorji, zadnjič ko sem imel čast govoriti pred vami o mednarodni politiki, je to bilo na seji 28. maja 1926. Minuli sta natančno 2 leti. Tedanji moj govor je bil kratek in se je otrL^jftval na. odgovor nekaterim pripombam vaših tovarišev, ki so posegli v besedo pri proračunu zunanjega ministrstva. Govor, ki ga mislim izpregovo-riti danes, bo mnogo obširnejši: bo po potrebi analitičen, ker sem si nadel nalogo, da pregledam vse postojanke mednarodne politike, ki jo ima Italija v svetu, pričenši z najodddalje-nejšimi in končavši pri najbližr-jih. Spričo dejstva, da je Italija danes svetovna velesila, to se pravi, z interesi ne omejenimi na določeno ozemlje ali kontinent, bom začel pregled pri Aziji, nadaljeval preko Afrike in Amerike in ga zaključil v Evropi. Govoril bom nato o nekaterih zadevah splošnega značaja, kakor o razorožitvi, o reparacijah, o Družbi narodov ter končno o sredstvih uprave zunanjega ministrstva.
Dežela skrajnega Vzhoda, ki dokazuje najživalinejše zanimanje za italijanske zadeve in za sedanji politični ustroj Italije je Japonska. Razmerje obeh dtržav, in trdi se lahko tudi obeh narodov, je zelo prisrčno. Obseg trgovskega izmenjavanja je skromen. Vendar je bilo v letu 1927. iz Japonske v Italijo uvoženega blaga za približno 119 milijonov Lir vrednosti in iz Italije v Japonsko izvoženega bla-ga, za približno 19 milijonov lir ^vrednosti, obstoječega v glavnem iz živega srebra, avtomobilov in marmorja.
Posebno zanimiv za Italijo je položaj na Kitajskem, katere notranji boji vzbujajo napeto zanimanje svetovne diplomacije in javnosti. Položaj po dvoletju državljanskih vojn, otežkočenih radi poizkusa boljševiškega u-pora, ki je danes že popolnoma likvidiran, položaj, pravim, je danes kaotičen in mračen. Na debelo povedano: Severni Kitajski načelu je maršal Čang-tsolin; južne pokrajine se zbirajo okoli nankinške nacionalne vlade; v sredini pa so lokalni guvernerji, ki delujejo vsak na svoj račun in ne poslušajo s praktičnega stališča ne Severa In ne Juga.
Dramatični hip tega boja se je pojavil v septembru-decem-bru 1926., ko je Angleška izgubila svoje koncesije v Han Kow-u.Bilo je v tistem razdobju, Ho so evropske velesile s kitaj-Skfmi interesi, smatrale za u-
mestno, da odpošljejo ojačenja in da vzpostavijo nekako enotno evropsko fronto. Vlada, ki je imela takrat na Kitajskem že kr. ladje «Libia», «Caboto» in «Carlotto», je odposlala še dve bojni ladji: «Volta» in «Muggia» Ker ima položaj značaj kronič-nosti, z rezkimi in krvavimi izbruhi, kakor je bil oni, ki je povzročil japonsko intervencijo v Šantungu, je bil «Volta» odpoklican.
Italijanski mornarji so zadostili svoji dolžnosti v vsakem slučaju. Danes so v Kitajski sledeči italijanski vojaški oddelki: 80 mož straže pri poslaništvu v Pekingu, 300 mož bataljona v Tientsinu in 80 mož posadke v Šangaju. Je zelo težko določiti, kakšen je globoki pomen kitajskih držav-, ljanskih vojn in kakšen izhod bodo lahko imele. Ne sme se pa prezreti podmeno, da bo Kitajska prišla preko teh bojev do enotnostne države s preko 400 milijonov ljudi.
Med Italijo in Kitajsko obstoja pogodba o prijateljstvu, trgovini in plovbi že iz leta 18C6., za katero sme Kitajska vprašati pregled trgovskega dela med 1. julija in 31. decembra tekočega leta. Slične pogodbe, obstoječe z Belgijo in Španijo, so bile sicer že odpovedane v celoti. Posledice take odpovedi bi bile lahko precej težke narave, v kolikor se tiče naših denarnih in trgovskih zavodov in enajstih italijanskih apostolskih vikarijatov, katere pa smo z drug-e strani pripravljeni ščititi po možnosti tudi s prijateljskim dogovorom. Ni mogoče govoriti o Kitajski, ne da bi se omenila italijanska koncesija v Tientsinu, obljudeno s kakimi 7500 prebivalci, od katerih 150 Italijanov, 7000 Kitajcev in o-stalo drugih narodov. Politična in moralna važnost te najodda-ljenejše postojanke italijanske civilizacije na skrajnem Vzhodu je očita. Zanimalo vas^x> mogoče, častiti senatorji, da*je proračun koncesije skromen, a zaključuje se z aktivo preko 600 tisoč lir.
Da se povrnemo na Kitajsko in da zaključimo, mi si želimo, da bi se politični položaj razjasnil in ustalil, zato da bi bik> mogoče obdržati tesne prijateljske vezi med Italijo in Kitajsko, ki so vedno obstojale, odkar so italijanski mornarji prepotovali one oddaljene dežele, kjer se je razvila ena izmed najstarejših in najzanimivejših kultur sveta.
Od Kitajske preidem k Sia-mu. Tudi s to državo je obstojala stara pogodba, podpisana i
leta 1868. Bila je nadomeščena s prijateljsko, trgovsko in plovno pogodbo, podpisano 9. maja 1926. Obseg naših trgovskih odnošajev je omejen: kljub temu je bilo v letu 1927. uvoženih v Siam 277 italijanskih avtomobilov. S trgovsko pogodbo, ki določuje in olajšuje pogroje, je dan^ sedaj možnost za povzdig naše trgovine.
Mnogo obsežnejši so trgovski odnošaji med Italijo in angleško Indijo. Vlada je uvidela, da je za nje pospešitev potrebno preurediti in pomnožiti italijansko konzularno zastopstvo. U-stanovljeni so bili tedaj italijanski podkonzulat v Madrasu in konzulat v Colombo.
Država, ki vzbuja posebno zanimanje radi svojega zemljepisnega položaja, svoje ustave in svoje moči je Afganistan*.
Evropsko potovanje kralja Ah man a Ullaha Khana je pričelo v Italiji. Tej prednosti simpatij in tudi dejstvo, da je bila Italija prva zavezniška velesila, ki je pripoznala afganistansko neodvisnost, proglašeno 1. 1919. Italijansko - afganistanski! trg. odnošaji so dandanes minimalni radi zemljepisnega položaja Afganistana, ultra-kontinental-ne dežele, zajete med Indijo in Rusijo, ki je oddaljena od morja na stotine in stotine milj, kakor tudi zaradi tega, kei primanjkujejo v Afganistanu Železnice in pa bančne organizacije. Kljub temu je Italija pred kratkim sklenila kupčijo dobave orožja in avtomobilov in so v teku priprave, da se odpošlje skupina tehnikov. Važno s stališča italijanskega prestiža v središču Azije je dejstvo, da je poslal Afganistan svojih prvih 25 letalskih kadetov na aeronavtično akademijo v Caserto. Ti-le mladeniči so že v CasertL Kadar se bodo vrnili v domovino s pilotskim spričevalom, ne bodo mogli pozabiti svojega bivanja v Italiji. Tudi s takim «izmenjavanjem» ljudi in služb se razvijajo odnošaji med narodi.
Sem prepričan, da je Afganistan, — stroga islamska dežela, obljudena z močnimi in bojevitimi rodovi, pod vodstvom kralja, ki združuje v svojem duhu tradicije Vzhoda z junaštvom Zapada — določen, da zastopa pretežen del politike Srednje Azije.
Odnošaje Italije s Perzijo, ki so bili- vedno prisrčni, označuje baš sedaj obnovitev pogodbe italijansko-perzijskejfa prijateljstva in o trgovini iz 1. 1862., katero je teheranska vlada odpovedala dne 8. maja 1927. Ta odpoved ni bila napravljena samo napram Italiji, pač pa napram vsem onim drugim državam, s katerimi je imela Perzija kapitulacijske ' pogodbe. Glavni namen tega stališča perzijske vlade je, kakor znano, oni, da oprosti svojo deželo režima kapitulacij.
Zainteresirane velesile so že delj časa v pogajanjih s perzijsko vlado, zato, da pridobijo vsaj delna jamstva spričo izgube kapitulacijskih privilegijev in nekatere so že sklenile začasne dogovore.
Tudi Italija ima svoje interese v tem vprašanju, za katere mora skrbeti, in prisrčnost, s katero se vršijo pogajanja a perzijsko vlado, nama vzbuja prepričanje, da bomo v najkrajšem času dosegli «modu» vivendi* na podlagi klavzule najbolj favorizirane nacije.
Prisrčnost odnošajev med q-bema narodoma je potrjena z dejstvom, da je perzijska vlada vprašala pri ministrstvu zunanjih zadev za dva italijanska tehnika, katerima bo poverjena ureditev pomorske službe perzijske države.
Če zapustimo Indijski ocean, da pridemo k Rdečemu morju, srečamo drugo državo, s katero je Italija sklenila pogodbo o prijateljstvu in gospodarskih odnošajev: je to jemenska država.
Pogodba tvori uradno pripo-znanje ojačenja prijateljskih
stikov Italije z Jemenom in v istem času priznanje popolne neodvisnosti Jemena in njenega vladarja.
Navdahnjena z edinim namenom lealnega prijateljstva do arabskih dežel, preko pomirjenja raznih njihovih emiratov in s pomnoži t vi j o njihovih ekonomičnih delovanj je morala naša akcija, močno podprta ra^ di obnovljenega prestiža Italije, naleteti na pritrditev jemenskoga naroda in njegovega vladarja.
Potovanje v Italijo enega izmed sinov Imam Yahia je bilo potrdilo teh prijateljskih političnih odnošajev, ki obljubljajo rajevoj trgovinstva med Massa-uo in Hodeido. V tem smislu deluje Že neka italijansko-arabska družba In Ime Italije je v Jemenu že splošno znano. Edini Evropejci, ki so v gotovem času krožili po Jemenu, so biH Italijani.
Jemenski vladar se ne bo mogel nikoli kesatl, da je sklenil svojo prvo politično pogodbo prijateljstva in ekonomičnih odnošajev z Italijo.
Če gremo preko Rdečega morja, preko prvorojene kolonije, srečamo Etiopski imperij. Tudi z Abesinijo so postali — po prihodu Ras Tafarija v Italijo — odnošaji prav posebno prijateljski. Megle, ki so jih hoteli spraviti agentje tujih interesov na horizont italijanskoi-abesinjsktfh odnošajev, so izginile. Prijateljska pogodba, prva, ki jo Abesi-nija sklepa z evronsko velesilo, bo menda posvetitev tega novega in srečnega deianskega stanja.
Jtioa iBulb ii Združen države
Odnošaji Italije z vsemi republikami latinske Amerike so zelo prisrčni. Živijo tamkaj delavne in zato upoštevane, velike skupine Italijanov. Z eno samo drŽavo je Italija sklenila pogodbo političnega značaja: s Čile jem. Dne 24. februarja 1927. je bila podpisana med Italijo in Čilejem pogodba sprave in sodne uredbe.
Tudi brez pogodb so odnošaji med Italijo in Argentinijo, med Italijo in Brazilijo izborni. So to odnošaji politično-ekonomskega in moralnega značaja.
Brazilija je naročila kak pod-mornik pri italijanski industriji. Večja so bila naročila argentinske vojne mornarice, s katerimi pripoznava velika in razvijajoča se argentinska republika dobroto našega dela in sposobnost našega delavstva.
Nočem zapustiti Južne Amerike, preden ne omenim Uru-guaya — dežele, ki nam je dala tudi pred kratkim dokaz svojega prijateljstva z odposlanjem izrednega poslanstva — in vseh dru&ib republik, ki od Peruja do Paraguaya, od Ekvatorja do Venezuele in do Kolumbije, gojijo z Italijo odnošaje splošne prisrčnosti.
Združene države Severne A-merike so po vojni začele imeti pretežno vlogo v svetovni zgodovini. Težišče financ se je premaknilo iz Evrope v Ameriko. Združene države imajo za 12 milijard dolarjev kredita pri vseh narodih. Ameriška iniciativa skuša zavzeti vso Evropo. Analiza tega pojava bi me do-vedla predaleč. Sicer pa se ta pojav razvija pred našimi očmi ▼ najrazličnejših oblikah. Do kake točke se bo povzpel lok volje ameriške velesile in na kake odpore bo zamogla naleteti, ni mogoče predvidevati. Kar se tiče Italije, so bili njeni odnošaji z Združenimi drŽavami, določeni s tremi dogodki posebne važnosti.
Zadostuje omeniti prvega, to je sistematizacija našega vojnega dolga. V najhujši krizi tečajev, natančneje povedano 15. junija 1925., sem odposlal našemu poslaniku v Washlngrton sledečo brzojavko: «Po razgovoru a finančnim ministrom, tekom katerega je bila predvidevana podmena, da bi lahko sedanja poostritev tečajev povzročila negotovost položaja
naših pogajanj z Z edin j enimi državami glede dolgov, sem sklenil porabiti Vašo ekscelen-co, da uradno prične s pogajanji za ureditev našega dolga. Vaša eksc. je torej pooblaščena, da v tem zmislu takoj uradno obvesti ameriško vlado. Komaj pa bo Vaša eksc. ameriško Vlado obvestila, da se je italijanska vlada odločila pričeti redna pogajanja za ureditev dolgov, me bo Vaša eksc. dnevno obveščala o predhodnem razvoju stvari in o vtisu med ameriškimi finančniki«
Zatem se je grof Volpi sijajno pogajal za ureditev našega dolga, to je bil prvi korak na potu do finančne obnove. Odnošaje med Italijo in Zedinjenimi državami pa je zadelo še nekaj drugega, namreč inicijativa za konferenco glede pomorskega oboroževanja. Senat se spominja, da Italija ni sprejela povabila.
V odgovoru na ameriški predlog- sem se oziral na razloge, radi katerih Italija ni mogla sprejeti zamisli o ženevski konferenci, ki se je nato vršila, ne da bi se je udeležili Italija in Francija in ki se je na to zaključila s popolnim polomom, to pa posebno radi težikih nasprot-stev, ki so se pojavila med Zedinj enimi državami in Anglijo glede določitve tonelaže in števila križark.
Tretji dogodek se je končno pripetil preteklega aprila: Bil je to podpts spravne in arbij-tražne pogodbe med Italijo in Zedinj enimi drŽavami. Že poedini členi, predvsem pa predgovor te pogodbe označujejo njen značaj. Sedaj pa je na dnevnem redu Kelloggov predlog; zadržanje Italije napram njej je bilo pojasnjeno v pismu, ki je bilo objavljeno. Preden pustim vprašanje odnošajev med Italijo in Zedinj enimi državami, se hočem dotakniti dveh zadev, ki izzivajo od čaša do čaša polemike in ki razvnemajo ameriško javno mnenje. Kolikor se tiče zakona o izseljevanju in zadevne kvote, nas pusti popolnoma nebrižne ohranitev te kvote, dasi nas bolijo vzroki, ki so jo izzvali. Že dve leti je tega, odkar fašistovska vlada svojevoljno omejuje in nadzoruje izseljevanje. Očiten znak spremen i t ve te smer nit e sta ukinitev izseljeniškega komisarijata in nadomestna ustanovitev generalnega ravnateljstva za Italijane v inozemstvu, podrejenega zunanjemu ministrstvu. Spremenitev ali nadaljnja ohranitev takozvanega »immigration bili* (izseljeniškega zakona) v Zedinjenih državah pa je stvar, ki brigu nje same. Italijani po rojstvu, ki so bili v Ameriki naturalizirani, pa so pravno in dejansko ameriški državljani, torej za nas tujci.
Omejujemo se le na željo, naj bodo oni ponosni na svoje poreklo. Končno so se nehale vse diskusije v zadevi inozemskih fašijev z objavo pravil inozemskih fašijev, ki sem jih jaz osebno narekoval in ki določajo na najbolj formalen način naloge in značaj teh organizacij, ki so nedvomno potrebne, če jih — kot to mora biti — sestavljajo možje-poš ten jaki, ki delajo čast svoji domovini s svojim delom, disciplino in osebnim dostojanstvom.
Prijateljstvo z Anglijo
In sedaj, častivredni senatorji, preletimo Atlantski ocean in u-st&vimo se v naši stari, slavni in še vedno nemirni Evropi. Tu je vpogled vse bolj težaven: interesi vse bolj Sivi, realnost vse bolj očita, tuvstva vse bolj raavneta: pri njenem proučevanju je treba postopati redno in pazno. Pričenjam pri Angliji. Kdor pravi, da je prijateljstvo med Anglijo ln Italijo tradicionalno, ne pove nekaj splošno znanega, marveč izrazi eno samo realno dejstvo. Prijateljstvo med obema narodoma je globoko: s tem mislim reči, da ju preteklost nI nikoli ločila, da sta medsebojno sodelovala v svetovni vojni, da sta vkupno dospela do miru, da sta lojalno uredila edino medsebojno nesporazum lje-
nje v zadevi kolonij, namreč ono glede Jube. V Locarnu sta obnovila svoje tesno politično sodelovanje, da se doseže evropski mir. Ko pravim, da je prijateljstvo med obema državama globoko, mislim reči, da se to čustvo ne omejuje samo na po potrebi omejene odgovorne kroge, marveč je razširjeno med širokimi masami prebivalstva.
Spremembe mož pri «Foreign Office-u» (angleškem zunanj. ministrstvu) niso nikoli izzvale sprememb tega položaja, ki očividno odgovarja interesom višjega reda. Bilo mi je drago in v čast, da sem se sestal s sirom Austinom Cham-berlainom meseca decembra 1929 v Rapallu in meseca septembra
1926	v Livornu. Spominjate se pač, častiti senatorji, polemičnih in časopisnih zablod, ki sta jih izzvala ta dva sestanka. Odlični državnik, ki vodi zunanje ministrstvo Britanskega imperija, je bil celo obtožen, da je podnetil fašistovskl imperializem, in kasneje so se nekateri dogodki razlagali, kot da
bi bil Chamberlain dal politiki Italije svoje tozadevno pooblastilo. Nobena stvar ni bolj fantastična.
Današnji Italiji ni treba zahtevati posebnih pooblastil za njeno politiko- Italija je docela avtonomna v zadevi svoje zunanje politike. Dostavljam, da je prijateljstvo z Italijo baš ena Izmed osnov te politike.
Da se to prijateljstvo utrdi in spopolni, niso potrebni posebni protokoli Temu cilju so posvečeni vsi napori fašistovsko vlade.
noslja. Poljska in baltiške države
Prehajam od Velike Britanije na Zvezo sovjetskih republik, ki se je včasih imenovala Rusija in katero bom jaz Še nadalje imenoval Rusijo, a iz razloga, da je to ime krajše. Odnošaji med Italijo in Rusijo so normalni. Kot se gotovo spominjate, častivredni senatorji, je Italija 1. 1924 diploma-tično priznala Rusijo in je ž njo sklenila trgovinsko pogodbo. Ker pa je sledilo mnogo razprav o dejanskih zaključkih te trgovinske pogodbe, je oportuno, da vam navedem podatke, ki označujejo Izmenjave med obema drŽavama So naslednji:
L. 1925 je bil vreden uvoz v Italijo 149,188-000 lir, izvoz iz Itar lije pa 171,256.000 lir; leta 1926 344,851.616 odnosno 124,511.369; 1.
1927	pa 394,735-633 ozir. 43,441.401 lir. Te poslednje številke pa niso prav docela točne.
Iz teh podatkov izhaja, da s*, bile zmešnjave v celoti umerjene. Razlogi te umerjenosti so znani-Ti razlogi so v zvezi ne samo z monopolizirano zunanjo trgovino, marveč tudi z dejstvom, da mon Rusija kupovati na kredit. Na tem polju pa Italija za enkrat ne more tekmovati z drugimi vlastmi, ki lahko čakajo na plačilo. Da se odstrani ta nedostatek, se je skušal ustanoviti finančni zavod, ki naj bi italijanskim dobavitelejm v naprej izplačal denar, ki ga potrebujejo za izvršitev naročil, ki so bila izplačana z ruskimi menicami z različnimi roki.
V letih 1925 in 1926 so se širile govorice o sklenitvi politične pogodbe med Italijo in Rusijo, toda razgovori so ostali v enostavni predhodni fazi.
Načelnik vlade je prešel nato na baltiške države. Z Lotvinsko je bila 25. julija 1925 sklenjen trgovinski dogovor, ki je bil pet mesecev nato ratificiran. Odnošaji s Finsko so najprisrčnejSi. Istotako z Litvo, s katero se je sklenila trgovinska pogodba. S Poljsko ne vežejo Italije še nikake pogodbe, tudi o njih ni bilo govora, ko je Zalevski pred kratkim poselil Rim. Vendar pa je bil njegov po-set velike koristi za ugotovitev ovropskega položaja in možnosti eventuelnega sodelovanja med o-bema državama.
Nemčija in Italijo
Odnošaji med Italijo in Nemčijo, je nadaljeval predsednik vlade, so prisrčni- Obstojata med njima trgovinska pogodba, katere vrednost se ni dala popolnoma oceni-* ti z nestalno Italijansko valuto, in pa spravna in arbitražna pogodba, podpisana meseca decembra 1926 za dobo 10 let.
Prehajajoč od odnošajev med vladami k nič manj odločilnim odnoSajem med narodi, je potrebno ugotoviti, da bi odnošaji med obema narodoma — italijanskim In nemškim — lahko bili neskončno boljši, če bi se nekdanje skoro naravne simpatije danes ne bi« le zmanjšale radi delovanja nekaterih neodgovornih krogov, ki podpirajo nečuveno zahtevo ga
i£DJJIOST>
V Trstu, dne «. junija 1928.
jvmešetvanjur v zadeve notranje politike oa£o države. Ako bodo te fbegle — kar jaz iskreno Selim — IsgSrtfe z obzorja, tedaj bo sodelovanje — tudi na Cisto gospodarskem polju — med ogromnimi masami obeh narodov lahko o-brodflo velike uspehe. Pripominjam pa, da so se odnošaji v zadnjih mesecih »boljšali, sprejem, ki ra. je Nemčija pripravila generalu Nabileju, je vzbudil v italijanski javnosti najbolj simpatičen odmev.
(MnoSoJI s Francijo
Tangersko vprašanje. - Švica, Španija In Avstrija.
Prekoračimo sporni in zasedeni Ren. Precej nemirno zgodovino naših odnošajev s Francijo v povojni dobi pojasnjuje v veliki meri to, kar se je zgodilo v Versail-lesu m kar se je več ali manj u-pravičeno pripisovalo političnemu zadržanju tedanjih francoskih državnikov, ki niso blagohotno vpo-Stevali žalitev zaveznice Italije.
Poklicati v spomin to desetletje bi utegni k) biti koristno z zgodovinskega staliSča. Sedanji položaj jo dosti boljši. Da se zavemo današnjega zboljšanja, se moramo povrniti k najbolj delikatnomu momentu, to je v dobo sklepa pogodbe med Francijo in Italijo in zavezniške obrambne pogodbe med ItaMjo in Albanijo. Od tedaj smo zelo napredovali na poti k politični razjasnitvi in ustalitvi odnošajev med obema narodoma. Omeniti je treba govor ministra Brianda v francoski zbornici, na katerega sem jaz odgovoril v ministrskem svetu. Moram opomniti, da je k tej razjasnitvi mnogo pripomogel poslanik Besnard za Časa svojega dveletnega bivanja v Rimu. Po prihodu novega poslanika "De Beaumarchaisa so se oficielni razgovori pričeli točno 19. marca t. 1- Razvijajo se po dveh smernicah: z ene kanijo privesti do skleda politične prijateljske pogodbe, in aicer selo obširne, kakor je dejal Briand; z druge strani stremi-
Odnosa]! 2
Italija In Hala antanta
Prispeli smo tako na prag podonavske in balkanske Evrope. Tu je treba postopati s previdno pozornostjo, ker je v teh krajih torišče mnogih nasprotujočih si interesov ter je politični dinamiiem izredno živahen. To so kraji, kjer so posledice vojne najbolj vidne v iz-premenibi političnega zemljevida, to |e cona, kjer je zlom habsburškega cesarstva povzro čil največje izpremembe. V svrho obrambe in ohranitve mirovnih pogodb je vzklila Mala antanta, t. j. zveza med Ceho-Elovaško, Jugoslavijo in Romunsko, zveza, ki je bolj negativnega, nego pozitivnega pomena, zakaj meje sporazuma so natančno določene in nimajo elementi, ki tvorijo Malo antan-to, če abstrahiramo od torišča čisto navadne ohranitve pogodb, nikakih drugih velikih skupnih interesov. Odnošaji Italije z drŽavami, ki tvorijo Malo antanto, so bili določeni v prejšnjih letih. Med Italijo in Čehoslovaško obstojata trgovinska pogodba ter pogodba o prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju, podpisana v Rimu dne 5. julija 1924; obstoja pogodba o prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Romunsko, podpisana v Rimu dne 16. septembra 1926. Nekaj časa po sklenitvi te pogodbe, je Italija ratificirala določbo poslaničke konference glede posesti -Besarabije s strani Romunske. Ne bo odveč, opozoriti, da je šele z italijansko ratifikacijo postala posest Besarabije s strani Romunske popolna z mednarodnega vidika.
Obstoja končno pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in arbitraži med Italijo in Jugoslavijo, podpisana v Rimu 28. januarja
1924.	Na tej poslednji politično-diplomatični točki se moramo več časa pomuditi. Od nastopa fašistovskega režima dalje, so bile smernice zunanje politike napram Jugoslaviji ravne. Prepričan sem, da med dvema narodoma, katera imata skupne jneje, ne morejo obstojati odno-8aji indiferentnosti, marveč prijateljstva ali neprijateljstva. *Ko je biia izključena ta slednja *nožnost, ko je bilo torej sprejeto načelo prijateljske politike, se je Italija lojalno držala nti-<pram Jugoslaviji te politike, kamero je hotela posvetiti s po-jgodbo iz leta 1924. Ta pogodba je predpostavljala nadaljno iz-f>crpolnitev: prišlo je tako v letu
1925.	do nettunskih konvencij. € temi konvencijami so se v obojestransko zadoščenje uredila mnogu zamotana in važna jvprašanja, nanašajoča se na odnošaje med obema državama.
T*i leta torej že čaka Italija rta. ratifikacijo « strani Jugoslavije. Italija se ne name-
Jo po likvidaciji onih točk, ki so dale povod nesporazumi jen ju med Italijo In Francijo. Te točke so v bistvu naslednje: poldfcaj Italije v Tangarju; ustava, z«. Italijane v Tunisu; poprava zapadnih mej v Tripolisu. O drugih vpra&uij-ih, ki se nanašajo na druge oone, se Iz umljivega vzroka ne razpravlja, ker bi se v tem slučaju francosko-italijanska pogajanja morala razširiti na druge države.
Kot srečen uvod k tej možnosti sporazuma moremo smatrati dogovor glede Tangerja. Umestno je, da se nekoliko ustavimo pri tem poglavju naše diplomatičj^e zgodovine.
Italijanska vlada je Že leta 1920, ko se je zvedelo v Italiji, da namerava angleška vlada spet pričeti s francosko in Špansko vlado pogajanja za določitev tangerske ustave, katera so bila prekinjena leta 1914, zahtevala, da se udeleži teh pogajanj in je končno oktobra 1923 poslala omenjenim trem vladam spomenico,, v kateri je zahtevala, da se njen zastopnik pripusti h konferenci, ki je bila v ta namen sklicana v Parizu.
Ker ta njena zahteva ni bila sprejeta, je italijanska vlada sporočila v spomenici z dne 25. decembra 1925 svoje pridržke gledo svojega bodočega zadržanja. Prišlo je tako do pogajanj v Pardzoi, in ta pogajanja so dovedla do zadovoljivih uspehov.
Italija je postavila več zahtev, ki so bile vse sprejete, tako da je diplomatični uspeh Italije viden.
Važnost splošnega sporazuma med Italijo in Francijo je tako na dlani, da je ni potreba še utemeljevati.
V	nadaljnem delu svojega govora je načelnik vlade naglašal, da so tudi odnošaji s Španijo, » Portugalsko in s Švico zelo prisrčni.
Kar se tiče Avstrije, je nadaljeval, bom rekel samo, cla so odnošaji v diplomat i črnem oziru korektni in da je odvisno od Avstrije, ali bodo mogli postati §e bolj prisrčni.
Jugoslavijo
rava niti od daleč vmešavati v zamotane parlamentarne prilike sosedne države, vendar pa ne more podrediti jim svojo zunanjo politiko. Italija je nadalje primorana ugotoviti, da pogodba iz leta 1924. ni ustvarila onega duševnega ozračja, radi katerega preide prijateljstvo iz uradnih protokolov vlad ter se dotakne narodovih src. Nepotrebno in nevarno je, prikrivati si dejansko stanje: v mnogih jugoslovenskili krogih se vrši pridiganje proti Italiji v velikem obsegu, in to tudi s strani mož, ki nosijo politično odgovornost. Še svež je primer govora nekega hrvaškega poslanca, bivšega in morda bodočega ministra, hujskajočega k vojni proti Italiji in prerokuječega sklepanje premirja v Benetkah.
Vse to je v zvezi s popolnim nepoznavanjem realnega položaja fašistovske Italije in s tako pretiranimi manifestacijami megalomanije, da pada že v politični infantilizem. Lahko se smehljamo, ostanemo popolnoma mirni, kakor je storila Italija v preteklih dneh, velika napaka pa bi bila, če bi tega ne v pošte vali.
V	tem ambijentu: samo-napi-hovanja in nerazumevanja, o katerem mora svet kontno vendar le doznati, si je mogoče razlagati nedavne dogodke v Splitu, Šibeniku, Zadru, kateri so bili nad vse težki, toliko radi nasilstev kolikor radi opustošenj, predvsem pa, ker jih je izzvalo — ne morda neobstoječi incidenti v Zadru ali pa zadržanje italijanskih dijakov, ki je bilo povsem disciplinirano, kakor mora biti to pri velikem narodu — marveč navadno naznanilo, da se je Marinković odločil, s činom dobre volje in poguma, predložiti narodni skupščini nettunske konvencije.
Takoj ko sem prejel poročila naših konzulov in našega ministra v Beogradu, sem s posebno noto formalno -zahteval ona zadoščenja, ki jih je narekovala resnost dogodkov. Te reparacije je beograjska vlada dala z noto, ki jo vsak izmed vas pozna. Incidenti, z vidika dipdomatičnih odnoSajev, so torej zaključeni. Priznavam tudi v tem takoj&njem in lojalnem sprejetju italijanskih zahtev znamenje dobre volje dr. Marinković a, kakor tudi naunen, da se obudi ona politika prijateljstva, po kateri se hofee Italija odkritosrčno ravnati, ne samo v prid obeh držav, marveč tudi v prid evropskemu; miru.
Da zaključim to delikatno vprašanje, bi hotel s tribune te visoke zbornice povedati jasno besedo gotovim elementom na oni strani Snežnika: Bodite previdni in pametni1! Ne poeluAajte praznih mareni protifašizma. ki
upa, da bo na vas igral karto svojega obupa; ozrite se na realnost, Italija vas ne sovraži in se ne protivi va&emu mirnemu napredku, vendar pa skušajte spoznati nas in pomislite, da Italija, katera je v vseh časih ogromno prispevala k civilizaciji človeštva, je danes s faši-stovskim režimom nacija, s katero se vam izplača gojiti prijateljstvo, ne pa prižigati sovraštva.
Hrska, Ha. Mija io droge
i&K
\ kIjučen med države Male An-tante živi narod, čigar odnošaji z Italijo so postali v poslednjem času zelo prisrčni: govorim o Madžarski. O Madžarski, katere prvi minister grof T is za ni hotel vojne, kakor je sedaj žo neizpodbitno dokazano, in ki je radi vojne trpela najhujše posledice. Italijan-sko-madžarski prijateljski odnošaji so na vseh poljih že stoletja stari. Vojna jih je bila prekinila. Ko je vojna prenehala, se doba žrtev za Madžarsko ni zaključila: v letih od 19. do 20. je prišlo na vrsto 122 groznih dni boljševiške diktature, potem pa je sledila valutna katastrofa. Ko je Madžarska izvršila notranjo ureditev, je skušala izfoegiiiti osamljenju. Italija ji je lojalno in nesebično ponudila roko. Pogodba, sklenjena v Rimu v aprilu pr. leta, je zapečatila prijateljstvo med obema narodoma.
To italijansko prijateljstvo se je izkazalo pri ukinitvi vojaške kontrole, raz)krinkanju tragikomedije z raonoštrskimi strojnimi puškami in z dovolitvijo raznih ugodnosti na Reki. Madžarska sme računati na italijansko prijateljstvo-Lahko je priznati, da je trianon-ska pogodba pri določitvi mej preveč urezala v živo. Madžarski narod zasluži boljšo usodo. Ne samo z vidika obče pravičnosti, marveč tudi \ interesu Italije je prav, če se ta usoda udejstvi. Tudi Bolgarska sme, kakor vedno, računati na italijansko prijateljstvo. Z Grčijo so odnošaji prisrčni; če bi se bila odstranila nesporazum ljenja med njo in Turčijo, bi bila Grčija sklenila z Italijo slično pogodbo., kakor jo jo sklenila Italija s Turčijo. Italija jc še vedno pripravljena to storiti, zaupajoč, da se bodo odprtav prašanja med Grško in Turčijo kmalu ugodno rešila.
Odnošaji med Italijo in Turško so se v poslednjih dveh letih zelo izboljšali in so na turški predlog dovedli do prijateljske pogodbe, sklenjene 30. maja.
Povedal bom še nekaj o Albaniji, s čimer bo prvi del mojega govora zaključen. Od I. 1925 do danes se Albanija zaveda, da lahko računa na lojalno in prisrčno prijateljstvo Italije, katera si prizadeva, da ne bi iziekia besede ali storila dejanja, ki bi se lahko tolmačilo kot vmešavanje v notranje zadevo albanske države. Italija želi samo, da se Albanija pod vodstvom odličnega moža, kakor je Ahmed Zogu, vedno bolj notranje konsolidira in doseže avtonomijo napram inozemstvu- Cec par let bo Albanija država v najbolj obsežnem in močnem pomenu besede. Italija t veseljem sodeluje pri tej veliki obnovi stare in vendar mlade Albanije, ki je vezana na Italijo po stoletnih in tradicionalnih vezeh.
Op. uredništva: Radii omejenega prostora nismo mogli objaviti govora načelnika vlade v celoti. Urugi del govora bomo radi lega priobčili v jutrišnji številki «Edinosti».
***
Visoka zbornica, ki je že med govorom sprejemala izvajanja načelnika z odobravanjem, je ob koncu njegovega govora sledilo burno ploskanje.
Za načelnikom vlade se je o-glasil še senator Barzilai, ki je pojasnil svoje nazore o zunanji politiki, o kateri je on. Mus-solini že tako obširno poročal.
Zbornica je odobiila poedina poglavja proračuna in mnogo zakonskih osnutkov ter končno tajno izglasovala cetotni proračun s 156 proti 13 glasovom. Seja se je zaključila ob 19.80.
Načelnik vlade sprejel odgovor dr. Harinkovlća na manje — Demokratsko Zborovanje t Zagrebu
BEOGRAD, 5. Včeraj dopoldne je poslanik general Bodrero poslal ministrstvu zunanjih zadev noto, v kateri sporoča uh podlagi navodil, ki jih je dobil iz Rima, da je sprejel načehiik vlade on. Mussoiini na cnanje odgovor dr. Marinkovića v zadevi italijanskega protesta radi demonstracij, ki so se te dni vprirorile v Jugoslaviji proti Italiji.
Beograjski politični krogi priznavajo, da je umerjeno postopanje Italije, ki je upoštevala jugoslovenske notranjepolitične razmere. Povodom te poslednje italijanske note sodijo, da je ne-
sporaaumljenje med obema dr-Savmaa docela odstranjeno.
V Zagrebu pa se je medtem vršilo zborovanje demokratskih odposlancev iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Dalmacije, ki so ugotuvili, da sta voditelja KDK Radić in Pribrčević soodgovorna za položaj, ki je nastal v Jugoslaviji v poslednjih dneh. Izglasovana je bila resolucija, v kateri zahtevajo: 1. Ime države naj se spremeni v toliko, da se bo mesto Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev imenovala odslej Jugoslovenska Kraljevina; 2. država naj se preuredi v pokrajine, ki bodo boljše odgovarjale gospodarskemu, socialnemu in političnemu položaju poedinih krajev; 3. sedež državnega sveta in najvišjega sodišča naj postane Zagreb; 4. vsaj en Hrvat mora biti član sedanje vlade, Hrvatom, Slovencem in Dalmatincem naj se poverijo višje državne službe; 5. inozemsko posojilo se mora pravično razdeliti na vse dele države; 6. nettunske konvencije se morajo v veliki meri spremeniti, preden jih narodna skupščina ratificira.
DNEVNE VESTI
Proti beračenju
V tržaški občinski hiši se je v v preteklem tednu vršil sestanek, na katerem se je vršilo posvetovanje glede sredstev v svrho odprave beračenja. Sestanku je predsedoval vicepodeštat odv. Cuzzi in udeležili so se ga tržaški kvestor, predsednik ubožne kongregacije, zastopniki hišnih lastnikov, lastnikov javnih lokalov, trgovske zvez© in nekateri drugi.
Odobreni so bili sklepi za razne ukrepe, katerih namen je, omejiti oz. sploh odpraviti beračenje, ki se je posebno v zadnjem času zelo razširilo. Tako je bilo na sestanku n. pr. določeno, da bodo morali hišni lastniki in upravitelji skrbeti, da se beračem prepove vstop v hiše. Vratarji bodo morali radi tega stalno nadzorovati vože iz posebnega primernega prostora (koliibe), ali pa bodo morala biti stanovanja opremljena z zvonci in s posebnimi avtomatičnimi pripravami za odpiranje hišnih vrat. Prav tako ne bodo upravitelji javnih lokalov dovolili beračem vstopa v kavarne, krčme itd. Občinski stražniki in policijski agenti bodo nadzorovali zasebne hiše in javne lokale, da se prepričajo o izvrševanju teh naredb.
Berači, ki prosijo po cestah za milodare, bodo kaznovani, če nimajo domovinske pravice v Trstu, in bodo odposlani v svoje občine. Oni pa, ki prebivajo v Trstu, bodo predani ubožni kongregaciji, da bo poskrbela zanje. V ta namen bo ubožna kongregacija ustanovila oskrbovališče za občinske reveže.
Tržaška porota
KopsrsH mM na postajo 9 Prestranftu pr cd porotniki
Pred porotniki je cel arsenal orožja
Včeraj se je nadaljevala obravnava proti Petru Želeju, Silvestru Smerduju in Ivanu Kogeju, obtoženim soudeležbe pri ropu na postaji v Prestranku in z njim zvezanih umorov enega miličnika in enega finančnega stražnika.
Pred nadaljevanjem prečita predsednik oprostilno razsodbo obravnave proti Rajmundu Sam-si, ki se je vršila pred porotnim sodiščem v Ljubljani. Zatem se je pokazalo porotnikom zaplenjeno orožje — dve avstrijski vojaški puški, nekaj samokresov in precej vojaške obleke.
Naposled je nastopil Julij Tonio-lo, vodja železniškega obratnega urada v Prestranku. Opiše, kako se je izvršil zločin. Banditi so dejali navzočnim uradnikom, da se ne smejo ganiti za deset minut po zločinu, toda priča je koj, ko so odSli napadalci, skočil skozi okno in začel klicati na pomoč. V urad nista pričla ne Molk ne Vilhar — to je priča k on s ta tiral, ko je videl trupli. O Želeju ve priča, da je bil tajnik občino Slavina. Večkrat je Zele potoval v Jugoslavijo, iz česar priča sklepa, da je bil političen intrigant.
Odv- Poillucci: Je bilo Želeju mogoče poznati razmere na postaji, posebno kar se tiče prometa z žitom in živino?«
Priča: »Stanoval je v bližini postaje in imel na postaji vedno kaj opraviti. Spominjam se pa, da me je Zele večkrat vprašal o denarnem položaju na postaji.«
*Vas je li kdaj vprašal podatke o prevozu konj in žita, ki prihaja is Ljubljane?*
Priča: »Govorilo se je morda kdaj o tem, toda jaz mu nisem nikdar dajal točnih pojasnil. Toda ZeJe je vedel, da je bila blagajna dobro založena v tisti dobi, posebno radi prevozov živine za Istro.»
Zele razburjen: :N*j gospod To-niolo pore, kdaj in kje sem ga spračmU o teh stvareh 1»
Prfiča;	postaji in v okohtci,
tudi par dni pred zločinom!«
Zele: «Jax sploh nisem nikdar govoril z gospodom. Le pozdravljal sem ga!»
Priča: »Govoril je mnogokrat.«
Zele: «Ako ste vedeli, da imam razgovore s sumljivimi ljudmi, zakaj jih niste dali aretirati?«
Preds.: «Ni bilo povoda,«
Tudi priča Ahilej Valeriazzi, uradnik na postaji, izključuje, da bi Molk bil med napadalci, ki so vdrli v urad. Tudi Vilhar ni mogel biti zraven.
Odvetnik: «Neki fantič je prišel tiste dni menjati bankovce za 500 lir. Ve priča to?»
Priča: «dDa, bil je to sinček družine 2nidar$ič; toda to je nekaj navadnega. Kje naj bi drugače prebivalci menjali denar? V vasi gotovo ne!»
Preds.: »Kakšna je ta druž'na 2nidaršič?»
Odgovori priča Toniolo:
^Družina Žnidaršič je izrazito slovenskega mdšljenja. Poseduje žago in je imela tudi gostilno. Gostilno je oblast radi družbe, ki je v njo zahajala, ukazala zapreti.«
«Okolnost, da Molk in Vilhar nilsta bila pri ropu v uradu, potrdi tudi priča Aleksij flfabatto. Ta priča je spoznala v sliki Raj-munda Samso, enega izmed bandi-tov. Tako pravi tudi priča Angel Rivol, uradnik tvrdke Gondrand. Tudi uradnika Peter Pahor in Ivan Zw61f pravita, da v urad ni prišel ne Vilhar, ne Molk.
Popoldansko razpravo zavzame zasliševanje komisarja javne varnosti cav. Mambrinija. ki je vodi! preiskavo v tej zadevi. Priča opiše vso preiskavo v najbolj malenkostnih potankostih, zato se zasliševanje zavleče pozno v večer. Pove, kako je prišel do prepričanja, da se gre tu za političen zločin, opiše znake vpliva orgraniza-ciije «.Orjuna» na ozemlju Julijske Benečije in skuša porotnikom razjasniti program «Orjune» s svojega vidika. Ne more z gotovostjo reci, da so obtoženci člani «Orjune», meni pa. da je bil z nio v zvezi vsaj Zele. Opiše preiskavo radi orožja — kako mu jo žena Vilharja venomer trdila, da je nekdo prinesel v hišo «pušku» (tako se je izrazil priča) in v škat-lji naboje za pučko.
Zagovorniki stavijo na pričo ne-broj vprašanj, posebno kar se tiče zasliševanj obtožencev. Po večini se priča sklicuje na svoje tozadevne zapisnike in pove, da mu je Smrdu podal popolno priznanje Želeja, za katerega je Smrdu zvedel v ječi. Zele je potem stvar potrdil komisarju samemu, da je vedel za zločin, ni ga pa radii prisege in iz strahu pred grožnjami mogel preprečiti. Molk je imel na levi roki v znaku «Orjune» tetoviran datum požiga «Balkana» v Trstu im datum ustanovitve «Or-june» v Ljnbljani.
Razprava se nadaljuje.
Vesti zjjorišksga
Goriške mestne vesti
Vzdrževanje zapuščenih nezakonskih ctrck.
Goriški prefekt naznanja v svoji okrožnici, da je glasom ministrskega odloka dolžna kriti v goriški pokrajini stroške za vzdrževanje zapuščenih nezakonskih otrok polovico pokrajinska uprava, polovico pa prizadete občine.
Nova dovoljenja za javne obrate zasebnikom
Goriški prefekt opozarja vse po-deštate na odredbe, ki jih >e izdalo ministrstvo nacionalnega gospodarstva, po katerih se ne smejo izdajati več nova dovoljenja za javne obrate privatnikom. Izjemo tvorijo konsumne zadruge proizvajalna društva, ožji lokali, industrijska podjetja, lokali organizacije dopolavora in razni tržni činitelji.
Nove cestne škropilnice
Goriška občina jo nabavila nove cestne škropilnice, ki se razlikujejo od prejšnjih v toliko, da se ne zapirajo tako pogostoma, ko so v delu- Zato opozarja občina vse pešce, naj pazijo in se pazljivo umikajo, kadar škropi škropilnica po cesti. Škropilnice bodo vozile če le mogoče ob tramvajskih tračnicah in se ne bodo preveč ozirale na razne voznike, ki bodo vozili Čez cesto.
Sreča v nesreči.
Menda pač lahko rečemo, da je imel Anton Mervic iz Brestovico siečo v nesreči. Njemu so namreč neznani tatovi odnesli neko noči iz kurnika sedem kokoši. Ko je drugi dan Mervic odSel v smeri proti Tržiču, je nenadoma zagledal pred seboj nekega svojega znanca Rudolfa Marušiča, starega 20 let, ki je prebival tam v bližini y_ neki kaverni iz svetovne vojne. Zfelo čudno pa se je zdelo Mer-vacu. čemu je znanec pričel bežati pred njim. To se mu je zdelo sumljivo, zato je stopil v kaverno in na!šel — kar celo vrečo še živih kokoši, ki so bile ukradene v njegovem k urniku. Vesel nad srečno najdbo, jih je odnesel domov, tatvino je pa šel naznanit orožnikom.
Dva neprevidna fantiča.
Prvi se kliče Bizail Srečko in je 12 let star. Solarček je. Ves živ in uspebov željen je zlezel na precej visok zid podrte hiše na trgu sv. Antona in tam kričal v lepi svet pogumne besede. Kar naenkrat pa se je malo preveč nagnil naprej *li n&zai* to ve, padel z lida in se močno pobil po obrazu, zraven tega si je pa 5e izpahnil levo nogo.
Drugi je pa Milan Pavšič, sta-
nujoč v ulici Morelli na št 3, tudi 12-let«tt. Ta je padel po stopnicah prav nizko in si odrjfnil ve« hrbet in zadnji del života. Upa>», da bo zdrav v petih dneh.
Nogo »i j« zlomil
Golja Matej iz Modrejc, star 02 let se je vozil vrhu polnega voza trave proti domu. Pa je bil malo neroden in malo nepreviden, ko je lezel z voza. Padel je na tla tako nesrečno, da si je zlomil piščai v desni nogi. Vendar pa je upati, da bo v teku enega meseca že zopet lahko hodil.
Izjared soditta
Lačen Je bil, pa je ukradel «mor tadello».
V pondeljek se je nahajal pred goriškim tribunalom Karel Suar-di, obdolžen, da je izmaknil Viktorju Goglio «mortadello», ki je visela v predsobi. Obtožencu gre ves čas izpraševanja na jok- Res je izmaknil «mortadello», pravi, toda imel doma očeta in sestro in nič hrane niso imeli. Lakota je bila ona sila. ki ga je prignala k temu, da je prestopil mejo zakona in kradel. Toda 5e celo taierat, v onem kritičnem trenutku je mislil na svoje zlo dejanje, na svoj greh. Najmanjšo je vzel izmed visoČih «mortadel». da bi prestopek ne bil tako velik.
Okradeni lastnik «niortadel» pove na kratko, kako je opazil da se je Število obešenih «mortadel» zmanjšalo.
Suardi je bil nato obsojen na 15 dni ječe ter na povračilo nih stroškov.
Star znanec zaporov
Nekam brezbrižno so u u, družLil orožnikov pred sodni kateder. Leno se nato vsede ter ko-modno nasloni, kot bi hotel reči, naj ga vse skupaj piše v uho. Mar ie pač njemu, če se nahaja tukaj. Saj vendar iz svoje obilne izkušnjo pozna imenitno sodnike, sod-nije in take podobne stvari. Preizkusili jih je že v Vidmu in Gorici in še marsikje drugje. Pozna dobro po lastni izkušnji prvo kot Irugo inštanco. Najbolj pa pozna v svoji mnogoletni karijeri varno streho goriških kot drugih ječ- Izkušen ptiček je, ki je velik del življenja sedel poti varstvom ključev in sten zaporov. Piše se Ivan Kudic, ima 42 let ter jo stanoval v Gorici. Trattiniiu je odnesel iz predala nekaj denarja, Mortari-niju je odnesel večjo množino žebljev za čevlje, razne kose železa, nabranega po vojni na bivših frontah itd. Ko ga sodnik vpraša, če je res izvršil dejanja, katerih ga dolže, odločno zanika. Ve samo, da mu je denar posodil neki Dušan, stanujoč sam no. ve	na ga je porabil deloma za cigareto in druge nujne stvari. O železu pa se mu niti no sanja. In navsezadnje, kako naj bi on kradel železo, ko ga je vendar sam nabiral po Sabotinu, v Sovodnjali itd. Popolnoma nedolžen siromak je, ki ga po krivem dolžijo.
Priče nato povejo, kako so se Tatvine zaznale in zgodile, povedo nadalje, da je obtoženec že znan, nepoboljšljiv in izmikav, ki Ima že trdo izkušnjo ječ za sabo.
Obsojen je bil na 1 leto in en mesec ječe ter na po^vračilo sodnih stroškov.
USTNICA UREDNIŠTVA Radovedneži: Vprašanje, katero vas zanima, urejujejo čl. 104 in naslednji civilnega zakonika. ki govore o slučajih neveljavnosti poroke. Dotični B., ki pa ni italijanski državljan, je najbrž obljubljal, da si bo pridobil državljanstvo takšne države, kjer je razpo roka možna. Razporoke pa ne smole zamenjavati z ločitvijo.
POSL&teOn
PREKLIC.
Podpisani Franc Jež iz Grgarja št. 97 preklicuje vso žaljivke, izgovorjene na Škodo Andreju Bitež-niku iz Grgarja, in jih obžaluje.
Grgar, 5. junija 1P28.
FRANC JEŽ.
•) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost.
MMA OCSL&SI
KORESPONDENTKA z znanjem italijanskega in nemSkega jezika ter stenografije, se »prejme. Naslov pri triaSkem upravništvu.	b2ti
RESTAVRACIJA -Pri Pošti, v II. Bi-strici, na novo odprta, se priporoča. Postrežba točna, prvovrstna kuhinja, vina izborna. Ribe dva krat na teden. Ceno -»rimerne. Priporoča sc Boschetti. 627
ŠOFER in prvi natakar v hoielu ii£e službe v mestu ali na deželi. Via Soli-tario 13, II., vrata 12.	628
Naiprikladneiša darifa ZG BIRMO
dobite pri
ALBERTU POVHD.Trst, Vis Mozz!nI4S
Na obroke
Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki
Via Roma 3,' Ili. nođsircpje