SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski štajer.11
Izliajn 5. in 20. vsakega mesecu na celi JI Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in volja za celo leto 8 gld., za pol II stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Doptae sprejema odbor „ Učitelj h k ega društva za slovenski ŠtaJur.M
Štev. 17. V Mariboru 5. septembra 1876. Letnik IV.
Tretji občni zbor »Učiteljskega društva za slovenski Staj er “.
(16. avgusta v ptujski čitalnici.)
Ko se je bilo okoli 50 udov imenovanega društva in družili učiteljev sebralo, začel je predsednik g. L a p a j ne v navzočnost vladnega komisarja g. Rupnika zborovanje. V kratkem nagovoru omenjal je, zakaj se je letos o tem času občni zbor sklical in razložil v kratkih obrisih že sploh znani namen in dosedanje delovanje tega društva. Na to je zbor pozdravil g. Romih, v imenu ptujskega učiteljskega društva. Omenjal in prečital je predsednik na dalje došle pismene pozdrave: gg. Peruišeka iz Materije in Lebana iz Mozirja. (G. Sijauec od sv. Duha nas je drugi dan (17. avgusta) prijazno pozdravil po berzojavu). Na to je sledilo sledeče poročilo tajnika, g. Klanjšček a, katero je bil še predsednik sam razjasnil.
Poročilo tajnikovo se glasi:
Pravih udov šteje društvo 65, podpornih 8, skupaj 73. Vsem tem se je pošiljal društveni časopis „S 1 o ve n s k i n čit el j“, ki se je v pervi polovici tega leta tiskal v 500 iztisih, a zdaj se tiska v 400 iztisih, zato, ker se je odboru previdno zdelo, da se onim naročnikom, ki še nič lanske naročnine plačali niso, list vstavi. Pravih naročnikov bode danes okoli 370, 25 iztisov se pošilja v zameno za druge časopise, katero število se bode z bodočim letom zmanjšalo, ako ne bi se število naročnikov zdatno pomnožilo. Odbor, zlasti pa predsednik je marljivo deloval; imel je sicer samo 2 seji; toda, kakor so sedaj odborniki po vsem slovenskem Štajeru raztreseni, ni bilo mogoče več jih sklicati. V eni teh odborovih sejah se je sklenilo, da izda društvo „Občno zgodovino41, ki se tiska v „Slov. učitelju41 v posebni knjigi, ki naj se v 2000 eksemplarih tiska. Na podlagi
17
sklepa iste odborove seje izdal se je tudi „Slovenski učiteljski koledar1' v 400 cksemplarih, ki je danes vsem na razpolaganje. Pri izdavanji „Slovenskega učitelja" so se tudi v preteklem društvenem letu odborniki dosta trudili, in le z njihovo pomočjo je bilo mogoče, list z mnogoverstnim gradivom preskerbeti.
Ker k temu nihče ničesar spregovoril ni, nadaljeval je blagajnik g. Kovačič s svojim poročilom, katerega je tudi predsednik pojasnil. Glasi se tako le:
JtjKMIIl
„Učiteljskega društva za slovenski Štajer" od 1. oktobra 1875 do 15. avgusta 1876.
Dohodki:
1. Ostanek v blagajnici 1. oktobra 1875 .	26	gld.	2	kr.
2. Naročnina, društvenina, inserati:
predsednik	prejel .............................214	„	80 „
blagajnik	„	  483	„	98 „
Skupaj	724 gld.	80 kr
Stroški	648	„	80 „ '
Ostane v blagajnici 76 gld. — kr. Stroški:
1. Tisk, papir, adrese, poštne marke in ekspe-
dicija „Slov. učitelja (to so sploh stroški
tiskarne v Mariboru), plačal predsednik 30 gld. — kr.
„ blagajnik
2.	Sedanji plačani stroški za „Koledar"
3.	Odgovornemu uredniku in nagrada admi-
nistratorju v Mariboru.......................
4.	Za nakup nekaterih knjig, časnikov, (Piid.
Zeitschrift, Kiirnt. Schulblatt in drugih tiskovin (imenikov in drugih)	.	.	.
5. Za pisanje adres in papir........................
6.	Pošta za društveno dopisovanje in pri
uredništvu društvenega organa . . .
7.	Kazni stroški, godba pri orbčnem zboru
440	ff	—
48	n	—
35	d	—
8	n	71
9	r	44
42	r	79
34	n	86
Skupaj 648 gld. 80 kr.
Opomba. Gg. društvenikom in pregledovalcem računa, ki so bodo volili, treba je pri tem računu marsikaj pojasniti: 1) Pri dohodkih ni vračunjeno to, kar je tiskarna za nas prijela, kajti dotičue zneske nam je takoj pri poravnavi stroškov prištela. Račun na dalje kaže, da bi bilo društvo aktivno, ker smo navedli v blagajnici ostanek od 76 11. Temu toda ni tako. Računi Pajk-ove tiskarne kažejo, da smo jej dolžni 180 gld.,
to posebno radi tega, ker so se 2 poli „(5bčne zgodovine" (po 29 gld.) že dotiskale in nam zaračunile. Tudi za društveni „koledar“ smo dolžni tiskarni 20 gld. Drnzih dolgov društvo nima. Nasproti temu pa se vidi iz knjig naročnikov, da ima društvo letošnje naročnine terjati okoli 600 gld., lanske in predlanske pa od 150— 200 gld. Razen tega ima na inseratih še dosta dobiti: Ima pa tudi v založenih knjigah „0bčnc zgodovine" in „Učiteljski koledar") precej denarja.
K temu računu tudi nihče nič pristavil ni; volili so se na to 3 pregledovalci računa: gg. Štrenkelj, Štuhec, Kosi.
(Dalje in konec prih.)
O nadaljnem izobraževanji narodnega učitelja.
(Pri okrajni učiteljski konferenci v Ptuju 17. avgusta govorila Franja Ekl, učiteljica v Ljutomeru.)
Najizobraženejši človek ne more reči, da mu zadostujejo znanosti, katere si jih je prisvojil, bodi si v mladosti, bodi si v poznejših letih. Ako pa to velja o vsakem človeku, koliko bolje se da, obračati na učitelja, ki je v pervi versti poklicau druge izobraževati in odgojevati.
Istina je, da vsaki, kteri boče do učiteljske stopnje dospeti, mora si prisvojiti mnogo znanosti, treba je, da se izuri v vsako-verstnih predmetih, ki mu pomagajo doseči zaželjeni cilj.
Učitelju, kateri je to v pravem pomenu, to ne bo zadoRtevalo, temuč premišljeval bode, kako bi zamogel pridobljene znanosti povekšati in kako mu bode mogoče vse njegovo znanstvo najbolje na korist šole obračati. — Zeld bi se motil tisti, ki bi menil, kedar hitro ima spričevalo v roki, da je njegovo izobraževanje dopolnjeno, da si je že zadosti naučil. Vsak, kteri tako meni, ne bode ne le napredoval, temuč korakal bode rakovo pot. Kolikor bolj je učitelj osamljen, kolikor manj mu njegova okolica zadostuje, toliko več si mora duševne hrane iskati, da ne zaostaja, da njegov nauk ne postaja popolnoma mehanična reč. — Učitelj, ki se vedno in vedno na svojo daljno izobraževanje ozira, temu bodo njegov poklic zmiraj ostal nov, vedel mu bode pridobiti nove in oživljajoče strani.
Za daljno izobraževanje pa no zadostuje, da si izvolil učitelj samo predmete, kteri so njemu po volji in kteri morebiti ne segajo v krog njegovega delovanja. Kdor se hoče v pravem pomenu dalje izobraževati, temu je treba si izvolili to, kar ga bolje in bolje seznani z njegovim stališčem, ne pa tega, kar ga od tega odvrača.
Pervo, kar sega v krog daljega izobraževanja je vestna priprava k vsakemu predmetu, za vsako posamezno uro. Jako napačno sodi tisti, ki meni, da ima dovolj zuanosti in zmožnosti, da ni
17*
treba, da bi se za talfo malenkost pripravljal, in ki ue misli poprej na nauk, kakor takrat, ko je že treba pričeti.
Uspeli tacega podučevanja je večjidel pomaukljiv, mnogo zaprek se stavi učitelju pri pregledu danega predmeta. Kdor hoče z uspehom delovati, temu treba paziti, da se njegovo pripravljanje ne ozira samo na to, kar se podučuje, ternuč tudi na to, kako se bodo podučevalo. Mora se pretehtati, kaj bode otroke najbolje zanimivalo, kaj bo največji korist za življenje prineslo.
Treba je pomisliti, v kateri zvezi je dani predmet z drugimi, prevdariti se mora, ali bode moč nasprotovati vsem dvorn-bam, ki bi utegnile vzdigniti se tiho ali glasno v otroških sercih. Nadalje bode marljiv učitelj pomislil, katere izglede iz otroškega življenja, iz otroške skušnje bo treba izbrati, da dani predmet postane vsim razviden.
In ker se pri podučevanju ne gleda samo na znanost in razumnost, temuc tudi na porabo, bode se slednjič pripravljanje tudi na to oziralo, in vestni učitelj se bode vprašal, ktere vaje bo rabil za krepčanje otroških moči, da se ohrani in vterdi, kar se je pridobilo, da postane vse na korist praktičnemu življenju. Le tist učitelj, kateri pred naukom vse to prevdari, bode se v istiui nadalje izobraževal in s časom gotovo mojster v svojem delovanji postal.
Dalje obstoji izobraževanje učiteljevo v razširjanji svojih lastnih znauosti na korist šole.
To doseže po učenji in branji. Pri učenji in čitanji mu pridejo na pomoč dobro knjige. Ker pa knjige, ako bi si jih hotel učitelj sam naročiti, dosto stanejo, učitelji pa, akopram imajo povekšano plačo, n« bi si jih zamogli napravljati, zato jim pa pride na pomoč jako lepa in splošno koristila ustanova, „okrajna učiteljska bukvarnica.11 Tajim podaja v obilnem številu knjig, katerih se lehko vsak učitelj posluži, da napreduje v rvojih že pridobljenih znanostih. Da pa ta važna ustanova ne bo brez koristi, treba da se v njej ne nahajajo samo knjige, katere morejo učitelja v že znanih predmetih vtorditi, teuiuč tudi take, katere krog njegovih znanosti pevekšajo.
Ne bode pa učitelj pravi uspeh pri branji knjig imel, ne da bi se natanko seznanil z njihovim zaderžajom. Ni treba do sta čitati, boljše je malo, toda to temeljito. Kavno iz tega uzroka tudi ni dovolj, da se v bukvaruioi nahaia dosta, toda slabih knjig, ni se treba ozirati na število, temuč na obseg vsake posamezne knjige. Želeti bi bilo, da se v vsaki bukvarniei nahajajo knjige, katere nas bolje in bolje seznanijo z materinščino. Čem bolje ko sc bomo v domačem jeziku izurili, tem ložje nam bode podučevauje; ne bode nam treba loviti po izrekih, vedno bomo imeli pravo besedo za vsaki pomen. Da to dosežemo, treba pred vsem čitati dosta s 1 o v en s k i h knjig, toda ne
le samo zanimive povesti, temuč dobre izdelke domače literature, ki nas bolje in bolje seznanijo z duhom našega mate r n eg a jezika.
Najvažnejši za tim predmetom je za ljudskega učitelja p r i r o d o z 11 a n s t v o. Jako zanimivo in rodovitno polje se tu odpre očem za svoj stan vnetemu učitelju. Temeljita znanost v tem predmetu obrani učitelja vedno v isti kreposti, ktero tako zelč potrebuje nasproti mladini; razven tega mu donaša mnogo materijala za poduk v ljudski šoli. Važno je torej pri nakupovanji knjig, da se posebno na to ozira, namreč na dela naturo-zuanskcga zaderžaja.
Da se ne sme zgodovino, geografijo, matematiko in geometrijo v stran pustiti, to je samo ob sebi razumljivo.
Na dalje ne smejo v nobeni bukvarnici manjkati’ knjige, ktere nas seznanijo s pedagogično literaturo.
Slednjič naj bode le to še omenjeno, da se knjige ue smejo le prebirati, zato da so sploh brane, treba je, da čitarao s razumnostjo. Kakor hitro smo knjigo odložili, moramo vedeti nje zaderžaj. Prav dobro je, navaditi se s peresom v roki čitati, in najvažnješe reči si zaznamovati, nikdar pa ue smerno tega zapisati, kar nam ni dobro razumljivo. Kar pri pervem preČitanji nismo razumeli, to nam bode bolje in bolje očito, ako bomo eno in isto knjigo večkrat ponavljali.
K daljnemu izobraževanji še pripomorejo domače kou ference. Konference so osobito za to, da se učitelji združijo, in se enakomerno postopanje v vseli razredih doseže. Da se to lehko zgodi, treba da se vsi učitelji med saboj dobro po-razumd. Nadučitelj se ne smo ošabno na svoje kolege obračati, in ti mu ne smejo brez vzroka nasprotovati. Nobedeu ue sme le zato govoriti, da sploh kaj povč; vsak naj govori prosto pa s temeljitim vzrokom naj brani svojo reč. Napačno bi bilo pri nasprotovanji se kazati občutljivega, preudari naj vsak, ali niso morebiti ideje nasprotne stranke boljše; v čem se strinjajo, v čem ločijo od danega predloga, varovati pa se je treba raz žaljenja.
liazgovarjati se mora na dalje le o tem, kar spada v krog podučevanja in odgojevanja. Tako postopanje nam podeli obširni krog znanosti, da nikdar ne moremo priti v zadrego, kaj bi povedali, o čem bi se razgovarjali, bodisi v soli, bodisi pri učiteljskih skupščinah.
Prav priporočljivo je, da bi si vsak učitelj naročil na kakov pedagogični list; sosebno ondi, kjer je več učiteljev, Na taki šoli bi se lehko vsak učitelj naročil na drug list, kterega bi se med saboj razposojevali in tako z malimi stroški v duhu korakali s tovariši drugih šol naprej, spoznali misli iu dela, seznanili se s splošnim napredkom in ne zaostajali, temuč vedno dalje korakali na potu omike in izobraževanja.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Nctolivzka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Srednji veli.
IV. Od križanskih vojsk do odkritja Amerike.
(Dalje.)
§18. Rudolf Habsburški.
Po smerti cesarja Konrada IV. bil je po Nemčiji velik nered. Cesarska veljava je bila svojo vrednost tako Izgubila, da nihče domačih knezov ni maral cesar biti in nemška cesarska krona se je bila dvema nenemškima vitezoma ponudila, namreč angleškemu grofu Rihardu in španskemu kralju Alfonzu, ki se pa za Nemčijo malo ali nič brigala nista. Ta doba v nemški zgodovini se imenuje medvladje, latinski interregnum (od 1256—1273). Nadškof Werner v Majncu je na to nemške kneze opozoril na Rudolfa Habsburškega, modrega, hrabrega, pobož nega in pravičnega moža. Grofi Habsburški so imeli posestva v Šviciji in v Alzaciji. Na neki stermini blizu reke Aar v kantonu Aargan se še dandanes vidijo podertine njihovega domovinskega grada Habsburg ali Ilabicbtsburg (t. j. Jastrebov grad).
O njegovi pobožnosti se pripovedujejo lepe reči. Na lovu je srečal duhovnika, ki je nesel umirajočemu sv. zakramente. Potok je pa odnesel berv, in duhovnik si ravno črevlje odvezuje, da bi vodo prebrodil, kar pristopi Rudolf k njemu, izroči mu svojega konja, ua katerega se je potem duhovnik vsedel. Po opravljeni svoji službi hotel je duhovnik konja nazaj izročiti, toda grof ga je pripustil cerkvi, rekoč: /Pega Bog ne daj, da bi jaz zopet zasedel živali, ki je mojega stvarnika nosila.“
Pri njegovem kronanji je manjkalo žezla (kraljeve palčice). Rudolf si pa hitro pomaga iz zadrege, in vzame razpelo rekoč: „To znamenje, ki je svet odrešilo, bode gotovo dobro nadomc-stovalo žezlo (sccpter).u Perva skerb Rudolfova jo bila, da je skerbel za red. Razglasil je splošni deželni mir, sam pokon-čoval škodljive roparske viteze in jim njih gradove razdiral. Napotil se je tudi zoper ponosnega kralja češkega, Otokarja, ki ni hotel nemškega cesarja pripnznati in ne k njemu dojti kljubu večkratnim povabilom. Na Moravskem polji jo bila odločilna bitka (1278). Dvakrat je bil cesar med bojom v smertni nevarnosti. Otokar seje bojeval z obupljivo serčuosti, toda vendar le padel, dobivši 17 ran, in tako zgubil vojsko in življenje. Rudolf je na to podelil Češko in Moravsko sinu Otokarja, avstrijske dežele, katere je tudi Otokar nekaj časa imel, izročil je svojim sinovom in tako ustanovil na Avstrijskem habsburško vladarsko hišo. Rudolf je bil za Nemčijo veliko storil in tako
rekoč na novo utemeljil nemško deržavo. Umeri je v 74. letu
svoje starosti I. 1291.
§ 19. Pripovedka o Viljelmu Tellu.
Cesarju Rudolfu Habsburškemu je sledil grof Adolf N a-8 a v s k i. Tega so pa nemški knezi kmalu odstavili in Rudolfovega sina Albrehta, za cesarja izvolili. Albreht I. je bil strog, pa pravičen. Imeniten dogodek pod njegovim vladanjem je bila utemeljitev švicarske zaveze. Albreht je namreč hotel švicarske pokrajine Švic, Uri in Unterwalden, ki so bile nemškemu cesarju neposredno podložene, habsburški hiši podverči. Vsled tega in vsled neusmiljenosti cesarskih namestnikov je nastala zarota. V temni noči (1307) so se zarotniki na travniku RUtli ob jezeru Vierwaldstattskem zavezali, svojo neodvisnost do zadnje kapljice kervi braniti. To osvobodenje se tako le pripoveduje: Hudo so se bali Švicarji namestnika Geslerja. V svoji prevzetnosti je obesil vojvodski klobuk avstrijski na visoki kot in zaukazal je, da temu klobuku vsak mimogredoČi, spoštovanje skaže. Viljelm Tell, po vsej Švici čislan strelec, pa tega ne stori. Prejeli so ga na to in pred Geslerja tirali. Grozoviti Gesler obsodi strelca, da mora v jabelko na glavi svojega sina streliti. To se je Tellu tudi posrečilo, na kar je ljudstvo veselja vriskalo. Pa Gesler je prašal derzo-vitega strelca, zakaj je k sebi utaknil drugo pšico. Tell je odgovoril: „Ta pšica je bila za Vaše serce namenjena, ako bi bil svojega sina zadel“.
Namestnik je ukazal Tella prijeti in ga d&l peljati v ladiji v Ktissuacht, kamor se je sam podal. Na jezeru pa nastane velik vihar. Kermarji so rekli, da samo Tell more ladijo rešiti. Gesler ukaže Tellu verige odvzeti in mu vodstvo ladije zaupati. Tell kermi ladijo s svojo močno, veščo roko, pa kar na enkrat skoči na bližnjo skalo, odbacne ladijo in zbeži.
Potem je moral Tell najhujšo kazen za to čakati. Napotil se je pa proti KUssnachtu in v šumi pričakoval prihajajočega namestnika Geslerja. On pomiri in vstreli smertno njegovega sovražnika. Zavezniki so bili potem vse ^Geslerjeve uradnike prepodili. Preduo se je cesar Albreht nad Švicarji maščevati mogel, bil je od svojega stričuika Ivana (imenovan Parricida) umorjen.
§ 20. Friderik Lepi in L j ud o vik Bavarski.
Po smerti Albrehta I. je bil za nemškega cesarja izvoljen Henrik Vil. Luksenburški, ki je pa samo pet let vladal. Po njegovi smerti je bila nova volitev povod dolgo trajajoči notranji vojski, ki je Nemčiji hudo škodovala. Ena stranka voli Friderika Lepega Avstrijskega, draga pa Ljudovika Bavarskega. Švicarji so se deržaii Ljudovika. Na to se Friderikov brat Ljudovik z vojsko na poti zoper nje. Pri Morgatenu
(1315) je bila bitka. Leopold, ki si je komaj življenje rešil, bil je popolnem pobit. Vojskovanje med nasprotnima cesarjema se je še z veliko serditostjo nadaljevalo. Pri MUbldorfu (I. 1322) na Bavarskem je bila odločilna bitka. Zmaga jc bila skoraj že na strani hrabro se borečega Friderika, kar Ljudo-vikov vojskovodja S cb w e p p e rman n vojevanje tako zaverti, da je soluce, veter in prah avstrijski vojski v oči nadlegoval. Ob enem pa še prav zvijačno pošlje za herbet avstrijske vojske nekaj svojih jezdecev, kateri so imeli avstrijske zastave in znamenja, da so prevarjani Avstrijanci mislili, da jim za herbtom Leopold na pomoč hiti. To je bil vzrok nesreči avstrijske vojske; Friderik je bil ujet. Ljudovik je izpoznal, komu se ima za zmago zahvaliti. V revni kmetski koči je zvečer po bitki zajca mej utrujene in lačne razdeljeval, rekoč:	„Vsakcmu	dam po eno
jajce, hrabremu Schvveppermanu pa dve jajci11. Friderika je dal Ljudovik v grad Travznic na zgornje Pfalsko odpeljati, kjer je bil odpuščen pod tem pogojem, da se odpove cesarski kroni, in ako bi svoje obljube ne deržal, da se prostovoljno v ječo poverne.
Friderik je na to prihitel v Beč k svoji soprugi Elizabeti, ki se je tako po njem jokala, da je od tega oslepela. Njegovemu bratu pa so je ta pogodba zdela prisiljena in nadaljeval je boj proti Ljudoviku. Friderik se jc na to vernil na Bavarsko, da seje vsled pogodbe Ljudoviku ponudil kot ujetnik. Ta zvestoba je Ljudovika ganila in sklcuil je prijateljstvo s Friderikom. Delal jc ž njim kakor z bratom, še celo pogodbo za skupno vladanje je ž njim sklenil, kar pa volilui knezi niso odobrili.
Pa že v prihodujem letu (1326) se je Friderik umaknil s svojo slepo soprugo v lep grad Gutcnstein na Avstrijskem, kjer je v malih letih umeri. Ljudovik je za njim v velikih težavah še 17 let vladal.
§ 21. Gosar Karol IV.
Ljudoviku Bavarskemu je sledil na nemškem prestolu Karol IV. Saksenburški. Njegova mati Elizabeta jc bila unukinja češkega kralja Otokarja, in njegov oče Ivan jc bil po volitvi zasedel prestol češki. Karlovo delovanje jo bilo omejeno največ na njegovo dedno deželo češko. Bil je neutrudljiv o tem, da je dobre naprave in blagostanje v svojem kraljestvu pospeševal. Cehe je ljubil kakor svoje otroke, o revščinah se je ua ta način osvedočaval, da je v priprosti obleki okrog hodil in pomoč delil. Glavno mesto Prago je razširil, ustanovil ondi (1848) pervo nemško vseučilišče, skorbel za pospeh poljedelstva, rudarstva in viustva. Nemška deržava je dobila od njega postavo, po kateri sc je stalno uredila volitev nemškega cesarja. Ta postava se je zvala zlata bula, ker so pribešeni pečati od nje bili
spravljeni v zlati pušici ali škatljici (buli),.^ Po tej buli so imeli pravico cesarja voliti trije dukovski iu trije posvetni knezi, namreč nadškofje v Majneu, Triru in Kolinu (Kolu), in kralj Češki, Pfalski grof ob Iteni, vojvoda Saksonski in mejni grof Brandenburški. V Frankobrodu ob Ma jni bi imela biti volitev, v Porečuu (Ahen) pa kronanje. V začetku vladanja tega cesarja je bila skoro po vsej Evropi černa kuga, ki je strašno veliko ljudi pomorila. Vsa prizadevanja zdravnilrov so bila zastonj.
Karol IV. je vladal 32 let, po njegovi smerti (1378) so Čehi, kot po očetu domovine jako žalovali. Sledil mu je sin Venceslav, ki pa ni mogel miru vzderžcvati, niti na Češkem uiti na Nemškem. Med mesti in plemeuitniki so bili kervavi prepiri, mesta in žlahniki so zvezo med seboj delali, zveze mest so bile n. pr. Hanza, švabska, renska mestna zveza, zveze vitezov pa: Šleglerji itd.
V svojem kraljestvu je Venceslav večkrat prav grozovitno delal; tako je dal n. pr. Janeza Nepomuka umoriti, ttadi tega je bil tudi od kraljevske časti odstavljen.
§ 22. Bitka pri Sompahti in Arnold Winkelried.
Za vlade cesarja Venceslava je vladal v Avstriji vojvoda Leopold, stričnik onega Leopolda, kije zgubil bitko pri Morgartnu, potolčen od Švicarji. Ta se je hotel nad njimi maščevati in to še posebno radi tega, ker so mu več avstrijskih gradov razdjali. Pri Sem pahu je bila bitka (1386), Leopold je viteze v železnih oklepih postavil v šesteruo bojevaluo versto, kakor pece, ter mislil, na ta način so neprederljivi.
Mala četa Švicarjev je na kolena pokleknila, serčno molila in se potem z veliko serčnostjo na viteze zagnala. Pa napad se jim ni posrečil, ker so avstrijski vitezi sulice naprej molili. Švicar Aruolf Wiukelried pa zakliče: „Jaz hočem svobodi pri sto pot narediti, skerbite mi za ženo in otroke, dragi zavezniki 1“ S temi besedami prime s svojima močnima rokama toliko snlic, kolikor jih je le deržati mogel, deržal jih je tudi potem, k<» je padel, da je le veliko vitezov seboj potegnil. S tem je razderl terduo versto sovražnikov, med katere so (danili zavezniki. Vojvoda Leopold je saiu padel v boju, drugi pa so zbežali; toda večina vitezov ni mogla zbežati, marveč bila pobita.
Ta zmaga je bila odločila švicarsko neodvisnost, katera je bila v vestfalskem miru (1648) tudi priznana. (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Ptuja. (Okrajna učiteljska konferenca.) K tridnevnej okraj-nej tičiteljskoj konferenci v Ptuju sehralo se je bilo iz 5 okrajev 80 učiteljev in učiteljic. Zborovalo so je porva dva dni jako dolgo, in sicer v sredo 10 ur, v čotortek 8 ur, zadnji dan samo 2 uri. I.oliko jo razumeti,
da se je v tem času mnogo govorilo, mnogo nasvetovalo, mnogo prodlogov sprejelo, i mnogo tudi zaverglo. Radi tega pa je težko dobro sliko te konference podati onim č. čitateljom, kateri niso bili navzoči. 'L ozirom na to, da je bil v „S!ov. nčitolju“coIi dnevni red s poročevalci vred naveden, no bodemo navajali več posameznih točk in njih izvestitoljev, hočemo le nekoliko v občo tek obravnavanj, duh skupščine z nekoliko kritikajočim peresom pojasnovati.
Predsednik Hafner je pozdravil z jodornato besedo (nemško) navzoče. (Pričakovali smo sicor od njega, ki se v mnogih krogih in večkrat izrazuje, da enakopravnost spoštuje, da bodo vsaj v nagovoru nekoliko slovenskih besedic izprogovoril; toda tega niti v začetku niti v teku obravnav storil ni. Vendar je pa govoril le slovonskim (po rodu so to vsi) učiteljem, ki tudi vsi (razen mostne ptujsko šole) na slovenskih šolah podučujejo. Od slovenskih učiteljev zahtevajo c. kr. nadzorniki in drugi, da bi tudi rabili večkrat nemščino in s tem pokazali, da niso neprijatelji temu jeziku; zakaj pa oni javno ne pokažejo, da spoštujejo i slovenski jezik?!) — Po tem sta so po listkih volila gg. Robič in Kvas (Quas) kot zapisatolja, ki sta zapisnik v nemškem jeziku sestavljala. (Neka stranka, ki so pa ni bila dovolj z drugimi učitelji porazumela, hotela je kot zapisatolja voliti gg. Lapajna in Rausobl-na v ta namen, da bi vsaj odon zapisnik bil slovenski.) Pri 3.	točki je	govoril g.	nadzornik
obširno o resultatih svojega nadzorovanj i.	V	tem	svojem govoru skazal
se je g. nadzornik no samo dobrega govornika, temuč tudi izvorstnoga pedagoga.
Navajal je mnogo mnogo pogreškov (gotovo ni bil na nič pozabil), katore je opazil na šolah peterih okrajev, v katerih dolnje mnogo ; n različnih učiteljev, starih in mladih, pridnih in lenih, dosta izobražonih, a tudi malo omikanih učiteljev na prav različnih šolah. Kakor je vse panoge denašnjega šolstva tako dobro omenjal, kakor jo z resno besedo zahteval od učiteljev, naj bodo v pravem pomenu to, vendar so so nam nekateri smilili, ko smo videli, da vsega tega storiti ne morejo. Želeli bi bili jako, da bi bil g. nadzornik onim starojšim učiteljem, in vsem onim, ki so duševno (ali tudi telesno) slabo podkovani,	ali	ki v jako	neugodnih
okoliščinah delujejo, da bi tim zaklical:	Veliko,	veliko	se	od vas zahteva;
vsega no morete izpolnovati, storite vsaj	to,	kar	je v vaših	močeh, in
kar je najpotrebnejše: — Pomanjkljivosti je navodol g. nadzornik pri vsakem predmetu; slovenščino in nemščine ni posebno poudarjal, ampak pod imenom „sprachunterricht“ je grajal, da se tudi v tej stroki premalo stori. To jo bilo jako taktno, da ni enako drugim nadzornikom „nomščino“ na slovenskih šolah posebno v svoje varstvo vzel.
(Želeti bi bilo, da bi g. nadzornik v svojih poročilih na okrajne šolske svete opustil, vsakikrat in na vsaki šoli v proveliki mori braniti ta jezik, v katerem s na slovenskih naših šolah, ki so še zold porvotne, nikakor toliko doseči no dš, kolikor bi nekateri krogi radi imeli.)
Ko že govorimo o osebi g. nadzornika, kar bodo nam nekateri zopet za zlč vzeli, moramo pa z vesoljem omenjati, da je v občo njegovo vedenje nasproti obema strankami dovolj nepristransko.
Vse tri dni je bilo njegovo vedenje v tej in v drugih zadevah tako taktno, da se je mogla vsa lcouferenca v prav lepem parlamentaričnein redu izveršiti, in da si nasprotni stranki celd nič napadali niste in da so niti ena oseba žalila ni. —
Pri 4. točki je bral podpredsednik skupščine, g. Ferk, razne došlo ukaze višjih gosposk.
Za tim so poročali gg. referenti o svojih vprašanjih. Kaj so nasvetovali in kaj se je vso sprejelo in sklenilo, o tem hočem o prihodnjič nekoliko govoriti.
Danes povemo v obče lo to, da so poročali nekateri prav kratko in lopo razumno.
Nekateri so govorili lepo okinčan, a ob enem jodernat jezik, drugi (toda majhno število) so pa le nekoliko fraz povedali, kakorsnih se po nomških časnikih na kupo nahaja. V slovenskem jeziku zo referirali g.: Lapajne, gospodična E ki, g. Kryl (vsi iz Ljutomera), in g. Žili or (i/, Vurberga.) Tudi debat so se nekatori čisto v slovenskom jeziku udeleževali, a nekatori samo deloma. Zopet drugi učitelji slovenskih šol so se pa svojega nemškega (ironija) stališča konsokvento deržali. Pri mnogih učiteljih, ki so iz boječnosti nemški govorili, videlo so je očitno, da so Slovenci. Obžalovati jo bilo to, da se velika večina učiteljev nič debat udeležilo ni; no vemo, ali niso imoli nič na sercu, ali so niso upali svojega mnenja odkrito povedati. Poslednje jo jako verjetno, kajti pervi dan je g. nadzornik kljubu izraženi želji, da bi so konferenca ob 6. uri končala, komandiral učitelje v telovadnico, kjer so morali do 8 uro ostali.
Iz Rajhenburga. Dne 27. julya zbralo se je učiteljstvo kozjanskega, sevniškega in brežiškega okraja k tukajšnej konferenci. Predsedoval jo c. k. okrajni šolski nadzornik, g. Končnik, zapisovala sta gg. Jamšek in Kunstič, predsednika namestoval je g. Ornik.
1. Pri točki dnevnega roda „Bericht iiber die boi der Inspektion gemachten Wahrnehmungon“, priporoča g. predsednik med drugimi splošnimi navodi: pri zemljepisji metodo z risanjem, ter meni, da bi bilo risanje tudi v predočenjo drugih predmetov na pravom mestu, zlasti pa tara, kjer ni drugih pripomočkov na razpolaganje; da se računski nauk preveč ne zakasni, ni neobhodno potrebno vseh nalog iz računic izdelati; slaba pisava se brez velikega truda no da popraviti; naj bi se tedaj že v začetku strogo glodalo na dotična pravila. Nadalje priznava g. predsednik marljivost tistih, ki so elaborate vložili.
2. Mittheilung vorscliiedener Erliisse. Več ukazov o istem c. kr. deželnem šolskem svetu (v šolskih časopisih so že deloma priobčeni) so prečita.
3. Kako naj se pri poduku iz oblikoslovja postopa? (ref. g. Jamšek.) Prav razumljivo pokaže na podlagi opazovanja na kocki elemente iz geometričnega uka: o piki, čorti, plani, kotu, telesu in njegovem poveršji. Konočno stavi 10 tez, med temi: naj so podučuje po dr. Močtilkovej knjigi na podlagi opazovanja geometričnih teles; potreba tedaj lesenih razdeljivih modelov, in za vsakoverstno merjenje primernih pripomočkov; podučevanje
naj se dialogično razvija; risanje (po Grandauerji) naj se zveže z oblikoslovjem; nauk naj bo praktičen (dostavek g. Poljanca). Sprejeto.
4. Welche Grundbegriffe der astronomischen Geografie lasson sich am Globus veransi-haulichen und vvolcho Uethode ist hiebei zu beachten. Govoril g. Biiheim jun.
5. Vortrag iibor dio wichtigston Pendelgosetze und deren Anwen-dungen. Razpravljal g. Boštjančič.
6.	0 „Rechnungsl'gung uud Antrage der Bibliotheks Kommissionen" ni pomenljivega zaznamovati.
7. Wahlcn. V odbor so voljeni gg.: Gabor, Btiheira jun., Klino in Jamšek.
Allfalligo Antrage. Ker so nikdo k besedi no oglasi, sklene se konferenca, ki je od 10. dop. — o poludnc pronehana — do 6. ure po-poludne trajala.
Iz Tersta 12. avgusta. Danos leto bi no bil mislil, da Vam bodem čez leto dni iz tega kraja pisal. Pa kaj so hoče. Iz skrajne meje nomško so me službeno razmere verglo na skrajno mejo italijansko. S trebuhom za kruhom. — Vi gospod urednik mo poznate, da som bil od nokedaj velik prijatolj slov. šolstva. Kot takemu mi je zelo teško, da so Vam tako poredkoma sporoča o tukajšnih šolskih zadevah. Kadi toga sem jaz sklenil, da Vam kakošenkrat o tej zadevi kaj načečkam. Nikar ne mislite, da bo kaj izverstnega, kajti kakor Vam je znauo jaz nisem učitelj, tom menj strokovnjak na tom polji, in služba mi tudi ne dopusti pečati se s stvarmi, ki ne spadajo v moj koš. Pa vendar nokaj jo boljšo, kot nič. Oziral se bodem pri teh svojih sporočilih lo na okoličansko ljudsko šolstvo, kor Torst, kakor veste, no pozna še slovenskih šol.
Za zdaj Vara ne raorom šo mnogo sporočati, kor po okolici nisem še veliko hodil. Natančno število okoličanskih šol Vam ne morem povedati, le to vem, da so večinoma enorazrodne, nokaj jih jo tudi dvorazrednih, pri sv. Ivanu na Prosoku in v Rojanu jo celo trirazrodna, na čelu jej stoji znani „direktor“ Bonin so svojim italijanskim tretjim razredom. Slovenščina jo povsod učni jezik, le „direktorju“ Beninu se zdi italijanščina bolj nobel. Po druzih šolah se podučuje italijanščina le kot predmet. Za učiteljice smo tukaj dobro podkovani, na vsakoj šoli so nahaja po ona. Nekatere so med njimi tako pridno, da bi jo smoli postaviti v izgled vsem drugim koleginjam po Slovenskem. Izrnoj učiteljev so nekateri verli narodnjaki, drugi so pa li kruhoborci, in magistratovi „pantofollekerji“ in ravno ti so največji dušni reveži. Okoličansko šolstvo in učiteljstvo je odvisno od teržaškoga magistrata.
Šolska poslopja so prav lopa, plače za učitelje znašajo po 550 fl., za učiteljice pa po 450 fl. Razloček med nad- in podučitelji so lic dola. Vsi so enako plačani, lo voditeljstvo mora eden brezplačno provzeti, kjer jih je več. Skoraj pri vsaki šoli so nahaja tudi vert, kije namonjon za šolski poduk. Za to verte pa skorbi toržaška kmetijska družba, katera tudi strogo za obdelovanje izplačuje. Niso pa vsi vorti taki, kakor bi imeli biti. Dalo bi se pač več doseči. Uraduje so vse v italijanščini, uradna pisma so vsa italijanska, celo razredba ur mora italijanska na stoni viseti. Iz vsega se
sploh previdi, da ima magistrat namen vse poitalijančiti, kar se mu še ne bode tako hitro posrečilo. In to je največje slabo, kar se mu da oporekati, sicer so mu pa mora priznati, da so ne ustraši še tolikih stroškov, če je le po svojih načelih za dobre spozna. To nam dovolj kaže nova organizacija ljudskih šol, katera je že prišla enkrat v sejo, pa je bila za nekaj časa odložena. Gotovo | a je, da ne bode za dolgo časa izostala. Po tej organizaciji se bodo učiteljske plače povišale, šole na večih krajih pomnožile ter nov učni načort se bodo vpeljal. Zdaj nima okolica še nobenega učnega načerta, učitelj sme vzeti kar mu je drago, se ve da le ne nasprotuje človeškemu razumu. Ali vzame kaj od realističnih predmetov ali no, to je vse eno. Kako bi pa ne bilo? Saj od šolskega odseka magistra-tovega tako nobeden slovenščine zmožen ni, zunaj nadzornika g. Lozar-ja. In potem naj ti ljudje sodijo, je li učitelj, svojej nalogi kos, ali ne! Ta neodpustljiv pregrešek bi pač morala nova organizacija odpraviti. A bojim se, da so to ne bo zgodilo. No pa saj Vam bom zamogel za drugič se kaj enaeega sporočati, zato za danes dovolj. Preden končam Vam moram se nekaj veselega naznaniti. Magistrat je namreč sklenil, da se tretji razred italijanski v Rojanu v slovenskega spremeni. To je velika dobrota za Rojančano, a strašna bomba za omenjenega, slovenščine nezmožnega »direktorja", in mu bo torej slov. tretji lazred voliko preglavico delal.
Za prihodnjič Vam bom kaj več sporočal o nekoj drugej šoli, ki se nahaja tudi v okolici, in ta je pripravljalnica za učitobsko izobraževališče na Proseku. Treba se mi je pa še prej o njej kaj bolj natančno informirati.
Milan.
Slovstvo.
(»Slovenski učiteljski koledar".) Te malo, toda prav rab-1 jive knjižice dali smo bili 400	iztisov napraviti.	Pervih	200 je	bilo	samo
v papir vezanih. Na izraženo željo smo pa dali	nekaj	iztisov	v platno
vezati in dodali jim več pisnega papirja. Tim koledarčkom je zdaj cena 50 kr., pervim smo pa eeno na 40 kr. znižali. In nekaj iztisov bodemo dali vezati v platno, z zlatom obrezati in od znotraj bodo imeli tudi žep (tošenj) iz platna. Tako elegantno vezanim je pa cena 60 kr. Pri naročevanji naj se tori j blagovoli povedati, kakošne cene koledarček se želi. — Oni gospodje,	kateri so za koledarčke najnižje	cene	50 kr.
plačali, dobč drugo leto lepše	za nižjo ceno
Šolske novice in drobtine.
(V zadevi konfiscirane 15. štev. »Slov. učitelja") poslal se nam je sledeči nemški:
„®a« f. t. Jh-eis- al« 'jSrcfjgertdjt (Stili Ijat nad; SlttljiSvuug ber f. t. ©taatts* nmvaltjdjaft (Silii uitb liber beven Slmrag ucmt 4. Stuguft l. 3, 3- 5174, mit ©cfdjlujj uom Ijeutigru ju erfeunen bcfunben: ®ic (Sorrcsponbcuj: Iz Gorenjskega, be= ginnettb mit bcu iOorteti: tri leta je uže . . . uttb enbet mit: vztrajajno upaj, kor bliža so tvoj Odisej in 9tr. 15. bes 4teit 3al)rganges ber periobifdjett 3f't fdjrift »Sloveuski učitelj" begriinbc ben ®ljatbeftanb j,e($ Sergcljeus gegen bic
iSffeutiidje 9tul)e unb Orbnung gemlifi § 30() ©t. ©. itnb t« lucrbe, ba bie I. (. ©taataanuialtfdiaft fltflct fin* beftimmte ijierfon cine Slnfiagc uidjt cvljobcn ^at, cicuiiip § 493 @t. (p. O. ba« objcainc Slierfaljvcit ciitgcicitct, gcnui& § 489 @t. 'p.
0. bic oom !. f. ©cjfrfsljauptmamtc in iKarbuvg ucrfiigtc ©cfrfjlagital;mc bcvfttr. 15 bet obcnenoaijnteit 3ehfd)tift beftiittiget, gcmiffj § 493 @t. p. SZ), bie lueiter ®ev= breitung biefer ®cutffd)vift oerboten unb itad) § 37 bc« p. ©. oom 17. ®cjciuber 1862, 9tr. 8 bes 91. ©. de 1863 bie Skrmdjtuug bet mit Scfdpag belcgten (Speni plarc oetorbnet. tftruttbe. ®cr beanftSnbetc 'llvtitei cntljait 9lugriffc auf bcn ©d)ui» itifpcftov Kuster in Mtainburg, roetdjcm Sgnovanj, 'Partfjeilidjfcit, Slngebevei unb 91dntefud)t n. bg(. oorgeiuorfen mirb unb fudjt burcf) ©dpniUpmgcn gcgen ipn alfo gegeit cin ©rgau bet 9icgiermtg mit 91iicffid)t auf feiite 31mt«fiUjntug jnm £>afjc unb jur Skradjtung autjurcipcn, c* etfc^eiueu fomit bie im (Srtenutuifjc cntljaltencu SBetfiigungcn mit iŠcjng auf bie citittcn @efc(5c«ftci(en gcfcplid) uottfommcu gctedjt fertigt." fi. k. flreis- als pajjgcrirljt. ffitUt am 6. Sluguft 1876.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Stajor**.) Kot pravi ndjo so pristopili gg.: Silvester Fr., nadučitelj, g. Seifrid, učitelj pri sv. Barbari v Halozah; g. Mat. Zorman, nadučitelj pri Mali nodelji.
(Iz štajerskega deželnega šolskega s veta.) V seji 3. avgusta je med drugim deželni šolski nadzornik za ljudsko šolo poročal o svojem nadzorovanji šol v kozjanskem, gornj o-grajskem, soštanjskem in slo venjo-graskcm okraju. Po tem poročilu zaostaja napredovanje šol v kozjanskem okraju, in to radi prenapolnjonja šol in radi poldnevnega poduka. Mali vspeht so tudi v šoštanjskem in slovenjo-graškom okraju, a večji so pa v gornje-grajskem kljttbu temu, dajo ta okraj proj zaostal bil.
(Kranjski deželni šolski svet.) Kor jo 2. sept 1. šestletna opravilna doba minula, volil je deželni odbor za svoja zastopnika dr. Zarnika in Murnika; izmed učiteljstva jo pa predlagal cesarju v poterjonie nadučitelja Praprotnika in prof. Suklje-ja. Da bi le ta predlog obveljal !
(P. n. udom ^štajersko učiteljsko zvezo1*, Steirm. Lch-rerbund). Letošnji glavni zbor štajerskega učiteljskega društva bodo 20. in 21. septembra v Colji.
Tiste p. n. ude, ktori so namenjeni se tega zborovanja udeležiti, prosimo, naj so berž in najdaljši do 10. septembra t. 1. pri krajnem odborniku gosp. nadučitelju J. Lopan-u v Colji oglasč tor ob onem naznanijo
1. ako želč prosto	stanovanjc	ali za plačilo	in 2. ali sc bodo skupnega
obeda udeležili, in	če, priložč	naj po eden	forint av. velj. Oglasila	naj
se pošljejo posamno ali po več vkup; za vsak način pa prosimo za natančni naslov udeležiteljev. Izkaznico (Legitimatious-karto) za ponižanje vužnine na železnici dobi vsak ud po pošti na dom, plačano karte za skupni obed pa so	bodo še le	tukaj dolilo.	Program za oba dneva	priobčimo v kratkom	v „Slov. Naroda** in v „PSdagogische Zeitschrift.**
Celje, 18. avgusta 1876.
Za okrajni odbor:
Dr. C. Higorsperger I. r., načelnik.	Jos.	L.	Weiss,	I. r., tajnik.
(Okrajno učiteljsko konference) so bile 23. in'24. avg. v Kerškem, 4. sept. v Litiji.
(„Slovonsko učiteljsko društvo**) v Ljubljani bode — kakor se nam od ondod piše — 28. septembra zborovalo.
(Počastenje.) G. Josipu Petz-u, nadučitelju v Gradcu, načelniku št;\jorskega „Lohrorbunda“, je naučili minister podelil naslov ravnatelja.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba pri sv. Marjeti na Pesnici (okraj mariborski) (2razr.) s 440 (330) in stan. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Svetinjah (okraj ormužki), s 550 gld. in stan. do 15. septembra na kr. š. svet Podučiteljska služba pri sv. Trojici (Sraz. šola, okr. sv. Lenart v Slov. gor.) s 480 (360) in stan. do 7. sept. na kr. š. svot. Učiteljska služba pri sv. Bolfanku (lrazr., okraj Ormuž) s 600 gld. in stan.
do 15. septembra na kr. s. svet. Nadučitoljska služba pri Kapeli (‘2razr., okr. Gornja Radgona) s (100 gld. in stan. do 30. sept. na kr. š. sv.
V Istri: Učiteljski službi v Materiji in Brezovici s 430 in sta-vanjem (ali 50 gld.) do 15. septembra na okrajni š. svet v Voloskem.
no
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem : vG. Rudolf Ferdinand (iz Cerkovec), začasni pod-učitelj v Rogatcu; g. Šim. Srabotnik, učitelj v Šmartnem pri Sl. gradcu.
Na Kranjskem: G. Bezlaj Jos. (iz Koroškega), učitelj v Kranju; g.
I.	Kern (učit. kand.), učitelj v Vrabčah; g. Kremžar (p. u. kand.), učitelj v Št. Kocijanu pod Turjakom. G. Ivan Grebence, (iz Budanj), učitelj v Št. Petru na N.
Štev. ‘277.
Učiteljski službi
na novo osnovanih enorazrednih ljudskih šolah pri sv. Antonu na Pohorji in v Pernicah z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisujete.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojne dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 1. oktobra t. 1. oposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svetu.
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dnč 16. avgusta 1876.
1—3	Pervosednik: Strobach.
„ ... k ...............................
”	V	podpisani	kujigarnici in pri vseh bukvarjih se ^
dobiva
„Mali prirodopis"
s podobami.
Spisal dr, Nctolizcka, poslovenil Lapajne.
Ta knjiga, ki obsega živalstvo, rastlinstvo in rud-niustvo, je najboljša tega zaderžaja, ter v nemškem originalu že od sl. ministerstva odobrena.
Priporoča je se narodnim učiteljem in učencem, učiteljskim in šolarskim bdkvarnicam, ter vsakemu, po večji izomiki v tej stroki hrepenečemu.
Cenn «0 kr.
Bušak-ova & Irrgang-ova
•2—2	knjigarnica	v Bernu.	^
sU________________________________________
Po&učiteljska služba
ua narodnej šoli v Mozirji z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji, zmožni slovenskega i nemškega jezika, imajo svoje prošnje do konca mesca septembra 1876 vposlati krajnemu šolskemu svetu v Mozirji (Prassberg).
Okrajni šolski svet Gornjegradski 7. avgusta 1876.
2—2	Prvosednik:	Huum	1.	r.
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetna ulica,
5.	30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“:
912 Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrini, debelini papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike l cm., v 2. — 2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
.Tanez GMontini	in Fr. Dnbois
v Ljubljani,	v	Ljutomeru
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje ua naše, izverstne po najuovejših zemljepisnih znanostih urcdjene zemeljske krogle (globe), luno- in planetostroje najnižjih cen v slovenskem, hervatskem in s er lisk em jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo.
V z o r i (o b r a z c i) s e na zahtevanje zastonj in fr a n k o pošiljajo.
l-^ellcl in is in n tergovina r papirjem v Pragi.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za nIuv. Štajer.“
Za uredil, odgovoren Drag. Lorene. — J. N. Pajk ova tiskarna v Mariboru.