2H6. številka. Ljubljana, četrtek 95. decembra. XII. leto, 187». SLOVENSKINДROD. Utrni, v HM k Umu, lavMiniit ^iutdtj'lku m dnevu po uratnikdi, ter volj« po p u* 11 prvitiuiati ia avatro-uvomke du te le ta rolo letu Iti jcld., ca pol lita M ((L, M Olli rt leta i fcltl- — i* I. J u b li a a o liro* piiAiijaiu* na dooi en culo leto 1.4 Kltl., ta četrt leta '1 |(ld. HI kr., *a en uicaiHi 1 «lit 10 kr. Zn pollljaihe na tooi h> računa 10 kr, ta muaou, .JO kr. u čut« let». — Za t o Je delala toliko vsi, kolikor pojtniba i »niti a. — Za кч upniki uditnlj« n» tjmhkih Aolah lo ■a dijaku velja iniiana win» io aloef. Za Ljubljano ta četrt leta 'J 50 kr,, pe polti prejetim» ca četrt let« ,1 «Id. — 7, * ocnanila ne plačuje od teunaiopnu potit-vrate ti kr., 4« au ocnaoilo enkrat tiiku, 5 kr., Ле ■<< dvakrat, in 4 kr,, če ee tri- ali večkrat t ink a. Doni«! nuj ao IlvoIh lrankirati. - It o kopni ae ne vračko. — U red ti i »t vo ju v Ljubljani v Krane K ulioatiovoj hi HI Ut. S Iclalilk н stolba". Opra vnlitv u, na katero naj M oI»kovu1(Jo poii.Jati naročnino, reklamacija, aananfla, t. j. administrativne reči. Je v „Nin nI noj tiakarni" v Kolumne vqj tiili. Predragi rojaki sodnijskega «kraja trebanjskega, žužeinberftkega, ratleSkcga, mokronoškega iu kočevskega! Nemila smrt nam jc v zrla preblagega rodoljuba gospoda grofa Josipa Itarba, državnega poslanca gori navedenih dolenjskih krajev. ita/pisana je zato nova volitev poslanca na 3. dan meseca januarja, to je, prvo soboto po novem letu, Volitev ee, kakor navadno, vrši v Trebnjem, K atleta h in v Kočevji. Kakor drugikrat, tako se je tudi zdaj podpisani odbor pred vsem obrnil do zaupidh m ti ž vseh volilnih okrajev in jili prosil, naj mu po dogovora z volilci poročajo, kdo naj hi se za poslanca nasvetoval. Pri tej priliki jim je na znanje dal Г8с kandidate, ki so se sami oglasiti podpisanemu odboru ali pa mu od druge strani nasvetovani kili. Zaupni naši rodoljubi so se, kakor vselej, tako tudi zdaj iskreno poprijeti naloge svoje, ali veSina njih nij si odločno i/.brala nobenega kandidata, ampak imenovanje njegovo prepustila narodnemu centralnemu odboru z dost&vkom, da vünj vse zaupanje stavi, da hode nasvetoval volilcem tarega moža, ki bode v državnem zboru dunajskem kazal, da ima srce 20. dolenjsko stran domovini: naše, ki si ga je izvolila za svojega zastopnika, da pa ima srce tudi za ves narod slovenski in za srečo skupne na m drž a ve a v s t r j j s k e , katerej, reSenej gospodstva ustav oven ie stranko, treba m nogostransk ega preus troja. Mej mnogimi rodoljubi, ki bi bili za državno poslanstvo bolj ali manj sposobni, izbral si je podpisani odbor enoglasno možu, ki je ves naš, ki je na vsako stran popolno neodvisen in v višjih krogih visoko cenjen, na kratko jeČcuo, mož povsem vreden naslednik hiti grofa Itarba iu ponos nasej deželi. In to je princ Ernst Windischgrätz. soposestnik velikih posestev, po leti navadno bivajoč na graščini Slatini pri Litiji na Dolenjskem, kjer ga ljudstvo in duhovščina dobro pozna, in visoko spoštuje. Program njegov, ki ga jo telegratiČuo /. Dunaja poslal centralnemu odboru dne '.22. t. m., se glasi od besede do besede tako-le: „ Kot katoličanu in konnerva ti vnemu Avstrijauu both- grof Tfohrnwartov pot. emir oni tudi moj pot; gmiroiH in povrni sv bodeni pogui\jal za narodne pravice; t v m M juham ostanem vsak čan tnoi beseda. Princ Ernst Windischyriita," Moža s takim programom, od našega ljudstva spoštovanega in v višjih krojili visoko cenjenega, je podpisani odbor fiioglasiio sklenil, priporočati Vuni, predragi rojaki, da si j;a dne :t. januarja izvolite za svojega poslanca. Volite ga, či'stili rodoljubi vsi od prvega do zadnjega enoglasno, kakor ga Vam odbor po natančnem in vsestranskem preudarku enoglasno priporoča. Princ r n s t Win dieclkgr ti t z naj je dne januarja beseda Vam v som, ki zaupate podpisanemu odboru, kateri Vam je porok /a to, da ste si izbrali pravega zastopnika v državnem zboru. V Ljubljani dnć 22, decembra 1879. Ул\ narodni initial ni volilni odbor: Or. Jan. Bleiwe s, prvoincstnik. liuiktek. Kuied.iiki o božči, Njif.ii uu brtiDt zdrav oato.l hulj /. I|U-buiuiju m u.iun.ituu bruiuno kot avoj jw^.k, HTujo viru, tu rt c K« Luvttiu, ki Jilijo pod«-duvai pJ ilUJlli IluUltl IU Ju tuli till). I1!! Uu^oii. oil lull 11 Vac blniu V pjuihtu.nnjl, JO XUellUaU (tartutitiiovjtt v veliko kotiet, kur u t.e.ii OUtalln btul.ll Ai ^ v lili II. U ilunt. kl'*.t ubt'aZ nt.le praUklOnli внд« 1WIU, nltalO mitologije lin iiuiutiN, tit gajt.io t.aku iiaitC v te ui n u pliltkiOnL liui.it), hutliul' nu Ш(«и IlK. pisane XgOtlOHuU lilt VUC. M.j iv staro običaju mišica naroda h« Ateju tUdI huitulutvui«, kuittiia, kol pi i V ti i li iS.muii.li su milidjujuc mu usiuuvk piu/uo-*ttii,ti мшшгци sulucu Htt zuubtafiuju ali »iduu llhljm^ii di.o.H, torej /muho holtu-a шнј LtinoLu, Zittoioj ju V ni (Ido, ua su Vili laki otii^aji /.u-Jiirt-ju ш bolj gotovo obrabijo, l'at jo kat.o iifika curkov иш utLVktlaU1 tvda vcopila avoj pultu n in juh 11 ogli o.i koga oilv/ola, a рилиа se '.lidujl Au vodno. Nn a i e sto „koledo" |u stopil kakov svetnik, /.o kutiri'Ma hu nkolodti|tM, il i.-tKrnt. pi, knioitU|Ujo f»iitju Ao ■/. lat sumi /u-sd. Prvi r. Iti i n j h e (ipistiio v hltdeiem zapisu: Ouitn|), po kau rib so su nabrali darovi /a roikvt-uu Hvultu —- turo) x» cerkveno h v i ti o bo, /« luč, — prul 50. I«u ш ftf p raj v fttut|Urnko| ferl (v f.ri a», Jurja pri Krona u» K r« ujekt-ш) «o bili: Nutiiranje c%rkvvuib svit po Vtitij f.tri r.a culo loto, „boiodovit jo" iiuooovano, jo ob.i« luiuuitue j ti-slo ui veliko HVoCuuouti, V varil, V kaUrej нч iiapravij tli „uvoč.o", HO Ui itvuldt Atiijo f.iut.u — iKbirati no vnoloj le .ilj«ho, puhliiif in ygovoint) ni ndtniCe /,a ta portel, V>»k funt si jo poletu zbral po ии-ца uiiiža (oiiDjenDHtt) /a uoaatii, k »te roga ho imo-uuvali „puiiiljanti". Na hv. šu funa dan zjutraj i god a j jo vaak toll č vet oi ii i/.voljotuli f.iutiiv v.'ol uvujoga „piintljurja'1 na Eujutrtk. Po /a ju t reku pa au Ali po vutij fari, kakor so ai jo bili praj raz- delili, včaaib ho tudi i4t v siHotlnjo far« lirnt tu, pro ti vo, ilenano in lit Ugo Vrti,k „|iUa-ti jat" |o iuial po vot vrtč (At.kliev) ш raeue darove; fant рнк ju imel muAnjo ali pa рц-Sico ca ileuar auliuj. Ko «ta Htopila V InSo, te navHilno funt ^ovitril hli/ii tnko-le: -U.tbfO Utrol M dva sva boleitnika hv .liiria, čo t tji luiHtu ka) obdarovali V P» od/ilravu in I it-keiti pogovoril ju At^l geapoiiar, tor pri el nekaj iiiii na rr. ptbnr a|ilo, nklulo li-n.i цЦ h ar uiu tiuili. Nekateri darovali mo Vtič, urkilon m e u j, nekateri pa tudi шб. Kaut t« je linUiii otirnil do n»iHjHniiii[ti, ri-kAi: „Nii. ln ti, ki.j pa vi V ali boste kaj darovali hv. Jurriau4lti ikivohuio prediva, ter na pr. (tajala: ttu noni prt nesla main p rediva, da bosta predla"; iio.ntt-rn, po.-ebno k nt era ho jo liolulu kaj linij prikupiti, jo ilata I udi kako шинОио klubaso, tnalo orobov, bru-Sik, kako jahulku. /,dnj je fant 7.ojiet jol po-npraAuvati jio družini, ker (1ошаГ.а duklota ia dekle, kar jo bilo nilttdlll, so ar rado poskrile нашо /.a to, da ho jih poletu koledniki iskali, Oe so bili fantu hiäa in nje prebivalci znani, O božiči. Drnes premije katoliška cerkev praznik rojstva na Se ja O treAenika Jezu Krut» V šoki pomen te*a pravnika v minski krščanskem je po/nan pri nas vsacemu det.etn, m cerkev učen ie o njun zvesto ponavlja, pri nas Slovencih imenovaje ta dan sveti dan, predvečer sveti večer. Znano pa je tudi \z lika HtarinoHlnvja, da je krAnnsfca cerkev ta praznik vcepila v uže najdeni Htnropi g»nski prnznik. Stan Slovenje bo nan reft ob tem letnem fasu praznovali zmago soinca, zmago dno nnd nočjo, v/bujenje nature od zimske Hmrti, — Iter odslej postaie dan vedno daljfti, upanje je vzbu|euo, da ekrepčavAe ne )|ubo Holnce zopet, mor trni zim» predene in rodovitno zeleno pomlad rudi. Še papež 1,eon Veliki gr»ja|oč piAe, da oh njegovem času ho piignne не vendar da! Zadnji dve leli smo upali da hude «m* ga »lovan-ke misli na vzhodu morala imeti tudi /a nas avstrijske Slovane pri j zneifti upliv v Л strip. In zdaj vidimo, da ni i mi i o varali ae v Hvojem upanji. Uspeh sluvBinlio zmage v orijentu o» Avstrijo nij bre/ituliven ostal, Slovanom sovta?.na neiuAko-uahivoverna stranka te pnAla v tnaniAinn in ne tu vedno bolj drobi in slabi. Na Čelo vlade je pn*el mož, ki slovesno obeta tudi avstrijskim Slovanom pravico Večina v parlamentu je njihovim terjatvam prijazna. O ia nemška klika, ki je pod zastavami Auerspergov in Smerlingnv kakor mßra spravila se nad av-strijnk e Slovane in s tem tudi na Avstrijo, ta ki ka dob va vedno več prntivnikov. življenje in razvijanje narodov h« ne šteje po posameznih let b, celo desetlet ja ao premalo merilo. Zatorej ne mlatimo, da «mo u>e blizu vrhunca izpolnitve svojih nam in h Jol (l. Denes bodimo vedeli, da nam u>e sviflej®a zvezda upanja sveti. liČ „bad njah' in pri nj h je hožični večer ta navada: Celo noč so v bHi kuri ogenj, na katerem goiä „badniaci*, polena mlade hrastnvme- Г>а ne pregmć. polivajo se v ognji v sredi z vinom; tudi pšenično zrnje se meče v ogenj. V*e to keže na starostovansko molitev, naj solnce naredi dobro letino. Najbolj pa to izrazi prvi obiskovalec, ki hožifnn jutro v srbsko hiSo stopi, Ta „polaznik" namreč gre k ognju, vzame otrinek, tepj pn gorečih „bidnjacib", pa želi pri vsacem udarci, ko iskre odletavajo, da naj ta hiša ima : „u voli ko goveda, ovoliko kon (l, ovoliko kovft, ovoliko ovatfl, ovoliko kruiak.1, ovolika košnitft, ovoliko sreče i napredka." ]>a, areče in nt-predka tudi nam Slovencem. Vse dunajska nnvlne razn-atnvajo v svojih zadnjih bro evih ^cifcn er>omen:cn, — um« se, da t raznoga vida in ne laskavo. T«nor vseh teh kritik je kt4Ci Slnvann zadostuj* «amo na papirju zajamčena mu ravno'iravnost. K«r nomine ne morejo kar naravnost trditi, dk je na f>flkem in Moravskem narodna ravnd--pravnost uže dovršena in izpeljana, obsodil« bi pak le nde to арот^Исп рц nrarijo, d» () hi prevcS terjajo. r!a C-h' nгeve^ tim notri uflgia^ajo fteško narodnost, za dnuje pa se n t' ne zmen'jo. drui fasnoii pa nrivt, da (WW\ zahtevalo od Nemcev, l n чј t i m mi— rajo ti zadnji na milost in nem'Inst utntt. Prvo je naivna opazk*, d r ulju pa kafte, da avstriski Ni'mec v rennici si ne more družb*' nega življennt*lef sahor je sitrcjel pred prazniki Ae v tretjem hranji ind^mnitetno pred* Ingo, potlej pak se je zaključil. Vniftill« «I riavr, 'Fut'fer ves svet pnznn kot ]>u li, ki neradi avoje dolžnosti irpolnujejo, in uko jih n» Hpolnuiejo vH'» kri^nto o lvmčajo na пвпг l*ko in neugoden slučaj firnogorcem «dnj Turčija upa da hode mirno izročila Pluvn in Gu-z-nje, —- samo naj ae jej pusti ^asa, da bode mngla to «tor ti. Turčija iz vseh vlastij nM norce brite — nina li prav? Iz AViC мГ«> se javlja 21, t. m., da general K'berts uknzial generalu G'illglut, da ima iti takoj p rot1 Kabul», fl'uigh ima 1400 mri?, in flt ri kanone Hohot, v Litahandu bnde baje Ae 700 mrt* dobil in dva kanona. Olmitva gonerala sta mislda, da na tem pitu nij sovražnika, ali afganistanski rod (Ihilzai ae mo j« nasproti postavil in mu brn nil dalje iti. G"iigh ie Hicer razpodil sovražnik«, a ta slučaj vendar kaže, da angleški generali ne vedo, kje d« stoji snvraftnik in k«ko močan. t'ullllMli rit'A!f;rd. loirttit.lp «teiel*. V I, mi h 11 a * i 24 decembra. Uradna „Wiener Zeitung" objavlja od fpmttrjti potrjene zakone o vnjnškei postavi, o podaljšanji trgovinske p'ui' d be z Nivu^ilu in Franc'(O, o priklop'jenii linne, Hercegovine, Istre. Dalmacije, Hro y a in in»| h hrvatsuh slobodnib luk k »kupi ouiu culnemu okrožju, in upelmnje utitntflHkega davka v t.eh krni■ li. Tudi tivlvff »»«•• so na božične prazii ke; "nuleio su zopet dud H jmitiurja lir'hti (njega le'a Пп| MNI. ■ X < Vlovcrt 23. decemhra. jl'viren dopis."} — Andrej Kometi, c. kr. stotnik peApulka št. 7 — sedaj v Iimmostu —, rO-vzdignen je me^ plenrče z пмjviAiint нк1е|<от dne .40 oktobra 1870 s krasnim slovenskim predikatom „Soči b-an". M-j tuVa Pniim slovenskim i bftmitvom hi) je puslavljeni z» časa svojega bivanja v Olovci Zflü pril'uh-Ijen, in si priilohil mnog» zasluge /a na^e do* miiče vojake « tem, da je poslovenit in založil na bot) potrebne in vnžne knjige in kni'Mce za c, k, vojsko, kstere se dobivajo pri valnž-mku натет in v tiskarni dru>bn «v. Mohor«. Oieild gi rmnnuiriui'H koroških Slovence* ah če s« je botei ž opun boli He^namti hI a pot- hi Ala Iskat ži-oilt po kt|tiin|j, braieib vrttih itd. To je bOo Rovorienja in smeha predno «t> domača dekleta dala po en, dva groAa, (Ulkle in hlapci pa nekaj krajcarjev funtu v mošnjo ali puftlco. Večkrat se je pri merdo, da je кнко zvito dekiö ali kak poredni h I n per mesto deunrjev gumbe (knnfe) in drugu denarjem podobne reči koledniku v puA'co vrget, kar je pozneje se ve da pro uzručilo mnogo «metia. — Pu nekaterih liiAah pa sta (»Urala darove нашо od »inih, ki ho ravno v biAi bili, če je hotel kdo kaj dati. Koledniki so imeli uže vse hiAe ul'anene, kjer m» spravljali nabrano žito in predivo Na večer tistega dnö «o v«i fltirje fantjo нЛ svojimi nosačj prišli v domačej vasi, v tistej biAi, kjer so imeli sveta) nanravljati, нкирај. Tam so pregledavali in preštevali nabrano denarje. M j ve'erjo, hi jim jo je „hiSa" dala (t. j. ti«ta hiAa, ki je svečo imela) so se prav živo raz-govarjali, kako je tu in Um bito, kaj ho tu In tam uganjali itd. Na Š nt|an*i.*v ia'i so Ali vsi At, rje fantie v Kr«nj (v mesto), da но не tum ч'1 svečariem (nielarjem, lectarjem) pog d II za sueče — p1» čim ho funt dal? — S e*nik je ims| tri okrogle, lesi nu i Л le, v katere ho se potem nataknili s»eče. Vse t.'» skuitaj ko jo bilo ntt-takneno нб avečam', se jo imenovalo : „sveča", taka „svfča" je imela navadno okoto renta voVčemlt H»eČ It'zen Uli pa je bilo fte treba za olepAanie „sveče" mnogo mnt h tankih svečip (ttiaov), Šopkov, trnkov raznih harv in druga pauirnate olepšave. Dnmiv gredo ho računali, kako hodu z denarji shniali, koliko imajo žita Hpravljeneitn v tej ali rfnuj vasi, koliko bi utegnilo to v denarjih vreči itd. Na dan nedolžnih otročičev jim je „hiša" dala konja in zvozili ao vse skupaj, kar ho na hv. Sief«na dan po vsej fsri nabrali in v raznih liitaili pospravili, — Pozneje enkrat seje pa vne nabrano blagu po dražbi prodalo. Na sv. Silvestra dan pa jim je „hiša" zopet data konja in voz, da so šli v Kranj PO „svečo", ki an m okoto puludne ibunov pr po jali. Vtdik i va Č inov, mla lo in staro, je (lo „sveta" naproti. Moi tem, ko se je „sveči" v vas peljala, se je strebaln. Konj, ki je „svečo" vozil, je dobil Anpok (pu*«l:c) in novo rdečo volnatii ati Akrlstn-ta rnho, „cadro" mm-"Oviinn. na komat; doHit je tndi ra/.en dobre krmo pol hleha kruha za to, ker je „sveču" vozil. Na večer dniS sv. Silvestra so prišli Huet fintju in puntljarji akupai. da «o „svečo" ItipO a staviti, jo z drohn uit svef.icatn' (s cugniii) lepo obvezati in ra/.iiu ptlohe nntri vpletli, Ar>i>ke trakove in drugo lepotičje priveU'SlL II a jim ie dala večer o, fsntje pa ho dali '* nekaj bokalov vina, da so bili bolj veseli. Streljalo se je pa ve.s čas, dokler se je „sveča" eesta« I j aU. N.t novega lula dan zjutraj ol> kak li devetih uo „svečo" vzdignili in ho jo slovesno nesli z godlio, mej streljanjem in zvonjenjem pruti farnuj cerkvi. 1'rtd cerkvijo je pa priSel duhovni ({ospud jej naproti, je koledoiško 1 k T I nabijajo не pri „na depots h" olikancih fulni nazori, zares or g na Ina mnenja sliiijo aa tli ps tam pri odgoiencih dos* lajn» libtra'ne dobe in Rimpodstva te stranke — Nulavno prepiral h» ie tak vsevede?, in po nmjej misli z'mo-nosic javnega mnenja „in «p t et nucj" z ки-ktm, ka germanizucija HlovensUeua d*da Knud ke je potrebna v ta nnmen, da pravniki, samo umtiBkega jezik* zmožni, dobijo pnvard' pnJtl in aluibo in du tedsj ne hudo treba „garjav ga" s'oienskeua jezika ne uR'tf. A1' nij to nmeflno ter oh enem bedast"? venci na KoroRkem iß morebiti tudi drugnd bili bi teilpj le za tn na »vetu. da su m o dsvke pls-injuje, katore jim ie dosedanja lih.rilna nt ruku na državnem krmilu uže do vrhunca poKra'a. •niilm* jezik pa не zatira, i/, Ao!« in nrnda poriva vklutb t| 10 ter Ne na nieRovo mento pobudi „edinozteličavni1' neni-ki jezik. In tuk» bre/umnost, f.vefi in b'»beče človek, ki nekie po Dniinji pravo „Študira", ter ne rt lini je c* Iti na izreku in mnenje „viAiib" oHobt — Čuden pravnik to, hi ma take nazm- o pravici eksistence slovenskeRa jeziku, onemu pa, ki nill Ugtiverja. Žuga н pretepom I Tak „nii kanec", — rectius »oblikoven" naj raje svoj JSidovsk nos poriva v nvoia juristička skripta, — ondi ho gotovo nadel driiRače pojm o ravno [i ravnost i jezikov in o potepu , — kakor pa da tu oko'o p-opi-gsndo dela zn: „ deutsch bin zur Adria" in druge ruble in piAkavo otzore židovskih Dovin. — Skrb za 6l0 poslovnnje in nlnfcbo-vanje v slovenskih (dirsjdi pa ai naj lo izhije ji ultivu, нај slovenskih pravnikov nij manjkalo tn jih ue bo, kateri ni § 19. drŽavah osnovnih postav vhh kuj drozga kaž« in pravi, kakor pa Abrahamovemu potomcu, in katerim Blnvetinki jezik ne velja za Kitno in slrnflno pošnnt katera ne mora кЛг najhitreje zapoditi önntran Adrife, Dnd 14. decembra imela je celovška opazovalna ft Cija mej vnemi evropskimi nadiujAo kuho, toplomer je namreč. ku/.nl 26 n It. ^Olllft^P KVIiri — (Ofi cijozna hre *t a k t n oi t.) Napel nik zdnnie vlade gri f ThxIVi je Slovanom uradne ,Laibacb»r Z4" fe »edno Si»i v avo- iih pre itn t h Časih in nada'jui« fzstri»»vati pn-4ftinn rad take teWmme in Č'anke, ki чт ohr opni proti aviteijskim Slimnnm.Tako vi? .Lalh. 7,*a." ud 23. t., m. po Im S aj i vei slavef mnei uraSkei „T*Bnst * нчоИт vernim na Krtni-чк"т prinovelovnti, da ie PeAki memorandum oa Diniji bil neuiridno aircjet in da ne /la«ti teri«twe o univnrzi trr*iaio — kar ie vae UJ, ali pobožna ?>'lin f'mo7nei;a .urcer-m«nae ltaMianaVea« ur.idn-gi JI «ta, ki menda na ^v d" pest vb dne pnlitikn dola, k«jfi. da hi od deJnlne vlndo v tem praven direktivo imel, tecra no venitomn. — (Tj ii n i n mralt.l I) б 2tt. t m, to ie prihodnjo nedelin, hode т^чес mrknol, n tu mrak ie le tn*ih"n. ker borl« ennin ?esti ■iel litnin^k« pr- шргл zatemnel, M*»«hi vtbaiitl ta dan v Lrihlianinb4 orl 9 1 m no nnlu 'ne, v 7enilj:iio senc-1 «topi ob 4 uri 3.rt,4 m. tedaj "fl',1 ni. potem Iro «e je za'1»1! ka/ati na nähern obznrn ; kon*T mrnlcn hode nb (!. uri 1 2 8 in Omeniti ip pa trebn, da erediS liubliHn^ke ure te dni ra dobrih pet minut, рге1гичпо, — (ObSui zhor „ So ko 1 a " 1 ie bil 7.4ilnjo nedeljo dopobidne ob 11 tiri v dru-;Гуапеј t.elovNdntci Zhorovnnj« ji» otvoril utero ta b. IVenik, htaKHiniknve^a ;n tai-mkovPE* pnroFila ie razvidno, da iw dru'tvo pri mnoRi bnljlpm zd™vii, mpo katero driiKO tu v L'ubltan1; (imotn« podpnre ima doatl, — Tri volitvi nnveiin odboja in wtaniHte in bi) za ataroato izbran „tier nwlnmntioneni" na nredlOR Sokoht (r, ll'nrlm do/danii dru'tveni ItlHL'ainik к b'rnn Havntliar; preiSnii drn-Stvcni. neumnrno deluinfi «taroata, ц llrenik je izrazil se. naj bi bit > dnin zdaj prevzel vndutvo dru^tvn ; in ker чш qoup. It ivnülar nnjveP rnupnnjn pri ,S kolih", папгочШ но l'h ti ii^» pred volitvijo. ila Rpreime on predaeilniStvo. kar je tuli oblinhil ntort,' Na-daiie je bil izvoljen za nod'tflrnato S^lcrtl tr JuvaoPiS, 7ft nilhnrnike pa Sokoli; Arovfc flelia, Otliter, Joiofnilr, Кч1^п<к. Kre^, Mu Infek. Po volit.vi Iml« obfni zbnr na predlog K- Jelnčnika bivšemu starosti r Drsniku iskreno zahvalo za njegovo požrtvovalno do Kiiinjd delovanje kot preilaetnik dmHvu. O Hr^nik не zali"alit( potem [ia poklada pri obljubil ramopravnost izvrftiti; niinol ie menda tnrt, ka je h-la kaka zasluga, Pe kü je v vlad- j ho(|n^nin odh»rn na arce, lin prvo, kar hod-- Htnril, nai hode društvena veneVca v korist nb organih na S ova ne le psovalo in zalnv-Ijalo. Al' urednik n»Se stare i li - jom- tete „nvefo" bla^OHlovil — in )0 potem v cerkev uprt mil. IliAa, ki je ritvePitu imela, je dobila od пн!)гнпека denarja tn žita vuS^enino (w iks-Atfltelr) do pet unft te^ko. Tudi i slabih letinah не je pa «kupa) staknilo tako, da no po dve centni Hveči po vsej fur i skupaj «pravili. Kan tje ho ai pri tej priliki zbirali neveste, ter poizvedavali, kako in kuj. — neko dnuo dohro je ukrenil ohčni zbnr: sklenil ie, da se ima rdeča s rs ie« nadomestiti t, belo. — (Za ч t. ra d n j o če isterslte Slovane) so naredili LoPanj» „na Ottmar iti" tombolo, pn katerih je PisteRa dohodka :if, golil. Naj družbe in društva oo dniRod nn Sinvenski ui posn-main meAPane ^ n f elu^ku in se enako ilnundijo bednih slovntnkih bratov v Istri, — (Plinovn ra r. n v i ti i a v a po mesto) je u?e resnično pni! vsako kritiko! I,uh-ljunski plin nikdar še nij bil posebno hvale vreden, н zdaj nekoliko dnij so pa ulice tabo slabo razttvitljeue — da bodo treba lati>rno svečer sobo] Do k I ti. Ne rečemo, da teR* nij tudi kriv /danji liuil mraz, a plin jo slab tudi, za to pa slabo gori. Dražje plafu emo to ra^Hvitljavo nego Dunaj in (iradec, pa ншо tte tako postre>.eni, kakor «la bi se nam plin dajal zastonj. — fKar se Janezek nauSil) Pred» v"ersntem dopoln Ine je palial ne4i mlad pa> stir iz Ilovce v Knlizej žito v mbo. Paglavec se pa mej potom n>»vle*e .ta kratkega" in aicef t«ko, da je na M »rji nmot'ien nhlelul. l'int bi h'l zmnnit, da r« n!i na^el m'inar, ki je v mesto. MUdcRa pijunčka se je policija in-milita. — (Vranska narodna Čitalnica) ima dno 2Г> (. m. svoj ohfni zhor. Po končanem rbornvaniu iR'-ata но bodo tnmbota. V4i ulje in narodnjaki не uljudno vabijo večerne veselje obilno tilelei'ti не. Odbor. — (V vranski okrajni zastop) j* volien za nnPetniba trSnn Mussi. ?>Hmo ma ohilo inpehn. iltda hode tnko doata imel! — (Onspnd Stritar) v poslednjej ete»ilki „Zvina" nnvnnnj«. da hode V prihodnjem l«fU .Zvnn" izhsjal hret podob, f^sti-tamo p, i/davntebu o tem odlo'ilu, s katerim se on re-i obilnih sitno.sMi, Tz-pa in slnve vredna jo bila natmW ilustrirati jo lin nail lepotnanski list, a iztu'nia te uči'a, k -ko te^ko ie dostnino izvesti to nnir^ro. fl. Stritar ie h podobami imel mnogo Rkrblj in tro5kov, na nosi ed pa je občinstvu fle malokedaj intre-fenn bilo. Poslednia. izrolno dohrn pndoh® io pnrtrf- prvaka nsftib jezikoslovcev, l^r. Levstika, in — »alt1» well that end* well" I Nsrrčirnn zna!a „Z'OIIU" zanaprej 4 Rid, za vse leto, za nol leta 2 Riti. Prav }* erca Želimo, da bi list mej Slovenci naSel dovolj podpore; če se bodo rojnki vani bolj zanimali ne m zdaj, potem bi smeli npnti, da konci prihodnjega leta .Zvon" ne bode prestal izhajati, kakor u3t) prorokuje g. iniivato'i. ("-a se bodo vedno množilo fttevilo nnročnikov, bruto r Stritar ia minole take misli in povrn lo нв mu nekdanje veselie o slovstvenem delovanji. — (Vtrr ujet ) MnORO govoric» je po deželi n n kej sme^nei doRodbi, ki se na razn* načine pri povedale. Kolikor smo mi sliAsli, pn ne vemo, č.s natanko poročamo, bila je stvar trta. Nekjo na Doleojskem je bila vdova t malim otrokom; nj« rsnjki mož, jej |e zupiMtil пекнј premoženja. N cent večera atuoi v aobo — hudič rttr»(ne podobe, in hoče vzeti mivo-mienesa otroka, feS, .otrok Ae nij krAČt-n tedaj je moj. ali pa ца mornA odkireti sft svojim den« r jem I* Ž-nn vsa prestrašena re^e: «Čeravno sem le r-vnn ženska, raje dani ven-ii»r denar, netto otroka." Пге 'n prinese hudiču svoi denar, eni nraviio W10 koM., drugi 1009 do 20110 ulil Hu lift je hil denarja bolj ves»l, пецо otmü^u dute, —■ dokaz, da но V peklu tndi nekateri revni vraRi — in gro hitro s"oj pot. liniji dan je Ženska potožila Rospolu hinnlVu svojo nesrečo. Tu je pa hr( spoinal, kaj to pomeni, in vprašal žensko: „K »mu ste рн pove'lalj, da imate denar?" genska reče: „N kemur dnuemti, ko bah'ci." „D thro" reče Kos|H)d župnik, „pojdite tja k babici in p'iba-hnjte se, da imate Ae dosti denarja, d i vam je budič sicer papirnat denar vzet, da pa imate zlata in srebra fle zadosti." ?."пчка ure k baled in se pohnlit, koliko ima Ae demrja v zlatu In srebrn, in dt se za t.isto Ae ne zmeni, kar jej je „nebndiRatreba" vzel. Mej tem časom pa se je opozorila žandarmertja, in Žandarji so priäli in не poskrili pod posteljo in po kotib t»Ht« bifle, kjer je vdova stanovala. — Še tint. večer so priftli namesto епеца kar trije huitifci in zahtevali od vdov* zlata in srebra V tem hipu priskočijo ž.an-darji in primejo hudiče aa vrat. Tableau I —-