GLAS SVOBODE, SLOVENSKI TEDNIK Za Kori «ti Dklathkga Ljudstva. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To Tun Interests Or GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. The Laboring Glasseo. ‘OD BOJA DO ZMAGE”! “KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. »15. •‘Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 28. augusta 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto VII. Osramoteno delavstvo. Pozor! Čitajte! Resna beseda našim cenjenim gg. naročnikom in somišljenikom kojim je potekla naročnina, PROSIMO, da se v najkrajšem času odzovejo. Vse, stavec, tiskar, pošta, vse mora biti točno plačeno, a kje vzeti ako naročniki svojo dolžnost ne store! ? So izjeme, kateri pravočasno plačajo, toda pretežna večina se mora opominiati in buditi in še često zaman. Kriza je tudi za nas zelo občutljiva in ako nebi oglase imeli, bi list mirno zaspal in to zaradi ma-lobrižnosti naših naročnikov. Sedanje stanje nam ne dopušča da bi kolektorje razposlali. Železnica in provizije kolektorjem nam še to malo naročnino oduzame, tako da nam nič ne ostaja. Sicer pa dobi vsak naročnik potrdilo, v katerem je zapisano do kedaj da ima naročnino plačano, torai naj vsak naročnik dotično potrdilo pogleda in znal bode, kedaj da mu naročnina poteče.. Izgovor: “nevem kje imam potrdilo, sem zgubil, itd.” zanas ne more bi mirodajn; ako moramo mi za vsakega vediti, kedaj komu naročnina pcteče, bo vsak za se tem ložji skrbel. Torej, na kolektorje se ni potreba zanašati; ga ne bo! To velja tudi za cenjene naročnike v Chicagi! Vsak ve, kje se nahaja uprav, ništvo ‘ Glas Svobode ’ ko je v vsakem listu na 4. strani natančno o-značeno, tako lahko tudi vsak zna, kam da ima naročnino poslati! Sicer pa je kolektanje, samo razvada!. In vsak treznomisleč človek mera razsoditi, da so taki stroški za list pogubonosni, ter da se na tak način ne more izhajati! Pogledimo v staro domovino; tam so časopisi, v primirju Amerike, ogromno dragi, toda kdo je kedaj slišal o kakem kolektorju? Nobeden. A pardon. Fajmoštri in kaplani kolektajo za “Domoljuba” itd. drugi svobodni, napredni in socijalistični listi pa ne. To-raj tudi tukaj, proč s to razvado in vsak zavedni, za nanredek u-neti čitatelj “Glas Svobode” bo vedel kaj mu je storiti in bo to tudi storil! — Opozarjamo še na nekaj zelo važnega. Poštni zakon veleva: “Kdor se pravilno na kak časopis naroči, ga je tudi dolžan plačati Ako se naročnik preseli in da to na pošti ali dotičnem listu ne naznani, ter vsled tega list na novo bivališče ne dobiva, je VSEENO DOLŽAN NAROČNINO PLAČATI.” Take dolgove, na zahtevo u-pravništa, pošta izterja, kar pa naročniku ogromne stroške povzroči. Nadalje ipravi ta ¡zakon: “Tedenski list se sme k večjemu 3 mesece na upanje naročniku pošiljati; ako se list po preteku tega o-broka ne ustavi, zgubi list poštno ugodnost ‘Second-Class Matter’.” Toraj vidite, kako stroge so poštne postave in da se moramo natančno po njih ravnati. Nameravali smo v prihodnje vse zaostale naročnike z imenom v listu opominjati, — kar bi nas še najmanje stalo — toda merodajni naši faktorji so to odsvetovali, češ, da bi bilo to za dotičnike sramotilno, kar bi tudi res bilo, torej smo to za enkrat opustili. Konečno, še par besedi vsem o-nim kojim je lastni blagor in blagor svojih sobratov pri srcu in kateri se z unemo za svobodo in napredek borijo. Bratje! Vam je znano, koliko se je list “Glas Svobode” v njegovem 7 letnem obstanku boril in se še bori! Kake težnje je moral prenašati, ko se je od vseh strani na to delalo, da bi se ga uničilo! Toda do sedaj se je zmagovito branil’ in nadjamo se, da bodočnost tudi ne bo dopuščala, da bi naši sovragi nad nami triumfira-li, — a to je odvisno od Vas, od Vašega sotruda! (Posnemajmo druge. Kamor zahajate v salone, brivnice, trgovine itd. zahtevajte list “Glas Svobode”, kjer ga ni, obrnite jim hrbet. S tem se bo razvila živahna agitacija. Delajte na vse prete-ge, ne samo za obstoj temveč tudi za razvoj lista. Kako potrebno bi bilo, da Ibi list vsaj po dvakrat na teden izhajal in naša iskrena želja je to, toda žalibog, pri takem gmotnem stanju ni pri najboljši volji mogoče. Res nekaj podpore listu pride, a kaj to pri sedanjih ogromnih izdatkih. Potrebna vsaj dvakratna izdaja bi pa tudi bilo. ko nas čakajo hudi boji — ne samo zaradi prihodnjih volitev, temveč boj proti mračnjakom. ki se zbirajo na vseh koncih in krajih, da hi vsaki svobod-nomiselni in napredni pojav zadušili. — vničili. In ako neb odemo na naskoke dobro pripravljeni, no potem z Bogom svoboda! To je resnično, kar smo tu rekli, toraj kličemo na vstrajno delo in pomoč! Upravništvo “Gl. Svobode”. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj. V proslavo cesarjevega 78. rojstnega dne, je bil celi Dunaj • v velikanski svečanostmi o-pravi. V svetovno znanem “Pra-terju” je 30 godbenih zborov h krati sviralo. Nemčija. Heidelberg. 24. avgusta. Baron Spec-fc pl. Štern burg, nemški poslanec v Zjedinjeinih držav ameriških je v hotelu Victoria umrl. Bolan je bil za neko boleznijo, katero niso mogli za gotovo dognati je K ra’k ¡ali ne. Francija. 'St. Pierre, 22. avgusta. Vlada preiskuje na kaki način in kam da je prišlo 30.000 frankov državnega denarja. Zlati so bili v 12 vrečah in le te v zaboju shranjeni: državni pečati so nepokvarjeni. torej je zagonetna tatvina toli pozornejša. (Je pač ukradel, kdor je pečat imel. Op. ur.) Norveško. Bergen. 24. avgusta. Norveški parnik “Folge Fonden”je iz Bergen v Rangesund plujoč, pri Skneviks. ob skalovje zadel, ter se v 3 minutah potopil. Na parniku je bilo 70 potnikov od katerih je 40 utonilo. Turčija. Carigrad. 23. avgusta. V Stam-bulu (Staro mesto) razsaja velikanski požar; do sedaj je 1500 hiš in poslopji pogorelo. Ogenj še ni ugašen. Maroco. Tanger, 24. avgusta. Dosedanji sultan Abdel Asi«, je bil v noči na 19. t. m. od pretedenta Mulai Hafid. popolnoma poražen; da si je imel Asi« močnejšo vojno je do poraza prišlo, ker je bilo med njegovimi vojaki mnogo izdajic. Ko je Hafid napad iavršil se je Asi-sovo topn ¡carstvo uprlo iin ui hotelo streljati. V Tangerju so Ha-fida za sultana prdklamirali. America. Delavstvo v Alabami. Duncan McDonald, član ekse-kutivnega odbora. United Mine Workers za Illinois se sedaj nahaja med štrajkarji v Alabami in piše o grozodejstvah tamošnje države sledeče: “Premoga rji'so prisiljeni živeti v barakah, katerih bi se v Illinois še za kurnike ne rabilo; premoga rje pa dejansko prisilijo nakopati 2,400 do 3.500 funtov premoga za eno tono ne glede na državno postavo, v ostalem pa .tudi ne smejo nikjer drugod kupovati kot enostavno le v kompanijskih prodajalnah. Veliko premogarjev dela tukaj že leta in leta, a še vedno -so na dolgu kompaniji. Na vrh vsili teh peklenskih razmer se pa še operatorji premogokopov trudijo znižati plačo za 20 odstotkov. Južne države so po večini politično demokratične, toda ko bi sedaj delavski “general " Gompers. Bryan in njih ostali zavezniki som došli morali si bi od srama obraz zakriti. “Ako odnesem od tu zdravo glavo” pravi McDonald, “povedal bom še kaj dražega, kar sem videl, a sedaj moram molčati, da me kaj ne doleti.” Rojaki! Od Alabame proč! Mu dela veselje. Oyster Bay, N. Y. 24. avgusta. Svoječasno je presedli!k Roosevelt, posebno komisijo imenoval, ktera je imela nalogo, da stanje ob Panamskem prekopu preišče itn v vspehu poroča. Dotično poročilo je bilo 6. t. m. predsedniku predloženo, iz katerega se med drugim sledeče posname : Delo. uspešno napreduje. Rumena mrzlica je skoraj do cela premagana, ter malarija in pluč-nica se le r e,d koma pojavijo. V celem je zdravstveno stanje povoljno. Nadalje pravi poročilo, da je izvežbane delavce težavno ob Panamskem prekopu obdržati, ker so tam plače komaj deset odstotkov viši, kot jih podjetniki v New Yorfku plačujejo in zaradi tega komisija odsvetuje, da bi se plače delavcem za sedaj znižale! Oj, kaka velikadušnvst! Delavcem, za katere vlada toliko očetovsko skrbi, ¡kaže sramotno plačo skrčiti, da sleparjem več ostane. Sicer je pa prav tako. pa jih naj še za častne člane imenujejo, saj grabežev je še dosti. Milijoni se 'stekajo v žepe ti-stih. ko pri vsaki prililki in nepriliki usta do ušes odpirajo, a delavec je slep in ne sprevidi kaj se okolu njega godi. Delo. Winnipeg. Man. 22. avgusta. Vsled stavke na Oanadski Paei-fični železnici je prometna uprava v groznem stanju 4 rije tovorni vlaki so včeraj raz tira skočili im je več strojev in tovornih vozov popolnoma razbitih. Od kar je stavka so morali med Swift Current m Calgary. 150 strojev iz prometa postaviti. Comnanija pusti svoje “Shops” od 300 policistov varovati. — Terra Haute. Ind.. 23. avgusta. Stavka premogarjev v mehkih premogokopnih distriktih v Indijank je končana. Predsednik “United Mime Workers of America.” Lewis, razglaša, da so posestniki premo ga rsk ih jiam:. delavskem zahtevam ugodili. 12,000 delavcev v 11. distriktm je zopet pri-čelo delali. — Alton. 111.. 22. avgusta. “Illinois Glass Company”, bo v desetih dneh svoje glažute zopet odprla, ter ho 3500 delavcev vpos-lenih. 'Po ivsi Ameriki, se je še pred kratkim bavilo razno meščansko časopis j t in sramotno šale izbijalo napram organiziranemu delavstvu zaradi hlapčevskega postopanja Steam Shovelers unije, katera je dala Taftu linijsko karto. No, sedaj je nrica.plja.la pa še Lin-, čoln Tvpografičma unija: to je organizacija. katere člani hi morali vendar več rešpekta do sebe imeti, ako bi druge respektirali. Ta organizacija ponuja namreč častne karte Brya.au in guvernerju Sheldonu. zadni je republikanec. Kolikor so nam razmere znane ni nobeden imenovanih gentle-men-ov — ne Taft. Bryan ali Shel don — kedaj kateri delal, kot rokodelec in so potemtakem nesposobni postati elanom delavske organizacije. Pod temi okoliščinami in nadaljnimi dejstvi, da so le ti gentelmeni uspešni politikarji. me ponižujejo nnij.stki ponujale! častnih kart le sebe, pač pa vso organizirano delavstvo. Taki ljudje so zmožni vsake prevaraneije in izdaje. Ni čuda. da se kapitalisti in politikarji vedno bolj vsta-vlajo po robu napram delavstvu in to bojo tudi delali dokler bo v unijah takih mračnih eksem-plarjev, kot so zgoraj navedeni hinavci v delavskih organizacijah To je ponos delavstva kaj ne! Mogoče. da bomo še iznenađeni v bližnji bodočnosti, ko ho kaka u-tuijska sodrga počastila “Unde Joe” Cannon s linijsko karto za zasluge, koje je izposloval delavstvu, kot državni poslanec im poslanski govornik-predlagatelj. Potem pridejo še Carnegie, Frick in drugi, katerih izdajice z linijskimi kartami tudi n.esmejo prezreti. 80.000 akarjev zemlje bo vlada odprla za naseljevanje. Iz Washingtona. D. C. se poroča. da bo vlada sedaj kmalo enkrat naznanila,'da namerava odpreti tako zvani “Rosebud reservation” v South Dakoti.' kateri obsega 800.000 akarjev. Za naseljevanje je odmerjenih le 80.000 akarjev ostala zemlja ostane pa še nadalje v rezervi. Kakor se poroča se prične registriranje onih. ki se nameravajo naseliti 5. oktobra, žrebanje 10 dni pozneje, vstop pa šele prihod-n j o «ponija d. Vel ikainsk ii dirin da j od strani naselmikov se zopet pričakuje. Zemljišča dobe od 75 do 100.000 ljudi. Mexico. Mexico City. 22. avgusta. Tukaj snujejo diskontno banko, za katero je bilo prvotno $10.000.000 kot glavnica določeno, a so sedaj na $25.000.000 povikšali in denar v znesku 50.000.000 frankov, bo dala fraincodka — duhovščina! Duhovščina ta korak s tem opravičuje. da francoska vlada na--prain njej sovražno stališče zastopa, torej je duhovščina primorana. da velik del svojega denarja iz francoskih bank vzdigne, ter v Mexiki naloži. Seve, roparska Mehika je skoz in skoz strogo katoliška, in tam je za katoliško duhove n stvo še bujno polje za grabiti. Potem pa naj še, kak krščansko katoliški slepar trdi, da katoliška cerkev ni kapitalistični zavod in da ne drži s kapitalistom!! Čitalničarji Pozor! Gospod Ivan Kaker. tajnik čitalnice nas je naprosil, da cenj. člane opozorimo na. eitalmiško sejo, katera se vrši 31. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v Narodni dvorani, vogal Centre ave. in 18 ceste. Slovensko Narod. Podporno Društvo št. 1, v Chicagi, 111. Na razna vprašanja odgovarjamo vsem cenjenim dopisnikom sledeče : rl ukajšni odbor Slovensko Narodno Podpornega Društva je sklenil, da se obolelim članom po $5. tedenske podpore plačuje, to velja samo provizorično za tukajšnje društvo št. 1, a nikakor ne za zumajma društva, katera so se do sedaj in se bojo v bodoče prijavila za pristop k zvezd. .Samostojno osnovana društva, ki so že in ki bojo še k tukajšnjemu društvu ozir. Zvezi pristopila. se zamorejo za časno ravno tako, za podporo članom v slučaju bolezni zjedrniti, kakor se je to tukaj zgodilo; to je zasebna stvar vsakega društva, kar se tukajšnjega društva prav nič ne tiče. Nadalje smo dobili iz raznih krajev več vprašanj tikajočih se tukajšnjega društva št. 1. Za odgovor naj vsem služi nastopno pojasnilo : Kamen ¡Slovensko Narodno Podpornega Društva št. 1. v Chicagi. 111. je, da kakor hitro se prijavi zadostno število elanov kakor tozadevni zakon veleva sklicalo hode društvo št, 1. v Ohi-eagi skupno sejo ozir. zborovanje, da se vse potrebno vkrene in zveza inkorporira. Na to konvencijo bojo vsa do tje prijavljena druš tva svoje odposlance ozir. delegate poslala ter se ho “Slovenska Narodna Podporna Zveza” vsta-novila, Upamo pa, da nam dolgo več ne bo treba čakati, ker je že prijavljenih 250 članov. Rojaki svobodnomiselci na noge! Agitirajte, da čim prej dosežemo kar želimo. 'Na tej konvenciji se bojo pravila za celi obseg in za posamezna društva naredila, ter se bo pričelo s splošnem delovanjem, Tukajšnji odbor društva št. 1. je odbor kot društva in začasno sedaj ob enem tudi odbor cele organizacije : za to je potrebno, da se nova, kakor tudi že obstoječa društva, katera nameravajo k bodoči zvezi pristopiti, to na podpisanega tajnika takoj naznanijo, da je osnovaljpi odbor vedno vešč o stanju društev in članov. Društva se lahko osnujejo, ako je 5 članov za pristop, ker. kakor izkušnja uči, se navadno društvo razširi in člani pristopajo, ko je društvo že vstanovljeno. Naš namen je. da se svobodno-miselni in napredni delavci zjedi-nitno. da nam bo mogoče resnično napredn,ovali, kakor to duh časa zahteva. Poživljamo torej vse one, katerim je svobodni napredek pri srcu da se potrudijo z agitacijo in nova. društva vstanavljajo ter jih na podpisanega javijo. S zjedinjenimi močmi do vrhunca zmage! Naprej agitatorji! S bratskim pozdravom. Jos. Ivanšek, tajnik. 1517 S. 43 r d Ave. Chicago. DENARJE V STAND DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za S 204.00 .............. 1000 kron, za $1018.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne pošiljatve izplačuje C.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Martin Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. DRUGI DEL. I. Mračilo se je, sedela sta v globo ki senci, v tesnem objemu. Kri mu je piala v licih, trepetal je in jo je stiskal k sebi. “Tončka . . . zvečer pridem k tebi!’' “¡Pridi!” Nato nista govorila več; prižgala je luč in tudi njena lica so bila ra spaljena. Ko se je vračal iz kršme, se mu je zibalo pred očmi, žgalo ga je v licih in ustnicah in čelo mu je bilo potno. Zasluril je — kakor da bi se bilo zasvetilo za trenutek iz temé — da so bile legle na njegovo srce že vse težke, umazane smce iz Blatnega dola in izprele-telo ga je kakor strah. “Ne pojdem! Pijan sem bil! Uročen!” Iz vlažne zemlje, od polja sem, je žehtela zgodnja pomlad; vzduh je bil poln teškega, opojnega vonja ; zemlja se je dramila in njen prvi dih je bil hropeč in soparen; pohotne, poželjive sanje so bile še v ujemi; veter, ki je prišel od onstran hribov, .se je mešal z vzdu-hom iz Blatnega dola in z nizkimi meglami in je bil omamljivo topel. kakor'nečist objem. “Poljdem! Kaj bi drugega v Blatnem dolu? Zakaj bi ne živel?' In ni več videl, kako je zatonil lep spomin in kako so zavile težke ponočne sence ves Blatni dol in njega. n. Kačur je sedel v mračni krčmi; (bled, prepadel in zelo ostarel je bil njegov obraz. Sredi izbe se je zibal gospodar na. pijanih nogah, bil je s pestjo ob mizo in je kričal. “Kaj takega se v moji hiši nebo godilo! Moja hiša je poštena! Za lase bom vlekel vlačugo na cesto in tega pnokletega škrica z njo ! -Debela krčmarica je stala med durmi, roke uprte ob boke. “Kaj pa vpiješ nad njim? Saj je že rekel, kaj misli! Pusti ga zdaj na mini!” Krčma r je umolknil, gledal je nanj z zakrvavelimi, neumnimi očmi. “Kaj je rekel?” “Glej ga, pijanca! Kaj ni baš vstal1 in se zaklel, da jo vzame, kakor je, 'brez dote in bale!” Krčmar se je zazibal, širok nasmeh se je prikazal na upalern, ne-Pbritem obrazu, stopil je bliže, iztegnil roko preko mize ter prevrnil kozarec. , “Če je taka "a nai Im1" “Naij bo!” je odgovoril Kačur s hripavim glasom in se je dotek-nil mokre krčmarjeve roke: nato je vzel klobuk in je vstal. “¡Kam pa? — Liter na mizo, stara! ” “(Nimam časa!” je zamahnil Kačur in je stopil iz izbe brez pozdrava. Y veži je srečal Tončko, ki. je bila. objokana. Hotel je molče mimo nje, toda okretni se je in jo je prijel za roko!” “Tončka!” Hotel je govoriti, toda ni našel besed, ustnice so se mu še tresle od razburjenosti. “Glej, morda je bilo prezgodaj . . . prehitro . . . preveč slučajno . . . morda, ni bilo prav — ampak bodi, kakor je božja volja: zdaj sva zvezana za zmerom!...” “Tako resnobno govoriš, da me je skoro strah. Kaj me nimaš več rad ? Zdaj nič več?” In bilo je v njenih oče h kakof upor in očitanje; takega pogleda ni videl prej in zabolelo ga je. “Rad te imam, drugače zdaj, nego poprej ! Zaklel sem se. da te ne' izpustim, da ostanem pri tebi zmerom, ker sem prišel prvi večer, prvo noč! Jaz vem, da je nekaj med nama — sam komaj razumem kaJj — kakor senca., kakor jarek. Ampak to mislim, Tončka, da bova jarek že prestopila, če se bova držala trdno za roko . . Saj ne govoriva poslednjikrat . . . Bog s teboj!” [Poljubil jo je na lice in je šel po ulicah počasi, s povešeno glavo truden in bolan. Čutil je globoko, da sc je v kratkem času njegovo življenje popolnoma, do temelja izpremeni-10' in da se je sam izpremenil v njem. In kolikor bolj natanko je čutil in spoznal to izpremembo, to-iko bolj jasno je videl v preteklost in v prihodnost. Stal je glo>-blje. toda bolj trdno je stal nego kdaj poprej; teža je padala na njegove rame jn z bremenom je rasla moč. 'Zaklenil se je v izbo. luči ni prižgal ; sedel je na posteljo, uprl komolce ob kolenu in stisnil čelo v dlani. Podobe iz prejšnih časov so vstajale pred njim in nobena ni bila svetla; misli so se trgale iz temé prihodnjih dni in nobena ni bila sladka. . . . Saj je še komaj par dni, nar korakov do liste dobe. ko je bil krepak in vesel in ko se je napravljal na 'boj proti vsemu svetu! Komaj da je šele zašla zarja tistega solu ca — in glej, da. bi zašla za zmerom da bi je nikoli več ne 'bilo nazaj! Ni mogoče! Tako kratek ni dan, tako hitro ne mine mladost! . . . Da bi ga ugledal zdaj kdo izmed tistih, izmed slabičev, klečeplazcev, kruhoborcev, ki je gledal nanje nekoč s studom in zaničevanjem! Nekoč? Prizanesi Bog, še včeraj ! Kako bi zardel, vztrepetal prej njim! Kako prešerno bi se mu smejal' v obraz slabič, klečeplazec ! “Ali še izobražuješ narod? Ali ga še rešuješ! Ali še de-| lujes? Peklú in streli in krajnemu šolskemu svetu na kljub? Ali si se hitro unesel? Boga mi. še jaz se nisem tako hitro! ...” Kaj (bi mu 'odgovoril? Povesil bi glavo ter molčal! Vse je vzkipelo, se je uprlo v njem. . . . Zakaj bi bil konec glorije? Kdaj. čemu se je bil odpovedal sebi in svojim visokim ciljem? Kdo je prestvaril tako ročno njegovo srce? Kdo je bil zaokrenil nenadoma njegove misli v drugo smer, s strmega klanca v gluho dolino? Kdaj se je to zgodilo in zaka j ? — “Ali sem jaz še jaz. kakor me je rodila mati ? Ali sedi kdo drugi namesto mene in misli namesto mene, govori in dela namesto mene in proti meni? ...” Premišljeval je mukoma, razgret in razburjen, toda ogibal se je spretno nečesa, temnega, neprijaznega, ki je bilo čisto WG”. Tako gleda človek najbolj napeto, kadar ne vidi ničesar in kadar ne mara ničesar videti. Kakor v senci, kakor tam v kotu za durmi, jo stala Tončka, čisto mirno' je stala, on pa jo obračal glavo v stran in je gledal napeto drugam, da bi je ne videl. Gledal je drugam in tam je videl pusto izbo in v izbi sabe in njo. Posegla je v njegovo življenje, udomačila se je tam z vso svojo šaro in ropotijo in priklenila je na verigo njegovo telo in njegovo dušo in vse njegove misli. Bil je sam nekoč; zdaj nima več ne svojih misli, ne svojih želja, in še to klavrno telo. izmučeno, od skrbi in gnusa in srda izžeto. se' 'bo zavalilo naposled na gnoj . . . Zavzdihnil je: ob tisti uri si jc-zaželel prijatelja. “Koga- bi klical? Komu bi se potožil?” Spomnil se je na zdravnika; sram bi ga bilo, da bi stal ponižen in bolan pred njim. Toda nenadoma, je stonil iz mrak* ’ *vVi «nve oči tovariš Ferjan, vesel, pijan in blagodušen. Kačur se je nasmehnil in je napisal Ferjanu dolgo pismo. “Vem, da pride!” — (Dalje prihodnjič). Postanite državljani. PROUČITE SI NATANČNO IN TEMELJITO SLEDEČA VPRAŠANJA IN ODGOVORE. DA SE PROSILCU ZA AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO, POMEN VPRAŠANJ, RAZJASNI, PREVEDEMO ANGLEŠČINO V SLOVENŠČINO. The usual questions asked by judges during the examination of applicants for citizenship. 1. What is your name? 2. How old are you? 3. Where were you born? 4. How long have you been in this country? 5. How long have you lived in this State? 6. On what day did you arrive in this country? 7. At what port did you laud? 8. What was the name of the vessel in which you arrived? 9. Are you married or single? 10. How many children have you? 11. Have you ever made appll-c-ation in this country for citizenship before and been rejected. An swer: No. 12. When and where did you declare your intention to become a citizen of the United ¡States? (Answer this question by stating the time and place of securing vour first paper and which is called “DECLARATION of INTENTION”). 13. Do you believe in organized government? Answer: Yes. 14. ¡Did you ever belong to any society, or organization which advocated the assassination of kings, rulers, or heads of any government ? Answer: No. 15. What form of government have the United 'States? Answer: 'The United States are a Republic. 16. Who makes the laws for the United States? Answer: The Congress at Washington, consiting of the Senate and the House of Representatives. 17. Who executes and administers the laws and the overnment of the country? Answer: The President of the United States. 18. Who elect the President? Answer: The Electors who are e-lected by the people for this purpose only. 19. Who elect the members of the United States Senate* Answer: The legislatures of each State elect two members. 20. Who elect the members of the House of Representatives? Answer: The people of each Congressional District. 21. What is the term of office in Congress? Answer: Six years for the Senate and two years for the House of Representatives. 22. Who makes the laws for the State of Missouri? Answer: The Leislature at Jefferson City. 23. Of what does the Legislature consist? Answer: It consists of two branches known as the Senate and the House of Representatives. 24. Who is the chief official ‘of each State? Answer: The Governor. 25. What official of the state administration ranks next to the Governor? Answer: The Lieutenant Governor. 26. What is the official duty of the Lieutenant Governor? Answer: He is the Chairman of the State Senate, and presides over that body. He also succeeds to the office of governor in the event ‘ of the death or resignation of that official. 27. What official of the’national administration ranks second to the President of the United Answer: The Vice President. 28. What is the official duty of the Vice-President? Answer: He is the presiding officer of the United States Senate and succeeds to the office of President in the e-vent of the death, or the resignation of that official. 29. Who is the chief official of a. city government? Answer: The Mayor. 30. Who makes the laws or or- .... . i — ——.'* V Običajna vprašanja, katera se prosilcu za državljanske papirje, stavijo. 1. Kako se imenujete? 2. Koliko ste stari? 3. Kje ste rojeni? 4. Koliko časa stanujete v tej deželi ? 5. Koliko časa bivate v tej državi ? 6. Katerega dne ste dospeli v Ameriko ? 7. V katerim ¡pristanišču ste se izkrcali? 8. Kako se imenuje' Indija (parnik) s katerim ste dospeli? 9. Ste oženjeni *ali samski ? 10. Koliko otrok imate? 11. Ali ste kedaj prošnjo za državljanstvo v tej deželi vložili, da Vam je bilo odbita? Odgovor: Ne. 12. Kedaj in kje ste se izjavili. da bi državljan Zjedinjenih držav postali? (Tu se nove čas in mesto, kje da ste takozvane “prve papirje” dobili kateri se “Declaration of Intention” imenujejo) . 13. Verujete'Vi na organizirano vlado? Odgovor: Da. 14. Ste li sedaj ali ste bili po-pred, član kake organizacije, katera umor kraljev, vladarjev in predsednikov vlad priporoča? Odovor: Ne. 15. Kako vladno obliko imajo Zjedjnjene države? Odgovor: Republikansko. 16. Kedo dela postave za Zje-dinjene države? Odgovor: Kongres v Washingtonu, kateri sestoji iz senata in) poslanske zbornice. 17. Kedo oskrbuje vlado in izvršuje državne postave? Odgovor: Predsednik Z.jedinje-nih držav. 18. Kedo izvoli predsednika ? Odgovor: Elektorji. (volilni možje) kateri so izključno zato od ljudstva izvoljeni. . 19. Kedo izvoli člane senata Zjedinjenih drž.? Odgovor: Legislatura (posta voda ja) vsaka država'voli dva člana. 20. Kedo izvoli člane državnega zbora? Odgovor: Ljud- stvo, v raznih kongresnih okrajih. 21. Koliko časa traja službena doba kongresa? Odgovor: V senatu je službena doba 6 let, in v državni zbornici 2 leti. 22. Kedo naredi postave v državi Missouri? Odgovor: Legislatura v Jefferson City. '23. Iz koliko oddelkov sestoji legislatura? Odgovor: Ona sestoji iz .vseh oddelkov, senata in poslanske zbornice. 24. Kedo je vrhovni uradnik vsake posamesne države? Odgovor: Guverner. 25. Kateri uradnik v državni oskrbi, sledi guvernerju? Odgovor : Poročnik-guverner. 26. Kako službeno dolžnost ima poročnik-guverner? Odgovor: On je predsednik v senatu države in službeni namestnik guvernerja v slučaja smrti, ali odstopa. 27. Kateri uradnik sledi pred sedniku Zjedinjenih držav. Odgovor: Podpredsednik. 28. Kako službeno dolžnost ima podpredsednik? Odgovor: On ima predsedstvo v senatu Zjedinjenih držav, ter postane naslednik predsednika v slučaju odstopa ali smrti. 29. Kedo je vrhovni uradnik kake mestne oskrbe? Odgovor: Župan. 30. Kedo naredi postave in Dailje na 3. strani. Vzgled staršev. Nič nima večjega upliva na o-troke kot vzgled staršev. Oni si vedno prizadevajo posnemati starše v Vsakem oziru in to dejstvo ¡bi moralo vedno v mislih biti. Otrok to hitro opazi, v slučaju bolezni pomagajo starši takoj pri pojavu in to je, kar oni nikdar ne prezrejo. TO ostane v navadi tudi pri otroku, da si zna pomagati takoj pri prvem pojavu. Ali je pri Vas navada? Da ste brez teka in moči: In s kom se lečife? Trinerjevo zdravilno grenko vino primora organe v slučaju neprebavnosti k rednemu* delovanju, naredi čisto 'kri in ojači telo. Ono ni le po-rabno v prvem pojavu ampak v vsili slučajih nerodnosti prebavnega sistema. Rabite ga kadarkoli se ne počutite dobro. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Tri ner. 616 — 622 'So. Ashland A. Chicago, 111. SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta: — Vam naznanjam, da sem posla na zdravila porabil ter popolnoma ozdravil po njih. da nobenih znakov bolezni več ne čutim. Srčno lepo se Vam toraj zahvalim za Vaš trud, Bog Vam stotero poplačaj : — Se enkrat Vas zahvaljujem in vsakemu-priporočam ter ostajam hvaležni. Tvan Kogoj, Mulberry, Kans. Učite se ?N angled čineli Vsakdo angleščine zmožen, si zagotovi zadovoljno življenje. Brez znanja angleščine si še navadno delo težko dobiš. Torej, ako si hočeš sam sebi dobro, piši na THE STEINER ACADEMY of LANGUAGES, 560 N. Ashland Ave. The Pioneer Bldg. Slovenski oddelek. — Chicago, 111. ter priloži 10c za odgovor; kateri znesek .se pri naročilu lekcije vračuna. Jamči se, da se vsa kdor z malim trudom in malo stroškov, v kratkem času Angleško govoriti nauči. Svedoebe in priznanja so na razpolago. Najnovejša metoda za uspešno učenje se sedaj rabi na označenem zavadu. e*«- s- iff ^ * WISCONSIN PHONE 413 s RO. ; * LO^ sF-°°* Ji * <*> * Dvorana za društvene seje JR * in veselice. Popotniki do- jj * bro došli. Postrežba s sta- w ... * * novanjem in hrano. ^ i ¡k 24 Union Street. JR it KENOSHA, WISC. 5 ^444444444444444444444** Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—*22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. TELEFON CALUMET '678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Šclmeider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St., Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA Kmetijske posebnosti na zapadu. Pismo Viljem K. Brunshmida. Zadržan sem tu v Busier, Wyo. že‘■drogi dan, in ker imam čas, hočem. predno se vrnem domu v Mi nami pol is, kjer me bo čakalo mnogo dela. m oj im /rojakom kratko sporočilir nekaj zanimivih in ipodučnih kmetijskih posebnosti, na katere sem naletel med mojim potovanjem po zahodu in jugozahodu Amerike zadnje dni. Na vzhodne m Wash in gtonu je obrodilo posebno dobro žito iu hmelj. Pšenice je bilo povprečno 62 bušlov. na aker; hmelja do $400.00 v vrednosti. Z žitom se pečajo mnogo, mani s hmeljem in sadje nejo, ki sta "lavna ponoga kmetijstva na zahodnem Wash-imgtonu, zahodno od gor. Cascade. Dežja pade na vzhodu države malo in zemlja se .namaka limet n o po jarkih, ki Vodijo iz rek iln jezov. Mnogo takih naprav je v delu, in Washington bo postala imenitfna kmetijska država, ker ima zdravo ]>odnebje, radovitno zemljo, ki je ostanek izumrlih ognjeni kov, in glavno, ker je industrija živahna doma in ker je lega države jako -pripravam za -razpe čavanje pridelkov po suhem in po morju v kraje, ki se še le naseljujejo in nimajo pridelkov kot zelenjavo in sadja, n. pr. Alaska in Canada. Žito "t-c vedno več na Kitajsko in laponsko-; tudi moke odpošlje Washington vedno več v Jutrove dežele, ker -Jutrovei vedno več kruha vživajo. čeravno je v mnogih tamkajšnjih krajih še nepoznan im je nameščen z rižom. Resnica je, da bo nekdaj založila severno Kitajsko. Mandžurijo in Sibirijo biljone Mon."'deov z žitom, a do takrat je še daleč, in takrat bo Washington ski kmet lahko vse prodal na domačem trgu, v Alasko in Cañado kjer bode prej ali slej m"’ - ' ;nd-stva, ki se bo večinoma, nečak) z industrijo in bo v pošteno v bogatih rudokopi h tamkajšnjih krajev. Čudno sie mi je zdelo mesto Greeley, v dolini reke Coche la Pondré, v Colorad'i, kjer sem o-stal pol dneva. Krompirja je tam polno na vsakem vozu, na vsakem trgu ; polno ga je povsod in tudi na postaji. Ta izvanredna prikazen krompirja dovedla me je do povpraševanj i zakaj je toliko krompirja povsod. Krompir, krompir in zopet krompir; zdrav krompir, gnjil krompir; debel krompir, droben krompir, povsod krompir in dražega skoro nič. In res; temelj mestu je krompir. čeravno je mesto moderno in lelpo. Krompir je napravil mesto in njega pridno prebivalstvo premožnim ljudem. Mesto Greeley, pravili so mi prebivalci, vstanohnli so leta 1875 združeni nasdlnikii (Union colony) iz vzhoidnih držav. Okoli 1000 mož, žen in otrok se je dvignilo na poziv N. C. Meeker-ja. podu- reduJika New York Tribune, in odšli so v coloradsko pustinjo, takrat ko je bilo izvrstne 'zemlje prazne na obilico. Imeli so trdo delo leta in leta. Primorani so bili peščeno zemljo umetno namakati. Množino krompirjevih kroščev (potatoe bngalli, Colorado beetle), kobi lie in mramor jev so jim vn/i-čcva-li pridelke. Njih vodja jih je vedno os r če Val; vzli-c 'temu vrnilo se je mnogo obupancev na zaj v vzhodne države. Vsi, ki so ostali, in pozneje došli, so danes neodvisni, premožni ljudje. Mesto šteje dane nad 10.000 duš. Večina se peča s krompirjem; poredni Kranjci bi jih zvali krompirjeve«, kakor avstrijsko domobranstvo. Žilava vstraj.nost v umetnem kmetijstvu in zatiranje škodljivih živali povzdignile ste pridelek krompirja na visoko stopinjo. V zadnjih petih letih zraslo je povprečno 214 bušlov krompirja na aikru Letno. Povprečno eenia je bila 65 centov za 100 funtov; in aker je dal $82.00 dohodkov, iu prilično $49.00 čistega dobička vsako leto. Odposlalo se je zadnjih pet let po okoli 14.000 -vagonov krompirja iz Greeley, Colo., na vse kraje 1 judo vlade. Zemlje namakajo še danes umetno. Golazen so vničili razum krompirjevih hroščev, ki dajo dandanes mnogo pasla k rampi rjerej corn po skoro eelej Ameriki. Brizganje rastlin s “Paris green”, pomešan z vodo pomori hrošče in omeji škodo; 6 — 8 žlic strupa, so rekli kmetje da zadostuje za sod (barrel) vode Med potjo sem obiskal tudi vladne naprave za umetno namakanje zemlje (irrigation projects) v Nevadi. Pri Fallon, Nev., je taka naprava že dogotovljena in blago, dej no deluje /po prejšnje pustinji, ki obeta, kar je razvidno iz že naseljenih farm. -"«tati pravi raj. Okoli leta 1880, tako so mi pravili zaneslji vi ljudje, je bila v‘teh krajih še vse puščava. Zemlje-pisje jo zove še danes “The Great American Desert”, po naše: Metlika ameriška pustinja. Poznejša leta. se je naselil v dolinii reke Truekee. tu pa tam kak samotar; ter s trdim delom s samozataje-valno vst naj nosijo in bistro u-metnostjo vst varil jo zeleno oazo sredi skalnate, peščene, pustinje bbraščena s takozvanim “sagebrush”, po naše grm modrijan Danes namaka tam “Truekee Oasson Irrigation Plant” več kot 1000 farm. -s prilično 100.000 akno v zelje, koje je približno še polovica nenaseljene. .Mesto Fallon se je še pred kratkim zvalo “Jim Town”, trg Jima- ali Jakoba. Neki človek s tem imenom je imel tam bara nit ijsko postajo (trading post) z Indijanci Piuibes, ki so zamenjavali pletene steklenice, boljše pOeteinice, za. rum. Jim Town, sedaj Fallon, je imel pred štirimi Udi 16 ljudi: danes jih ima okoli 1.400. Cerkve so tam 4. peta se gradi. Salonov je najmanj 20. Razno tega najdeš hotele, banke, trgovine in mnogo druzih podjetij. Nadaljevanje iz 2. strani. dinaoces for the 'City? Answer: The Municipal Assembly which consists of two branches, the Council and the Ilou-se or Delegates. 31. What power has the administrative officers of the national, state, and municipal govennente? They can veto the laws made hv the Congress, the Legislature and .the Municipal Assembly. 32. What is the highest court of the United States? Answer: The Supreme Court at Washington. D. C. 33. Wihat is the fundamental law of the United'States': Answer: The Constitution. 34. Have you read the Constitution? Answer: Yes. pravila za mesto ? Odgovor: Mestna občina, katera sestoji iz dveh oddelkov, gorenje in spodnje zbornice. 31. Kako moč imajo oskrbni uradniki države, dežele in mesta? Odgovor: Oni imajo pravico ovreči vse sklepe, kongresa, legislature in občinske skupščine. (Vsak predsednik, guverner in župan imajo odločilno besedo. kar se imenuje “Veto.” Op. ur-)- 32. Katero je najvišje sodišče v Zjedinjenih državah? Odgovor: Naj višje sodišče v Wash-ingtonu. D. C. 33. Kaj je temeljni zakon Zjedin jenih' držav? Odgovor: Ustava. 34. Ste Vi čitali ustavo? Odgovor: Da. “ Vsaketerimu, kdor želi. da po stane ameriški državljan, mu bojo gorenja vprašanja stavljena, ter jih more točno odgovoriti, sicer ne bo sprejet.” Smrdljivih zabojev, ali kakor jim pravijo automobil, Mr. Petrič jim pravi šaljivo “ata b’ mo ubil”, tudi ne manjka, Vse to je nastalo, -odkar se je pričelo umetno namakanje žemlje, pred še >ne štirimi leti. In mesto bo raslo dokler bo v okolici kaj vgodne zemlje za naseljevanje Amerikance je drzen im podjeten. “The West”, zapad mu je vse. Tam je našel njegov ded srečo ali nesrečo. Tja sili on; tudi on hoče poskusiti svojo, srečo. Ne straši se trdiega della; ne grenkih ur pijonirja; se ne boji kmetijstva, ki je takore-k-oe na vagi. Med tamkajšnimi farmarji so gostilničarji, trgovci, uradniki iz jugovzhodnih in vzhodnih držav, umni, da ne rečem zviti iu “ prefrigani" : oni sc vstrajni, odločni, podjetni in pridni. Oni vspevaj-o. vrlo napredujejo; a ne vsak. Sadje je polno; bolj ko v Ootora-di in v Washington. Veje so vse podprte. Vsi dru"i pridelki izvrstni. Proda se vse doma za izvanredno visoko * s * s s s JOE FIALA JOE BOCEK “THE TWO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . Šivanja oblek Je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. P ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER | MAONET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. t t t Í S ceno, kajti življenje v Nevadi je drago, jako drago. Brez da se ima $2000 v žepu -se ni podstopi-ti tam kmetijstva; tako se meni zdi, vzlie da se kupi zemlja za miško ceno od drža ve, k ovoj spada tudi “Irrigation plant,” Said» ni 'vrtovi in polja so krasna, ko-dar so par let stara: vendar o pomnim, da ima. kmetijstvo tam trnjevo pot. Umetno namakani mlladi1 vrti so v resnici še vedno boli pustinja kot V"1 Kakor ji bilo v začetku v Greeley. Colo., tako ie 'tudi med -nevadskimi farmarji mnogo seliveev. Credo in pridejo, kot ptice selivke. Nekateri se ne vrnejo nikdar več. ampak pustijo vse 'V “štiti”. Zginejo kot kafra, kot bi se v tla vdrli. M nogo jih obupa nad trdim delom, mnogo jih zapusti kmetije kakor hitro se čuje o stavki ali o slabih poročilih v Goldfiieild. Rawhide in v drugih rudokapnih mestih Nevade. Radovednost me je gnala ogledati si gradnjo po katerih bo napeljana voda iz reke Gunnison v dolino Uneomjphagre za umetno namakanje karih 150.000 akrov državne zemlje. Podjetje je tud; državno. Nisem sicer dvomil, da nima držanu moč in sredstev za tako ogromno napravo, vendar me je “firbec” gnal. da si stvar od' bližje ogledam. Porinili so m'e s tremi drugimi radovedneži “in v hurry”, kakor je v Ameriki povsod navada, v blatne vagone za prevoz kamenja, cementa peska m druzih točili stvari; pripreg-li so mali parostroj in hajd z nami v podzemsko luknjo tri milje globoko. Voda je lila s curkom na nas od stropa, Živa električna ži-ca igrala se je neprenehoma okoli naših glav, ki bi učinila smrt s ir v o dlotiko. Vročina mas je -objela, ko srno drdrati komaj par sekund pod zemljo, zagrnjeni skoraj v večno temo. prekinjena le tu pa tam z malo električno obločni-co. Pod našim malim vazom, ki nas je metal sem ter tje. šumeli «-o urno dereči slapi rečne vode. \ ed-no smo bili v smrtni nevarnosti, vendar lahko "unča-mo iz lastni« izkušnje, da gradi vlada 6 milj dolgi prekon «h "71 b«"'- po kojem bo v par -letih tekla- reka Gunnison v dolino Uncomphagre v namen namakanja vrtov in polja. mesto klobukov, oblek in lin di. kar ta spaka- danes stori z vsakim nevernim Tomažom. ki se lipa, v tisto —iJzemsfco lukmo. Bili smo namreč vsi mokri do kože in naši klobuki niso več pristojali prazničnem oblačilu. Slišal sem že v Grand Junction, Colo., da je v Nevadi naj dražja zemlja vseh sadjerejskih krajev na svetu, in ko 'sem prišel tja cenil se je aker starega- zasajenega, vrta od $100 (jo___čujte — $2000. Državna ne- obdelana zemlja se dobi pa skoro zastonj, a poskočila bo v vrednosti. kakor hitro dobi vodo in bc obdelana. Prilika- je vgodr-ko lepa v Nevadi — za trdo delo in nevstrašene, drzne srečelove« Nam Slovencem bi svetoval se o-gibati istih kmet’’ dokler je dobre. radovitne zemlje drugje na izbiro po nizki ceni in zastonj. (Konec prihodnjič.) Diiektna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAL RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. E3- & M. A. TVEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. TEL. CANAL 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. B- 0 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri I®“ NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. I Pijte najboljše pivo M ! 1 I i I I i n ® Peter Schoenhoffen Brewing Co. ë ü-------------------------------------82 jM PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) WEE K L Y ___________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ____________in velja---------- ZA AMERIKO: Za celo leto.. za pol leta... 11.50 ZA EVROPO: , Za celo leto.......kron 10 za pol leta........kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg I^jvega tudi Stari naslov. VES0LNA SODBA. Obljubili smo v št. 33. Glas Svobode, da prinesemo famoznenra J. X. dopisovalcu Arn eriikmezarja dva trda oreha, katera mu bodeta dala .priložnost premišljevati o ne. umrljivosti krompirjevih hroščev. Deloma srno našo obljubo izpolnili, dtelombi jo hočemo danes. Krist je učil : “ Tvoja prisega naj bo: Ja, ja, in ne, ne.” Neka^ cerkvena zapoved' zapoveduje : “'Ne pričaj po krivem zoper svojega, bližnjega.” Tudi je pa nekje zapisano : “Ne -sodite, da ne bodete sojeni.” Vse to je nevedni J. X. iznemar postil, ter izza vogala Zaripli: “Glas Svobode. Boga taji!” Katoliški duhovniki zatrjujejo, da kar je Krist učil in kar rimska katoliška cerkev zapoveduje, je dogma, im vsak kristjan mora to verovati, imaj bo v sv. pismu zapisano ali no. To je lepo rečeno, toda ravno klerikalni rimsko katoliški duhovniki vse to, naj si bo kar je Krist učil. ali kar rim. katoliška cerkev zapoveduje verovati, za bümbug (tolmačijo in v koš ver žejo. kakor hitro jim za kožo gre. Tu odkrito pripoznavarno, da .so izjeme, ter da se duhovniki dobijo, kateri so vse hvale vredni a. žalibog, da so taki slučaji redki. in da mi vzorne duhovnike ni-kakor k klerikalcem ne prišteva mo. Da je to resnica ‘hočemo tu zopet en eklatantni slučaj navesti kateri se je dne 6. avgusta t. 1 pred deželnem sodišču v Ljubi jami dolvršil, a za sedaj samo deloma, ker igra se bode nadaljevala “Slovenski Narod” piše Zloraba prižnice in spovednice. Pred tukajšnjim, deželnem sodiščem se je končalo predvčerajšnjim dolgotrajna razprava o tožbi župlja nov fare ' na Jančah proti njih župniku Ivanu Dobnikarju ki jih je na prižnici psoval in zmerjal Oelia. stvar se je vlekla nad ene leto, v. Litiji je bilo 8 obravnav, v Ljubljani pa dve. Župnik Ivan Dobnikar je bil obsojen na 200 kron denarne kazni oziroma 20 dni zapora. Plačati mora vse kazenske stroške, ki znašajo par tisočakov. Iz obravnave se je raz-videlo. kako se zlorablja prižnica. Pri tem so pa prišle še druge zanimive stvari na dan, stvari, ki svedočijo, kako duhovniki svojo avtoriteto in celo spovednico zlorabljajo za zapeljevanje ljudi h krivi prisegi. Pri obravnavi je neka žeinfeka po imenu Mahkovec izpovedala., kako jo je župnik navajal, naj pod prisego po krivem priča. Vsled tega se je ves akt odstopil državnemu pravdništvu, ki je proti temu božjemu namestniku začelo kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije. Pokazalo se bto še tudi:, da je Juri Jančar vpričo Julijane Anžur in Jan, Anžurja pravili: “Kaj če sem pričal (po krivem?), saj so župnik rekÙ: Ti pričaj tako, da bo za me prav, pa pridi k meni k spovedi, jaz ti bom odvezo dal.” Izkazalo se pa bo še veliko več. Že pri tej obravnavi je prišel na dan škandal, ki svedoči, kako velikanska. lopovstva se gode v spo-vednici pod plaščem zakramenta sv. pokore. Neki dečko in neka deklica, sta bila «voj čas v Litiji zaslišana kot priča v neki kazenski zadevi proit.i župniku Dobnikarju. Otroka sta izpovedala po pravici, kar župniku ni bilo v prilog. Da bi ta dva otroka pripravil do krivega pričevanja, se je župnik pcslužil uprav infemalne-ga sredstva,. (Priredil je misijon ad' boe in ta đ'va otroka (vlekel v spovednico, kjer ju je izročil do-tičnemu kapucinu, ali kar je že bil njegov pomočnik. Ta kapu-■eilnar oziroma spovednik jeotroka mrcvaril na vse načine in ko sta bila popolnoma zbegana, jima je ukazal, da morata iti župnika presti za odpuščanje in priznat, da s:c vri sodišču po krivem pričala Otroka sta v Svojem strahu seveda. ubogala in šele ko sta ta ukaz izvršila, sta dobila odvezo. Zdaj je župnik Dobnikar na podlagi tega v spovednici doseženega uspeha prosil za obnovitev sodnega postopanja in predlagal dva otroka kut prači. Sodnik v Litiji je otroka zaslišal. Kakor sta bila v spovednici im najbrž tudi še p -tem naučena,, tako «ta tudi povedala,. dk sta pri prvem zaslišanj.’ po krivem pričala. Toda prefrigani župnik in brezvestni kapucina r sta bila pozabila naučiti ta, dva otroka, kako se naj lažeta o dogodku samem, o katerem sta pričala. Otroka .sta samo trdila. da sta po krivem izpovedala, a ko ju je potem sodnik začel izpraševati, kako se je dotični dogodek izvršil, sta pa zopet tako izpovedala kot pri prvi obravnavi in s tem dokazala, da sta tudi prvič resnico poivedala. Sodnik ju je seveda. prijel iin otroka sta. brez vse ga obotavljanja priznala popolno resnico, priznala tudi, kako sta bila preparirana, in povedala, da je tako res. kot sta prvič povedala. To stoji v 'aktu in ta akt bo Vzelo iv roke državno pravdništ-vo — ¡Sedaj pa vprašamo k rit ¡kast ra J. X. v Amerikinezarju. kdo taji boga, mi kot svobodnomiselci ali “nebeški agenti”, kateri si v svoji brezmejni nadutosti domišlju-jejo. da so nekaka nadnaravna stivalrstva,? Žtapniik Dobnikar in sto in sto sličnih dogotkov. kažejo jasno, kaj da si more vsaki človek. Meri minila predebelo desko pred čelom, od itacih in eniacib “prečastitih” misliti. Taki in še hujši dogodki se vsaki dam dogajajo. toda. J. X. ne bo niti črhni,1 o teh krivoprisežnikov, morilcev, prešestnikov itd. Mi se tudi za te tiče ne bi brigali, toda ko se predtrznejo zavijajo upiti: “Glejte jih. Glas Svobode Bo--- taji”, je' potrebno-, da se tem hinavcem na prste stopi im se jih razkrinka ter v pravi luči pokaže kaki da m Vsak človek ima svoi-e ™,,Tvi.ke, da bi si pa gospodje klerikalci pravice lastovali vsakega zasramovati kdor v njihov rog ne trobi-: tega ,pa m e! Gradiva, imamo še dovolj, da bomo ma vsak napad reagirali, in to n,a. tak uspešen način, da bo klerikalcem veselje minulo upiti: “Glejte “Glas Svobode” Boga taji” kar si naj J. X. ali “I.-A” za'pomni. , PAPEŽ IN MARIJA DEVICA. Razni časopisi poročajo, da se j^ pred nedavnem papežu prikazala Marija devica im da je do-beršni del noči pri njemu bila. -ter da je bil Papež drugo jutro izmučen. (!!!) To je najnovejše, kar je od “kristosovega nemestnlka za poročati. Stvar je sledeča: Francoska, vlada je pred mekoj časom nameravala postavo vpeljati. vsled katere bi se bilo 50 milijonov frankov iz premoženja, katerega se je cerkvam odvzelo, v svrho naložilo, da bi se revmi, stari im bolehavi duhovniki podpirali. Papež se je temu trdovratno u-prl in tako več tisoč duhovnikov v bedi in revščini brez pomoči na cedilo postavil. To nezapooadlji-vo postopanje nebeškega pooblaščenca, kateri razne “petrove novčiče” pridimo zase skupaj grabi, je med prizadeto duhovščino o„ gorčem je im opravičeno nejevoljo zbudilo. No, zvita glava .si je znala po-nra orati, jo v ost m^d svo^je 'verne baoike raztrosil, da se mu jo Marija devica prikazala, katera se je dol j časa s starim gospodom zabavala. Francoski klerikalni list “De-pesche de Toulouse”, poroča o tem ne vsakdanjemu dogodku sledeče: “Brzojav (!) nam potrjuje (!) da se je prečista devica Marija Pa,pežu prikazala in mu zapovedala, da se mora odločno pinti viti odredbi, kojo Francija v prilog klerusi (duhovščini,) namerava. Prikazen se je dober del noči pri Papežu mudila im, po odhodu device je bil zelo utrujen.” Po teni dogodku, pristavlja “Arbeiter Zeilbuing” stališče svetega. očeta je vseskozi razumljivo in preostaja samo še naše sočutje, da ga je de vica tol ¡ko preobla,stila, da je bil dragi dan “zelo litru jem . ’ ’ Morebiti je pa prišla Marija devica h Paiuežu v lastnosti, kot glavna blagajničarka “Nadnaravne hranilnice”, ter da sta račune sklepala? — To je višek nesramnosti, da se kleriikalcii v dvajsetem .stoletju pre drznejo take budalosti med svet trobiti, in zaslužilo da bi se jih v norišnico vtaknilo. M. S. — Chicago. Dragi državljanski papirji stanejo $4. D. E. — Chicago. V državi Illinois. nemorete voliti dokler niste državljan t. j. 'dokler nimate drugih .papirjev. C. K. — Polnoletna starost ženskega spola, za možitev je 21 let, in sicer v naslednjih državah: Florida. Iowa, Kentucky,, Louisiana. Minnesota. Montana., Nebraska,, X. Carolina. Pennsylvania. Rhode Island. lS. Carolina, Kansas. S. Dakota, Utah. Yirgina, W. Virginia, Wisconsin in Wyoming. 16 let je v Delaware, Districkt of Columbia. Idaho. Maryland.. Xew York in Tennessee. 15 let pa v California. in North Dakota, in 18 let v ostalih državah. Prvih državljanskih papirjev se ne potrebuje v naslednjih slučajih : ako je dottičnifk od vojakov častno odpuščen, bodi si kot regu-lar ali prostovoljec; toje. ako je dotičnik i.zipolfi il 2,1 leto in foival najmanj eno leto stalno v Zejd. državah. Kadar je kak inozemec (najmanje enoinldvejset let star) bil častno od mornarice Zjed. drža v odpuščen ali od tako imenovane “Marine Conps” ¡potem, ko je služil neprestano pet le.t pri mornarici ali eno leto pri imenovani Marine Corps. Kadar je oče inozemca vložil izjavo, dokler je bil inozemec še otrok im mu je uče umiril pred.no je postal državljan. V vseh izgorej imenovanih zadevah je še potrebno za ljudi, ko želijo postati državljani, da si preskrbijo odločilne papirje predno za morejo postati državljani;-častna odpustitev v prvih dveh imenovanih slučajih in izjava umrlega očeta; v zadnjem slučaju so nepotrebni tako imenovani prvi papirji. 5 5 ^ 5 Bos je bil zopet predzadnji teden v Milwaulkee, kje je prepariral onih 6st “deset” članov, koje je podkupil in jim pravil, da bo sedaj tožil samostojno društvo za njihovo blagajno. Ha, ha! komu se sline cedijo po tujem blagu? t—t—t—t Izobražujemo se i,n znami vred tudi Rev. Ivan ¡Smolej. Le ta g. se zaveda in pripoznava v zadnjem Amerikinezarju da ga d e lanci živijo. Bravo! Le tako naprej g. Smolej. Korajža pa. šnajd naj velja tudi pri Vas in delavci, od kojih živite. Vas bojo radi imeli. i=t=i=t Bivšega profesorja raznih jezikov iz raznih ameriških visokih šol?!! ne poslej o več v Mihvau-kee, premalo mu za njegovo delo plačajo, tako se sedaj izgovarjajo. ko tudi g. profesor nišo blagajne dobili ko so v Mihvaukah bli. “Chicago Exeminer” z dne 18. augusta piše. da je v Zjedinjenih državah. Porto Rico in na Filipinskih otokih 1.418.013 'Židov. — Radovedni smo kam' je Hearst o-stale ži!de skril, ali pa mogoče me prišteva take. kot je on sam k Židom. Vse parobrodu© družbe t so znižale cene za i prekmorsko vožnjo jj. Kdor rojakov želi potovati v § staro domovino, naj se v f tej zadevi obrne na: f Frank Sakser Co., | 109 Greenwich St., New York jjt 6104 St. Clair Ave.,, 4 Cleveland, Ohio i Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdrav= nika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. t MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunairje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim a Vašo naklonjenost, katero ste ii skazovali za časa moje bolezni, verjen in preprič an sem, da sem ; pq Vaših zdravilih zadobil po-olno zdravje, nad katerim sem bil obupal. Sedaj pa se čutim dravega, ko kedaj pred boleznijo, ato Vas priporočam vsem rojakom o širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam valežni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle 111. Velecenjeni gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera eotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. T.TIdIaL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NCW YORK, N. Y. O Predskdnik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni ( JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: š FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. f- DOPISI IN POROČILA -j Seattle, Wash. 15. avgusta 1908 Cen jeni “G las Svobode”: O- prostite ini, če se bodem jel bolj (poigostoma v mašim cenjenem listu odlašati: namen moj ni. da bi dragimi cenjenem dopisovalcem ‘‘Glas Svobode’” konkurence delal. Da ne bodete mislili, da sem kak učen filozof, Vam le povem, da moje vsakdanje opravilo ni črnilo in pero, ker mi k teinu moje okorne roke im slabi možgani ne pripuščajo. Sprva, ko začnem pisati,, pišem tako. kot bi žagal, potem zopet, kot bi vrtal. tako. da na vsezadnje se ini začne papir trgati: toda ne vem. je li se roke papirju privadijo ali papir rok.da koncema (bolj potrpežljiv postane. Tako. po poklicu nisem pisatelj me filozof, pač pa ubogi mizar, in da se kot tak oglasim v “Glas Svobode”, naj mi cenjeni čitatelji oprostijo: s tem si le dolgi čas preganjam. Nek t eri pravijo, da se dolgi čas prežene, če si mogočen “eik” tobaka v usita založi; drugi, da se v čaši jeemenovea dolgi čas utopi ; tretji in slednji riimorvei-ki-rnovei ipa. trdijo, da edino v božjem hramu dolgi čas nteši.jo, ako jim naduti “'agent'’ 'kaj nesmiselnega v uho imtrobi. -Jaz trdim, da je to zgolj humbug! Dolgi čas se le prežene, če se pazljivo in vestno socialistično in svobodmonapredno časopisje čita: kakor na primer “ Glas ¡Svobode”, “Svobodna Misel” itd.; gotovo je v vsaki številki toliko zanimivega in podučlji vega,. da si lahko vsaki čitatelj dolgi čas prežene. Veliko je še takih, ko list čitajo, a niti ne vedo kaj vsebina lista pomeni. Torej, če hočemo napredovati v medsebojnem življenju. tedaj čitajmo vestno in pazljivo, ter razmotri vajino vsebino lista. Polovičarsko delo nima nikjer ¡uspeha; in dokler bodemo še polovičarsko delali, bo nam še vedno dolg čas. Sedajna kriza je in Ibo še marskteremu dolg čas prinesla; ipa to nič ne stori, zakaj pa spimo, Pravijo, da anglejsko spanje je -1 ure, toda mi nismo An gel ji. torej si privoščimo 8 ur spanja, to je spanja pravičnega, dragi čas pa ‘bdimo in bodimo pazljivi kaj da se okoli nas godi. — Cenjeni rojak, ako ti dolg čas posta ne. vzemi v roke list “Glas Svobode”, če pa nisi naročnik, naroči se najn: s tem si pridobiš najboljšega prijatelja,, kteri ti bo kratek čas delal. Tako sem storil tudi jaz in si vzel list “Glas Svobode” za svojega prijatelja, da se bodem pismeno kaj žnjitm pogovoril, ko se osebno itak nemo-rem z Slovenci pogovarjati, ker jih tukaj ni. Dopisnik Proletarca je tukaj, toda kje stanuje mi ni znano. Če je tukaj kateri naročnik “Glas Svobode” ali “Proletarca” naj me obišče, bi me zelo veselilo. Ganska leto sem imel še dva prijatelja tukaj, toda sta šla v blaženo Alasiko si boljšo srečo iskat. Novem kako to, da Slovenci ne zaidejo v Seattle, ker je toli prijazno mesto in ni poleti vročine, a po zimi ne mraza. Dela je nekaj in tudi plača ni preslaba : vabim torej en par Slovencev v Seattle, a ne preveč, kajti če so trije skupaj je že prepir, to se reče če so na “zveličavni” podlagi in se “agentom” uklanjajo; ako pa pridejo svobodnemrselni rojaki in ne Cnijolomci, tedaj pa ne oporekam če jih pride 10.000 skupaj. Bomo že kaj koristnega ukrenili. samo seabov in ermuharjev sam bog vari : kamor se le ti ug-njezdijo ni izobrazbe in ne napredka, Pozdrav vsem zavednim Slovencem in čitateljem “Glas Svobode." A. Wersnik. i New Home Hotel, Mavnard Str. Chishotm. Minin. 12. 1908. Cenjeni mi “Glas Svobode”: Našim somišljenikom naznanjam nekoliko o naših tukajšnih delavskih razmerah. Res je. da se de-la tukaj v vtsih rudnikih, in da so delo lahko dobi; brez dela mi nobeden. toda žalibog. zasluži se ne nič. Ta preklicani kontraikit. ta nam daje po duši in po telesu. Delamo kot 'sužnji pa inič ne vemo, koliko ¡da zaslužimo na- šiiht; ko pride plača vidimo na. čekih, namreč eni po 25c, drugih po 50e. zopet po $1,00 in tako naprej do dv;< dolarja. To je naša plača, katera je v primorju defa malo drugače kot nič, enim še za hrano ni. Kompanijo to nič ne briga, samo da ona skupaj grabi, dobre dobičke dela in se v automobilah vozi. ti delavec šepa po jamah muči in življenje vsaki dan v (nevarnost porstavlaj. Pa- naj še človek veruje, da je to božja volja, kakor nas nebeški agenti plavšajo; za -kom painijo je bog. a za delavca ga ni, ker bog je denar. Kje so delavske pravice? Kako dolgo bojo še kapitalisti milijone dobička skupaj Spravljali? ko. mi ubogi delavci moramo po 2->c na dan. krvavo delati. Kje je bog. in kje je ¡pravica za nas delavce? Toraj. kaj boš volil? Socijalista ! Jaz ga bom. -Socijalist, ta jo naš: kadar bo ta izvolen. potem bomo svobodno rekli, da smo v Ameriki, ko smo sedaj v deželi -suželnstva. Toraj premislite, koga boste volili. Socijalist je za delavca. toraj proč z kapitalistom, proč z polit ¡kujočim: duhovnom, on -drži; ¡s kapitalistom, a mi delavci smo mm samo molzne krave. Konec no pozdravljam vse svobodno misleč e brate, ter pristavljam. da kdor hoče zastonj delati tnaj le sem pride, kesal se bo. Delavec. Mihvaukee, 20. avgusta 1908 Cenjeni “Glas Svobode”: Ti sporočani, da slovenski župnik Smolej je odstavljen od svojih ovčic, in da jo dobil od škofa “laufpass” (To je pač smola, Op. ur.) V nedeljo bo- poveličeval zadnja njegova dela. Govori se, da je primanklaja okolo $5000. Dolg na cerkvi je še ves; pri zadnji seji je pomagala policija. Nominacija oziroma kandidat za župnijo je Frank Krže : za izpit mora se trikrat na teden pod nošam briti. Tako je predlagal tukaj neki Jože. Kedaj. da bode licitacija cerkve Ti gotovo naznanim. Kadar odpotuje ta “prečastiti” mu pošljemo spričevalo. Socijalisti in svobodnomiselei ploskamo, a klerikalci in njih privrženci pa zdihujejo za svojimi centi! Od po-štenjakovičev jo je eden pobral v staro kontro; ostalih eden je pa obstal, da je pobral 700 — 800 dolarjev. Kakor piše “Free Press”, so utaknili cerkveni odbor pod ključ župnika pa napodili! Toliko za sedaj. Novičar. Col o rad o City, Colo. 19. avg. 1908 Cenjen i “ (»las Svobode ’': Pro-sim, da. natisnete teh mojih par vrstic v našim delavskem listu "Glas Svobode”, ker sem primoran odgovoriti “Mazaču”, kateri se zaletava v moje ime po ProU.UU Z našimi premijskimi kuponi si prihranite 31/9 pri dolarju. Hranite jih! Ženske bele Lawn obleke s cela, okrašeno s širokimi ščiipkami, vrednost $5.00. Vaša izbira .................. Najnovejša ženska krila, delana iz panamske volne, obšite s svilnatimi trakovi, vse nabrane (hQ f|Q samo po ..................U)uiUU in druge po $4.98 in $5.98. Fina iz Taffeta svile spodnja krila, s bogatimi garnira.mi, raznih spreminjajočih barv. kakor tudi črne. navadna cena $6.50 (j)|j fjjj MOŽKE OBLEKE. Velika zaloga, raznih najnovejših krojev, srednje teže. lepo in temno blago. Vredne do $15,00 raznih velikosti v zalogi. Vas Opozarjamo. da si jo ogledate. Vaša (h n p n izbira sedaj .............u)/iUU Ženski mušlinasti korsetni površniki, dobro in fino delani vse navadne mere sedaj komad i]u PO.......................... 12|j Otročje pletene nogavice navadna cena 12| ge sedaj samo par rji« (po ...................... ¡2\) Možke poletne srajce, nektere nekoliko pomečkane, raznih krojev, posamezni kosi po 59e, 69c in 7oc sedaj samo po..... 55»,561,563^565 ߣU£ /SLAND Čudežna ........ ura za h m Finega dela. dobro idoča. močna in zgleda kot zlata. Remu-a tor tečaji na rubin kamnih. Jamčen regulator in gravirani .pokrovi. Garantirana za 20 let. Z ur° pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za $4-98. Oglej si jo in a ko ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur dobiš eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko uro. FIELD &. CO., DEP. 38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTI L N O na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH P RVI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- $ hranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Atlas in Pilzen pivo, likerji, stnodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železuino. pečmi, karpeti itd. Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. FOTOGRAFIJE. katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je Izkušen fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. I 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place » Established 1883 —CHICAGO— Phone Canal 287 j Ni Vam treba trpeti. Poskusite Severova družinska zdravila. Ta niKdar ne goljufajo, ker vselej prineso zdiavje. Čistite se redno. To je prvo in najbolje sredstvo, da človek ostane zdrav in vesel. Votlinice kože se lahko zamaše, ako se ista ne čisti redno, kar bi pa lahko povzročilo zamašenje hlapenja kože in hude bolezni. Telo, ki je bolno na koži ne more delovati kakor po navadi, za to se utrudi pri najložjem delu. Edino sredstvo ki pomaga o-hraniti zdravo kožo je SEVEROVO ZDRAVILNO MILO. Poznano je že kot najbolše zdravilo zoper vse nerede kože. Kdo ga je že rabil ga vedno priporoča. Vsak je hvaležen za dobroto, ki mu jo je storilo pri rabljenju. Cena 25 centov. "Ko sem poskušala več vrst raznega mila, sem iznašela da ni nobeno tako dobro kakor je ¡čaše. Rabila tri kose Vašega mila in moja koša je sedaj čista in gladka. Z veseljem ga priporočam vsakomur." Miss A. Melzer, 258 Floyd st., Brooklyn, N. Predaja se v vseh lekarnah. Ne jemljite podelkov! Perilo za usta. s ' Ako hočete imeti zanesljivo antiseptično sredstvo za izpiranje ust, ki odstrani slab duh, otekle ustnice in čeljusti, vnete in boleče ustnice ter gnile zobe, potem poskusite Severov Antisepsol. in ne bode vam žal. Lahko se tudi rabi za izpiranje grla posebno v slučaju bolezni. Tudi se lahko rabi za snaženje nosa in druge nerede teh organov. Cena 25 centov. “Pred nekolika časom sem si naročil Severov Antisepsol in sem prav zadovoljen žnjim, ker izvrstno deluje. Priporočam ga vsakomu zoper vse nerede za katere je pripravljen. Nikakor ne bodem brez njega." John Mista, 468 S. i ZVLAŠTffl POZORROST BLUE ISF-AND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chioagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” vodno svež»* - Atlas" pivo in. vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in "poor miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. Kasparjeva držav-na banka. 823 Blue Island k. Chicago, lil. plačuje od vlog 1- jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).. Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 RAZNOIN DRUGO. Od strahu je umrla. V Dolnji Tuzli se je zabavalo več žensk. Neko dekle je igralo na harmonike, druge so igrale karte, starejše ženske so pa sedele, poslušale dekličino igro in kavo pile. Kar je skočila z drevesa, pod katerim so sedele dekle, strupena kača na dekličin« kril«. Ta se je tako prestrašila, da je padla v nezavest in da je umrla v nekaj urah. Bila je stara 18' let. Ogrski Slovenci prebivajo kompaktno v županiji železni, zalad-ski in šora«dsaki. Sosedi so jim na severu in zapadu Nemci, na vzhodu Ogri, le na jugu se dotikajo Hrvatov in štajerskih Slovencev. Najzanimivejše pri vsem je pač to. da. njih število raste, ker so se pomnožili za kakih 3000 duš od leta 1800. — 1000. Tako je torej v teh treh 'županijah preko 64.000 Slovencev. — Razstreseni so potem še v raznih drugih stolicah Ogrske; precej jih je na Reki in preko 6000 v Zagrebu. Rojstvo dvojčkov v mrtvašnici. V romunskem mestu Buzeu je prišla v bolnišnico noseča ženska, ki je kmalu umrla. Prenesli so jo v mrtvašnico, a ko je pozneje prišla komisija, so našli pri mrtvi ženi enega živega in enega mrtvega otroka. Zena je prvotno le omedlela. a med porodom pa je res u-mrla, ker ni bilo pomoči. Mrlič v vodnjaku. V Klausen-Leopoldsdorfu so potegnili te dni iz nekega vodnjaka truplo približno mesec dni Starega otroka, kateri je moral ležati kakih 6 tednov v vodnjaku. Iz vodnjaka je prihajal tak smrat, da so ga začeli čistiti, pri čemur so razkrili ta tajbistveni umor. Usoda hrvaških železničarjev. Dva mlada hrvaška železničarja sta bila premeščena na neko od* daljen« samotno postajo na Ogrskem. Postajen a čelni k je bil jan-jičar-.pomadižareni Slovak. Hrvata sta govorila med seboj hrvaški. To je postajeoačeliniika jezilo, da je besnel. Zabrani! jima je privatne hrvaške razgovore, ker so pa nista pokorila, naznanil ju je ravnateljstvu, da ,se na ta način ne bo nihče izmed njiju naučil madžarski. Takoj so en a ga pre-met^tSLii, drugi je pa ostal in prepeval hrvaške pesmice. To zoipet postaj en ač elln iiku ni bilo prav, zato se je zadirl na Hrvata, da ne sme ničesar učiniti brez njegove vednosti. Ko je Hrvat še nadalje prepeval hrvaške pesmice, zahteval je postajenačeloik, da ga pre-imeste. Res so ga premestili, in sicer — na Hrvaško! Roparski umori. V dekliški pen-zijonat v Anltonvju pri Pa dzu so prišli .pomoči maskira ni možje ter ubili v posteljah tri učiteljice. Blizu Vajena na Ogrskem je pet za Slovake napravljenih lopovov nista vilo voz stavbenika Onimi iz Budapešte. Griina so smrtno ranili ter mu odnesli 35.000 K. s katerimi je hotel plačati delavce. Bestijalen umor. Kakor poročajo listi, sta banona Borna lovca Juri im Karel Tscharmann v neki koči na pilanini Kovči za Košuto na Gorenjskem napadla posestnika Karla Matičevca od: Sv. Ane, ker jima je rekel, da nimata nič iskati v kmečkem lovskem reviju. Tscharmattma sta Matičevea zabodla 2‘7k.rat s konieo svojih gorskih palic, med tem sedemkrat v spodnji del telesa ter mu izbodla oči,. Nato sta ga zavlekla pred kočo, kljer sta z momo nakoivaumiii čevlji hodila ,po njem in mu razmesarila pni tem ves obraiz. V usta mu nabasala blata. Ko je mož nekoliko 'zaječal po tem mučenju, sta padla znovega po njem, da je bil tiho im da je umrl. Tako podivjajo žganjarji in nemškutarji, kar oboje sta Tsdhamnanna. Zavarovanje proti stenicam. Nasmehnemo se dandanes, ko slišimo, da so naši pradedje, predmo so šli na potovanje, napravljali 0-porolko; danes daš svoje drago življenje zavarovati, če imaš pa veliko veselje do zavarovanja, pa greš lahko še boilj v podrobnosti. Kako je zavarovalništvo dandanes razvito, prepričal se je pred kratkim neki gost v hotelu Uizu Lauisane. Ko je tam sipal, je uvidel proti jutru, da so ga vso noč grizle prave stenice. Ogorčeno se je pritožil pri lastniku hotela. “(Trdno se md zdi to, gospod’’, odvrnil je ta. ‘‘toda jaz srni seveda zavarovan.” Zavarovani' Proti čermi?"’ “Proti čemu? Prot! stenicam!” Taikro je gost zvedel, da je v Švici zavarovalna družba proti stenicam, ki proti letni premiji gostilničarjem ravno tako plača postelje, ki jih napadejo stenice, kakor če bi ji!h ogenj poškodoval. Če potnik dlokaže, da so mu te ži-valice kalile nočni počitek, plača manjšo prenočnino, gostilničar pa dobi izplačano zavarovalnino. Živina v človeškem telesu. — V rudniku Louier pri Birusiselju sta se sprla dva delavca im v prepira je razmesaril delavec svoje* ga tovariša z zobmi tako po obra* izu. da so kosi mesa kar frleli po tleh. Odljedel mu je lice, nos, u-šesa, brado. Težko da ho revež 0-kireval im če okreva, bo strašno popačen. Kaj je klerikalizem? — “Klerikalizem znači izrabljanje vere in cerkve za stvari, katere nimajo z vero ničesar opraviti. Klerikalcu ni treba biti kristjanu. Ni mu treba, da veruje. On more biti brezverec in ateist, pa klerikalec. Zato klerikalci brezsrčno izrabljajo vero za svoje špekulacije”. Tako piše neki hrvaški list. .Stare resnice sicer, a potrebno je. da jih naši Somišljenika širijo med .narodom. Osa v želodcu. Neka kmetica na nemškem Češkem je prišla s ■pulija domov in si je pripravila (kupico vode. Med tem loo je v hiši še nekaj opravljala, je padla v vodo osa. Ženska tega ni opazila in je vodo izpila. Kmalu jo je začelo bosti v želodcu in nedolgo potem je v strašnih bolečinah umrla. Pri raztelešenju so našli, da ji je osa nrepikala želodec in jo tako Usmrtila. “Los von Rom”, statistika. Letos je deset let. kar se" je pričelo v Avstriji izstopati iz katoliške cerkve pod geslom ‘Do.s von Rom’ Leta 1898 je izgubil Rim 1598 vernikov. leta 1899. že 6385, leta 1900 5085, leta 1901. 6639. leta 1902. 4624. leta 1903. 4510. leta 1904 4362, leta 1906. 4855. leta 1906. 4364 in leta 1907. 4197. Do konca leta 1907. je prisilo med protestante iz katollšlke vere skupaj 46.592 oseb. K temu je treba prišteti še kakih 10.000 oseb, ki so prestopile k sitarokatolikiom. Tudi v dragih državah, eelo v Španiji, imamo več protestantov, nego mislimo. Vzrok tega nestrpnost med katoliško duhovščino in verski fanatizem. ki ga zahteva od svojih BR. RICHTERS PAINEXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR- RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50e. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK. vernikov. Spomin na preteklost. (Po “Sl. Narodu.”) (Konec.) ISin cesarice Marije Terezije, cesar Jožef II.. je postopal še ener-gičnejše in »o ž njim soglašali in ga podpirali vsi škofje, posebno navdušeno ljubljanski škof Herberstein'. Na Kranjskem •' "««st Jožef s patentom z dne 12. januarja 1782 razpustil naslednje salu ostane : 1. Kartuzijanski samostan v Bistri pri Vrhniki, ki je bil ustanovljen leta 1260. in kjer je ob. razpustu živelo 13 menihov s 3 fratri ; premoženja se je dobilo 201.-906 gl d.; 2. samostan klarisinj v Ljubljani. v katerem je bilo 23 večinoma plemiških redovnic, en spovednik in en kaplan; premoženja se je dobilo 156.036 gld.; 3. samostan klarisinj v Škofji Loki, ki je bil ustanovljen leta 1058. Samostansko poslopje je cesar prepustil uršulinkam. Premoženja se je dobilo 80.079 gld.: 4. samostan klarisinj v Mekinah pri Kamniku, ustanovljen leta 11287. kjer je prebivalo 13 redovnic in tri novieinje ; premoženja :se je dobilo 140.597 gld.: 5. samostan dominikank v Ve-lesovem: premoženja se je dobilo 204.478 gld.; 6. samostan obutih Avgnštincev v Ljubljani, kjer je bilo 15 menihov. Premoženja se je dobilo 62.-2151 .goldinarjev; 7. samostan cistereijenzov v Zatisni. ustanovljen leta 1336.; premoženja se je dobilo 238.985 gld.; 8. samostan cistereijenzov v Kostanjevici, kjer je prebivalo 20 menihov: premoženja se je dobilo 168.758 gld.; 9. samostan bosonogih Avguš-tineev v 'Ljubljani, kjer je prebivalo 28 patrov; premoženja se je dobilo 63.428 gld.: 10. kapucinski samostan v Novem mestu; 11. kapucinski samostan v Kranju; kar se je dobilo, je bilo vse skupaj vredno le 2518 gld.: Premoženje teh samostanov je znašalo skupaj 1.344.064 gld. To se pra vi: toliko ga je država v roke dobila, kolikor ga menihi in nune niso mogli prikriti in utajiti. Koliko so pa menihi in nune denarja poskrili in na stran spravili. tega nihče ne ve. Ko so pred nekaj leti na Francoskem razpustili samostane, so menihi poskrili več tisoč milijonom frankov in odnesli ¡ta denar v tujino. Na Kranjskem so si menihi gotovo tudi znali pomagati. Denar je bilo 'lahiko. spraviti v tujino. Pri kapucinih v Novem mestu se sploh ni nič dobilo in ravno tako nič denarja pri kapucinih v Kranju. Ti so temeljito pospravili. predno jih je roka države dosegla. 1'poštovati se mora tudi tedanja vrednost denarja, če se hoče dobiti pra v o podobo o konfisciranem premoženju. Denar je imel takrat vsaj dvajsetkrat toliko vrednost kakor dandanes. To se pravi: za kar moraš danes dati 20 gld.. si dobil takrat že za en goldinar. Po naših razmerah je torej takrat, konfiscirano premoženje enajstih samostnov s kakimi 150 redovniki in redovnicami bilo vredno okroglo 25 milijonov goldinarjev. Duhovniki radi govore, da so bili samostani oropani. To je velika laž. Konfisciraneiga premoženja samasitaniov ni obdržala država. marveč se je združilo /. verskim zakladom, iz katerega dobivajo škofje, župniki in kaplani svoje plače ; kar ima verski zaklad premalo dohodkov, to doplačuje država iz davkov. Konfisci-ranja samostanskih nremoženj ni bil nihče bolj vesel kot škofje in duhovniki. ¡Cesar Jožef je šel še dalje. Prepovedal je vse bratovščine in zlasti ostro prepovedal tretji red. v katerem se ljudje samo poneum-n ju jejo in se jim izvablja denar iz žepov. Cesar Jožef je nadalje prepovedal javne procesije, češ, naj ljudje boga časte v cerkvi, ki so zato zidane in naj ne hodijo ob muziki razkazovat svojo pobožnost no cestah in z njo nadlegovat mirne ljudi. Cesar Jožef je zaprl božjepotne cerkve, ker tam ljudi samo molzejo in ker je rom«”" raz babjeverstva. Na cesarjev u-kaz je bila zaprta tudi romarska cerkev na Sveti Gori pri Gorici in romarska cerkev na Višarjah. “Čudežno” podobo, ki je na Višarjah. je dal cesar Jožef prenesti v cerkev v Zabnici in šele po cesarjevi smrti so jo zopet prinesli na Višarje. Cesar Jožef je odpravil tudi celo vrsto praznikov, uvidevajoč, da se s temi prazniki ljudstvo odvrača od koristnega in dobičkanosnega- dela ter radi postopanja in zapravljanja. Cerkev seveda ljubi praznike, ker daje priliko, zvab-1 jati‘ljudi v cerkve, jih tam v duhu klerikalizma preparirati in jim olajšati mošnjičke. Še mnogo važnih in koristnih reform je upeljal cesar Jožef II. Bil je dosleden nasprotnik nevednosti in praznoverstva ter resničen prijatelj ljudstva, katero je hotel dvigniti na višjo stopnjo in je ubraniti vseh trotov izkoriščevalcev. In škofje in duhovniki so bili na njegovi strani. Nevedno ljudstvo se je pač tod in tam tista vljalo cesarjevim reformam, a v obče je bilo tudi priprosto ljudstvo ž njimi zadovoljno. Po cesarjevi smrti pa se je začelo odzgoraj podirati, kar je u-stvaril. Jožef II.. gotovo najsijajnejši talent med vsemi Habsburžani. Dočim se je duhovščina še več kot pol stoletja držala idej in načel cesarja Jožefa — še pred dvajsetimi leti so bili vsi stari kranjski duhovniki jožefmci — so odzgoraj demolirali polagoma vse, kar je ooklical v življenje cesar Jožef; ostali so samo temelji njegove cerkvene administr« •:: ' ¡St o osemnajst let je tega. kar je legel cesar Jožef II. v grob. A kako je danes, čez stoosemnajst let po njevovi smrti v Avstriji ? Kdor primerja današnje razmere z razmerami za časa cesarja Jožefa II.. se mora razjokati. ¡Samostanov in redov je toliko nastalo, da je groza kakor gobe po dežju rasejo iz tal. Božjih potov je vedno več. Bratovščin kar mrgoli. Tercijal-stvo se oblastveno sistematično podpira. Država je na potu. da oostane ponižna dekla, cerkve, in mrtva roka grabi leto za letom nove milijone v nenasitno bisago. Avstrijo imenujejo porogljivo “ Ivl/bsterreich ” in reči se mora, da to zasluži. ■Pač se je Asirija tudi od leta 1848. enkrat^spomnila, da se mora otresti cerkvenega jarma, če hoče živeti. To je bilo tedai. ko je cesar Franc Jožef I. odpovedal konkordat z Rimom. Toda to ;« bila le epizoda in nič več. Od tedaj .gre pšenica klerikalizma vedno bolj v* klasje. Kakor polip svojo žrtev, tako je klerikalizemi s svojimi kremplji objel Avstrijo in jej iz-nija kri. Nekdaj, da. nekdaj je bilo v Avstriji v cerkvenem oziru drugače,, a ¡dandanes nazaduje .država tako. kakor bi bi lg težko bolna. Jubilejski pisatelji seveda o teh razmerah ne bodo povedali resnice. Tako pišejo kakor bi bil cesar osebno kriv vsake nesreče in tudi kriv, da nima modrih svetovalcev, vestnih in spretnih ministrov, zanesljive birokracije in zmagovitih vojskovodij. Da krivda ne zadeva cesarja, to ve pač. vsakdo: zoper ■moč življenja in silo ra«*"«"* tudi kronane glave uri naibotDi volji ničesar ne morejo. Prav zato nam je tako zoprno to lažnivo jubilei-sko pisarjenje. Pa sai bo že tudi kmalu sto let. kar so bile izrečene krilate besede o “Mannerstolz vor Kbnigstronen " in ni čuda. da so prišle te nonosne basede popolnoma v pozabo. T. Slavnemu občinstvu na znanje. Podpisani, edini slovenski krojač v Ohieagi 624 South Centre Ave. naznanjam, da ne potujem v staro domovino, kakor sem nameraval. temveč ostanem Stal h o v Ameriki Matija Krklauc. Listu v podporo. 'M. Petschnik 50c. M. Kramer 25c. A. Wershnick 16c. Fr. Con-1 euti 25c. Fr. Veviar 20e. J. Jene 10c. Lepa prihodnost. Louisville', Kv.„ ’28. avgusta. Vse kaže. da je vojna, ktero so • “Nočni jezdeci“ mesece proti “A. meriean Tobacco Company” vzdr zavali, končana in kakor vse kaže je “Tobačna korporacija” Pojno polje zapustila. Toda ta dvomljiva zmaga bo državo Kentucky, nekaj milijonov dolarjev stala. Iz zanesljivih virov se čuje. da bo American Tobacco Company, vsako nadaljno kupčijsko vez v Kentucky, pretrgala in da bo trgovino z tobakom v Cincinnati. O., prenesla. Svojih 22 agentov je Compainija iz Kentucky že odpoklicala. kar pomeni, da bo grožnjo vresn.ieila. s čemur bo dtžavi neprecenljiva izguba prizadeta. Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave., Chicago, III, Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. CIINARDIŠELINE Iz New Yorks v Sredozemsko morje in Adrijatička oristanišča. V REKO potom Gl BRAL TA R J A, NEAP EL .1A IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caeonia” in “Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. J56 W, 19 St, Tel, Canal 6296 Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabcst, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarra bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO L o zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnib žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEIN EE’S REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljanje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družico močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav lo. VPRAŠANJE. Ali Ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRlNER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.