nergično ■ torn so bi- iz na se Tito yi 'Amerikanski 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL BUY KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. NO.) 80 LETNIK (VOL.) LIII . Rusi in Angleži na Balkanu ANGLEŽI VPADU V GRČIJO; RUSI PRI BEOGRADU; 0 IZGREDIH NA DUNAJU London, Anglija. — Na Balkanu so se začeli zadnje dni razvijati novi dogodki, ki kažejo, da je zdaj na programu Balkan za osvoboditev izpod nazijskega jarma. Angleške čete so v sredo vpadle v zapadno Grčijo. Tri otoke, ki se nahajajo med Kreto in Peloponnesusom, so zasedli že preje. Zdaj so vpadli v Grško celino in bodo skušali prerezati pot Nemcem, ki se nahajajo še po nekaterih južnih grških otokih. Nemci v Grčiji izvajajo trdovraten odpor, o-menjajo poročila. Tudi v Albaniji in Dalmaciji so v teku ostri boji in Zavezniki razširjajo svoje baze za na-daljne operacije. Druga vest omenja, da je ruska armada, ki je vpadla iz Ru-munije v Jugoslavijo zadnje dni prodrla do 80 milj globoko v Jugoslavijo in v četrtek jutro so bile ruske čete samo še dobrih osem milj od jugoslovanskega prestolnega mesta Beo- ODLOŽITE PUŠKE! grada. Poročila omenjajo, da je padec Beograda neizogiben. Možno pa je, da ga bodo Nemci trdovratno branili in v takem slučaju grozi mestu novo razdejanje. Beograd je faktično obkoljen pravi neko drugo poročilo, ker Titovi partizani so še v sredo dospeli 40 milj severno-zapadno nad mestom in so prerezali orientsko progo, ki vodi proti severu iz mesta. Partizani so v posesa vt.eh Važnejših pozicij zapadno in severno od Beograda. Rusi pa so zasedli vsa mesta in okolico na vzhodni in deloma na severni strani. Mesta kot Novoselo, Vladimi-(Nadaljevanje na 6. str.) PRITISK NA ZAPADNO STENO" NADALJUJE Pariz, Francija. — Vojskovale na zapadni fronti zadnje dni ne kaže tako hitrih vidnih uspehov, kakoršni so bili mogoči preje na odprtih poljih Francije. Nemška "zapadna stena" kakor pravijo Siegfriedovemu trdnjavskemu pasu ob reki Reni je silno utrjena, globoka od 25 do 65 milj v nekaterih krajih. U-trdbe so zgrajene tako, da ena drugo krijejo. Naglo prodiranje tu ni mogoče, ker rizika je prevelika. Vzelo bo še časa, da bo zavezniška artilerija, zavezniški bombniki in drugo orožje razbilo in zmelelo nemške utrdbe, nakar še le bo mogoč prehod preko reke Rene in nadalj-no prodiranje v notranjost Nemčije. Začasno pa se ni mogoče izogniti pozicijski vojni. V Normandiji smo bili navajeni poročil, da so se vsak dan pomaknili Zavezniki za 20 in več milj naprej. V tem trdnjav-skem pasu je mogoče napredovanje le po jardih, ne miljah. Na severni točki so Angleži mislili, da bodo s svojo padalno divizijo izvedli prehod preko Rene in ustanovili baze na drugi strani. Načrt ni uspel. Prizadevanje pa gre naprej v Holan-diji, da se tu izsili udor v Nem- čijo, kjer ozemlje ni tako zavarovano, kakor ob Reni od Belgije doli do Švice. Obenem je zadnje dni Zaveznike močno oviralo zelo slabo zgodno zimsko vreme. Deževje, po nekih krajih že sneg, je razmočil pota, ceste in polja, da ni mogoče tako poljubno premikati topov, ne voziti z motornimi vozili, kakor je bilo to mogoče-preje, ko je bilo suho vreme. Vse to 30 razlogi, zakaj se dogodki razvijajo bolj počasi na zapadni fronti. Pripravlja pa se naprej za nadaljne udare, ki jih bodo Da so do kraja pri volji podati m. so čete nazijtkeca major generala Erika Elstcrja pokarala s tem. da so zmetale svoje puške na kup med nadzorstvom Amerikance* Devete armade. Nazi j i so prikorakali od Loire proti jugu do Beaugency. v Pirenejih, da so se podali ameriškemu major generalu Robertu Maconu. namesto Francozom. ' NAZIJI SE POSLUŽUJEJO PODMORNIC PRI BEGU IZ NEMČIJE London, Anglija. — Radio govornik v Moskvi, ki je govoril te dni v imenu odbora za Svobodno Nemčijo" v Rusiji, je omeBiV^fi zadnje tedne je pobegnilo iz Nemčije več višjih KRIŽEN SVETA — London, Anglija.--Poljski kardinal August Hlond, ki so ga Nemci zajeli v Lurdu na ¥ nekem samostanu v Wieden-nazijskih osebnosti v Španijo in brucku na Westfalskem. Kakor Južno Ameriko. Govornik je znano je sv. Oče prosil za nje-dejal, da je^pozitivno znano, da g0vo osvoboditev - pred nekaj je bilo pozvanih več nemških j tedni, kar pa Nemci niso upo-podmornic za posebno službo, števali. ki so odplule na "tajne misije Francoskem v letu 1943, se nahaja zdaj v nemški internaciji ve«a duha, ki na} v nazfjskih Te tajne službe niso nič drugje-ga, kakor beg "nazijskih podgan", ki zapuščajo Nemčijo, boječ se kazni, ki se jim bliža, obenem pa da pripravijo še — New York, N. Y. — Alfred Smith, o katerem smo že zadnjič poročali, da je nevarno obolel, je v sredo jutro umrl v Rockefellerjem bolniškem za- drugim nazijskim glavam v tu- vodu- Smith je bil eden izmed jini zavetišča. Govornik je ape- v°dilnih demokratov stare šole. liral na moštva podmornic, naj |Bil vzoren katoličan. Z namesto, da vozijo kamor naziji jzori "New Deala" se ni strinjal. KRALJ KAROL, ODHAJA IZ MEHIKE * Mexico City, Mehika. — Bivši rumunski kralj Karol, ki je imel dosedaj svoje pribežališče Nemci čutili bolj in bolj. Tudi v Mehiki, si je naročil prostor kljub vsem težavam Zavezniki dosegajo dnevno lokalne uspehe na zapadni fronti. Na mnogih krajih so Zavezniki prebili nemške prve zunanje Črte in podirajo nemške utrdbe naprej v notranjosti trdnjavskega pasu. DEWEY UPORABLJA NOVO POLITIČNO STRATEGIJO New York, N. Y. — Governer Tomaž E. Dewey je prišel na dan z novimi kampanjskimi načrti. Podal se bo zopet na kampanjsko pot. V soboto bo imel govor v Charlestonu, W. Va. in bo skušal popraviti vse, kar bo povzročil škode na njegovem polju predsednikov govor tega na Argentinskem parniku Rio Tnujanu, ki bo odplul v Argentino 8. oktobra. Zakaj odhaja iz Mehike, poročilo ne omenja- govor tedna. Deweyeva nova politična strategija je, povdarjati potrebo znižanja davkov. V ta namen ima pripravljenih šest točk in sicer: 1) Znižati davke tako, da oni, ki zaslužijp tedensko $11 ne bodo plačevali nobenih davkov. 2) Znižanje davkov na dohodke. 3) Preuredba in znižanje davko'v na korporacije. 4) Odprava čezmernega dav- ka. 5) Urediti davčni sistem na bolj priprost in razumljiv način. 6) Določiti stalno davčno stališče, na katerem bo mogoče postavljati načrte za narodno ekonomijo. Dalje povdarja prizadevanje za splošno zaposlen je in še druge privlačne točke. Ta politična strategija ni slaba in zna biti učinkovita. Dej- POLJAKI V VARŠAVI SO SE PODALI London, Anglija. — Poveljnik poljske podzemne legije, general Bor, ki se je zadnja dva meseca boril odprto v Varšavi z Nemci, se je zadnji torek podal Nemcem, pravi poročilo. Upornikom je pošlo vse, živež in orožje. Zamejna vlada kritizira radi tega Ruse, da jim nalašč niso hoteli pomagati, da se jih s tem iznebili. Moskva pa kritizira zamejno vlado in u-pornike, da so nastopali brez previdnosti. PROBLEM, KAKO DATI NAZI JS KI MLADINI DRUGEGA DUHA . London, Angljia. — Zavezniška kontrolna komisija se je začela baviti te dni z vprašanjem,! kako dati nazijski mladini no- ki jih ni prinesel Roosevelt, ampak vojna, marsikdo ozlovo-ljen. Zlasti srednji ljudje, kot trgovci, obrtniki imajo velike sitnosti z raznimi uradi in bi se vsega tega naravno radi znebili. Zato so jim kake take obljube blažilni balzam. Težko je prerokavati letos, kako bodo stvo postoji, da je radi davkov, izpadle volitve. — Ankara, Turčija. — Mrs. Nicholas Horty, žena ogerske-ga regenta Hortya, je zaprosila švicarsko vlado, da bi ji dovolila vstop v deželo njej in dvema otrokoma. Švicarska vlada še ni odgovorila. To je znamenje, da se osiščni pristaši pripravljajo na beg iz svojih dežel. Regent Horty je obtožen vojnih zločinov. — Paris, Francija. — Francoski general Henri G. de Du-may je bil včeraj aretiran po sedanjih francoskih oblasteh. Obtožen je izdajstva in sodelovanja z Nemci. Predal je bil za časa poloma več edinic Nemcem, da so jih slednji razorožili. Zdaj ga čaka obračun za to. — New York, N. Y. — Raymond Moley, bivši pomožni državni tajnik, ki je v prvih letih Rooseveltove administracije e- sodeloval z Roosevel-, je zdaj nasproten njegovi politiki. V svojem govoru v tem mestu je dejal: Demokratska stranka bo zopet postala stranka ljudstva, ampak le, če bo zgubila pri volitvah 7. novembra. — Pearl Harbor, Havajsko. — Ameriška ladja E 1 i h u Thompson je zadela v južnem Pacifiku na mino. Silna raz-strelba je ubila 11 mož, 22 mož pa je pogrešanih. Nezgoda se je dogodila v neki luki in poročilo omenja, da ladjo se bo da-lo obnoviti in popraviti za zo- etno plovbo. mladcih izrine sedanji militari stični pruski duh in ga nadomesti z demokratično mentaliteto. Prvotno so mislili, da bi v Nemčijo poslali ameriške in angle-! ške učitelje. To pa zdaj odkla-; njajo, kot neizvedljivo. Priporočajo pa, da se vse nemške učitelje, ki so padli v ujetništvo o tem konsultira. Obenem se bo1 to napravilo tudi z vsemi učitelji v Nemčiji po zmagi. Upoštevalo se bo le iste, ki bodo pripravljeni učiti narod demokracijo in pa spoštovati svobodo drugih. To bo sicer težavna na-! loga in bo treba silno strogega nadzorstva, ker dobili se bodo; učitelji, ki bodo hoteli varati, j Težak problem je to in z Nemci bo še mnogo sitnosti. -o- JAPONCI V NOTRANJOSTI KITAJSKE USTAVLJENI * I Chungking, Kitajska. — V Hunanu divjajo hudi poulični boji in Kitajci so zaustavili ja- > ponsko napredovanje v notranjosti Kitajske. Japoncem do-i sedaj še ni uspelo, da bi bili] prišli skupaj od morja od Can-tona in od znotraj pa od kitajske sredine. Razdalja med obema konicama je še vedno nad 100 milj. Japonci se silno prizadevajo, da bi na ta način razdelili Kitajsko. Zadnje dni-jim boji ne uspevajo in Kitajci nudijo močan odpor. NEMŠKE ČETE SE UMIKAJO IZ SVOJIH UTRDB NA KRETI PRAVI ZADNJE POROČILO London, Anglija. — Nemci, ki so v nevarnosti, da jim bodo ruska armada in jugoslovanski partizani odrezali pot nazaj v Nemčijo in ujeli v past v Jugoslaviji, so se začeli umikati iz pelo-poneškega okrožja v Grčiji .kakor tudi iz otoka Krete, kakor poročajo zanesljiva zadnja poročila iz Kaire. Ta poročila tudi pravijo, da so se Nemci umaknili iz Egej-skih otokov Khios in Mytilene (Lesbos) na vzhodni strani Grčije kakor tudi iz otokov Lev-kas, Kephallenia in Zakynthos ob zapadni grški obali v Jonskem morju. Zavezniki ne dajo na svetlo nič o svojem najnovejšem kre-tanju na Balkanu. Do sedaj je znano samo toliko, da so briti-ške komanclo čete zasedle otok Kythera med Kreto in Grčijo ter dva druga neimenovana otoka. Domneva se, da so skoraj gotovo pristale tudi na drugih. Poročilo iz Kaire pojasnuje, d,a namerava zavezniški poveljnik za sredozemsko okrožje, general Sir Henry Maitland Wifson, sedanje kretanje ohraniti tajno, da Nemci ne bodo iz zavezniških poročil izvedeli, katere izmed tistih otokov, ki so se iz da, na severnem bregu Donave, njih umaknili, so sedaj zasedli Zavezniki, da bi jih uporabljali za oporišča pri svojem prodiranju proti severu. Tudi ne vemo, kaj se je zgo- dilo s tistimi zavezniškimi četami, ki so se spustile pred kratkim na jadransko obalo v Albaniji in dalmatinske otoke. Berlin pravi, da so Nemci "zapodili" večino po zraku prenešene britiške divizije ^kakor tudi škotski "Highland" pqlk. Vse to zavezniško moštvo se je spustilo na tla v Valoni, 60 milj ju-gozapadno od Tirane, in v Hi-mari v jugozahodnem koncu Albanije. Koliko važnosti je mogoče polagati na Titova poročila, je še vedno težko reči. Vseeno je pa razveseljivo, ko poroča, da so njegovi oddelki podvojili svoje napore in napredovali na devetera različnih točkah. Na severni jugoslovanski fronti so Jugoslovani prodrli do zapadne okolice Beograda in se tudi spoprijeli z Nemci v Pančevem, 11 milj severovzhodno od Beogra- V dolini Save so partizani zavzeli Mitrovico, 42 milj severo-zapadno od Beograda in na glavni železniški progi proti Zagrebu. ZALOGA RUD IZ BALKANA V NEVARNOSTI ZA NAZIJE Kairo, Egipt. — Združenje rdeče armade z jugoslovanskimi patriotskimi silami v Srbiji je važno iz vojaškega pa tudi iz gospodarskega stališča. Pomeni namreč, da bodo Nemci izgubili dotok raznih sirovin iz Balkana, ki jih hudo potrebujejo, pa tudi nanje računajo in se nanje FAŠISTIČNI BANKIR PRED SODIŠČEM Rim, Italija. — Rimski bankir Vincenzo Azzolini se nahaja v zaporu in se ima zagovarjati pred izrednim sodiščem radi svojega sodelovanja z naziji. Poročilo omenja, da ga bo naj-brže zadela smrtna kazen. h ZAVEZNIKI VPADLI NA KRETO Alžir, Afrika. — Tu so se razširili vesti, da so Zavezniki invandirali otok Kreto. Nemci baje zapuščajo otok že ves teden. ker se bojijo zajetja na Balkanu. zanašajo. Ko so Nemci izgubili vire železa in mangana v Rusiji ter li odrezani od zalog kroma Turčije, so bili glede svojih sirovin toliko bolj navezani Balkan. Kako je pa zdaj? je dobil v svojo oblast važne kraje v srednji Dalmaciji in Bosni, kjer je Nemčija izgubila dotok važnega baksita, ki ga potrebuje pri proizvajanju aluminija za svoja letala, raketne bombe in nova skrivna orožja, ki jih ima v načrtu. Razen kromovih zalog iz Turčije je Nemčija izgubila tudi kromova skladišča v Grčiji. Nadalje je v južni Grčiji in bližnjih otokih izgubila važne rudnike za magnezij in brusilni kamen. Sedaj pa je ruska ofenziva roko v roki s Titovimi silami po-I stavila v nevarnost tudi preo stale nemške zaloge bakra, ker se nahaja že nevarno blizu jugoslovanskih bakrenih rudni-I kov. Delavci iz teh rudnikov so se pridružili Titovim četam, tako da zdaj ne prihaja nič več bakra iz njih. V Bosni pa dobi-i jo sedaj Nemci le silno pičle zaloge iz železnih rudnikov in manganovhi polj, ker delavci nagajajo tam. - Na Ogerskem ima Hitler sa- mo še eno važno oljno polje. Drugo se pa nahaja blizu Dunaja in ga je težko bombardirati, ker je tam zelo uspešna protiletalska obramba. Vendar pa lahko reče, da so tudi dne-teh dveh virov šteti. Izven Balkana so izgledi za nemško železno rudo tudi kaj slabi. Zavezniško prodiranje na zapadu grozi okrožju Nancy pa tudi važnim jeklarnam v Lorraine. Prodiranja pri Aachenu postavljajo v nevarnost bližnje jeklarne in rudninska skladišča kakor tudi največjo nemško iz-boljševalnico cinka. Ker Zavezniki neprestano bombardirajo središča sintetičnega olja po Nemčiji, prede Nemcem čimdalje hujša glede sirovin. Sedaj, ko divjajo boji že po Ogerskem, pa bo začelo Nemcem primanjkovati ne samo sirovin, ki jih žre j o stroji, temveč tudi sirovin Za njihova lastna usta. Morda so si shranili precej velike zaloge vsega najbolj potrebnega, vendar spričo sedanjih prevoznih težav jim tudi to ne bo veliko zaleglo. -o- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI 1 P Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. _ "CHICAGO, ILL., PETEK, 6. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 6,~944 : r i Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 6. oktobra 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta 1891 Ishaja nak iorsk in p«i«k Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued •vary Tuesday sad Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina« $4.00 Za celo leto .............. . ......... Za pol lete__2.00 Za četrt leta______1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto _$4.50 Za pol leta_-.. ,, ,„ 2.25 Za četrt leta__1.50 Subscriptions For one yea^ For half a year — For three months Chicago. Canada and Europa: For one year-»$4.50 For half a year--- 2.25 For three months- 1.50 zainteresirali naše mladine, da jih bo negovala z isto lju-i kakršno se da posneti slike v bežni jo, kakor smo jih mi? Ali le zato, da bo tujcem dana barvah, priporočal zbirko čisto nekoč prilika upravljati naše milijone? Zakaj ne investi- novf yrste. ki bi gotovo daleč ramo več v delo za našo mladino? Yes, velika in globoka so ta vprašanja in mi vsi jih le malokdaj proučujemo. In to je naša največja napaka. To kar se tiče nas Slovencev. V splošno pa katoliški svet po vsem svetu čakajo velike j naloge v teh časih. Vojska bo zaključena vsak čas. Mili-! joni se bodo vračali nazaj med svoje domov. Kako jih bomo sprejeli? Ali se bodo vrnili istega duha, v kakoršnem so odšli? Nekateri pač. Vsi? Tu bo treba dela, žrtvo- prekašala marsikatere drugačne zbirke. Ko bi imel sam tako kamero, te ideje sploh ne bi drugim izdal, temveč bi jo o-hranil sam zase. In veste, kaj imam v mislih? Ali si niste že dostikrat želeli, ko ste gledali naš glavni oltar — včasih tudi stranske oltarje — ves okrašen , , ,, , , v . . . . i v cvetju, da bi imeli sliko v bar- vanja, da se jim bo vklesalo v duše m srca zopet visoko za-|vahf ki bi jo lahko večkrat po_ $4.00 2.00 vest krščanskih dolžnosti. Ali smo kaj pripravljeni? 1.25 NE POZABITE ŠTEVILKE POŠTNEGA OKROŽJA! Chicago, 111. Trgovci in profesijonalisti vedo, kako važno je za dostavljanje pošte in koliko hitreje bo ta dostavljena, če na pismih in zavojih zapišejo tudi številko poštnega okrožja, kamor spada oseba, kateri je pošiljka namenjena. Tako ima na primer sve-toštefanska okolica, ki spada v področje Pilsen postaje Ashland Ave., številko "8' DOGODKI mod Slovenci po Ameriki Operirana * Chicago, 111. — Te dni je prestala operacijo vsled vnetega slepiča mlajša hčerka, Anna | nie, naše spoštovane slovenske Dopisniki so prošeni, da dopise poiljejo vedno malo prej«, kakor zadnja ur« predno Jo list zaključen. Za torkovo iierilko morajo biti dopisi t uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. RESNICI JE POTREBNO POGLEDATI V 0CI OBISKAL SV. OČETA Waukegan, 111. Ameriški slovenski fant Pfc. Frank Lesnak, ki se'nahaja nekje v Italiji, je pred nedavnim Vsepovsod se čujejo pritožbe, da svežih moči manjka. Ne čutijo to samo po industrijah, trgovinah, raznih ustanovah, ampak prav vsepovsod se to čuti. Vojna je pobrala mlade ljudi in jih utaknila v svoje službe. Mladina, ki je cvet, iz katerega se razvija novo živahnejše življenje, je prizadeta, pa je prizadeta živahnost vsepovsod. Odličeft katoliški vzgojevatelj je pred kratkem poudaril pri graduaciji poletnega tečaja, da ljudje zdaj, ko smo v vojni in ko čutimo njene posledice, veliko govorimo o miru. Preje v mirnih časih pred vojno pa na mir nismo mnogo mislili. Ko bi bili le vsaj toliko delovali za mir, kakor smo delovali za vojne namene, bi miru najbrže nikoli ne izgubili. .Ko bi bili vsi tisti ljudje, ki so dan za dnem delali na načrtih za razna vojna orožja, delali načrte, kako naj se postopa, da se bo ohranil mir, bi ta imel vse bolj močno podlago, kakor jo je imel in kakor jo ima. Zdaj miru sploh nimamo. To se tiče vsega človeštva. Potem je pa omenil tudi, da posebno katoliški svet danes čuti pomanjkanje svežih nOvih moči na svojih poljih. Manjka nam dobro vzgojenih svečenikov in katoliških lajikov. Katoliška cerkev potrebuje danes navdušenih gorečih sociologov, da bi šli ven med ljudi, jih znali organizirati v katoliškem delu za vse lepo in koristno. Za primer je postavil Father O'Mallyja iz krasnega filma "Going My Way". Dejal je, v tem filmu imamo pred seboj vso sliko sodobnih potreb. Stari župnik misli le na lepoto cerkve in pa na to, kaj je napravil v svojih 45 letih župnikovanja. Film pa kaže, po kakih potih je hodila mladina. Mladi idealni duhovnik, ki je prišel v pomoč na to župnijo, je videl drugo plat življenja v župniji, namreč, da je treba mlade duše zajeti, jim dati prilike za udejstvo-vanje pri pošteni zabavi, petju in športu, in jih z lepimi vzgledi voditi naprej, mesto da so prepuščeni ob večerih in ob prostem času sami sebi. Človek je kakor drevo, le da pod skorjo človeškega telesa biva duša, ki sili k svojemu Stvarniku, in naša dolžnost je, da ji pomagamo, ne pa da ii tca* Ne morem Ti povedati, ka- zaviramo njeno pot navzgor k Bogu. Mlado drevo posa- ft.1* z-e}° sem u: . j . . . .f i i , . žival ta obisk. Celo jutro sem si dite v goščavo med trnje m opazujte. Slabo bo rastlo, zvi- cgiedoval to katedralo. Popeljalo se bo. Čistite okrog njega, dajte mu svetlobe, sonca dne pa sem šel v kapelico in vi-božjega in prostora, pa bo rastlo lepo in rodilo dober sad. del papeža Pija. Stražniki so ga Isto,je z našo mladino. Pustite jo, da bo sama sebi pre- prinesli v ospredje kapele, odpuščena po beznicah, vogalih, v slabih tovarišijah. Kai koder Je nagovoril vojake, naj-morete pričakovati? Da vam bodo rastli svetniki v takih prej v an*lfcščini' P°tem Pa okoliščinah ? Svetniki — pa kakšni ? Taki, za katere moramo zidati jetnišnice. Po teh besedah pa je dejal, da ljudje vse to vidimo, pa se zraven vprašujemo, zakaj je vse tako, zakaj ni večjega in boljšega skrbstva med nami za vse to? Lajiki pravijo: duhovniki so v to poklicani, ti bi morali delati bolj in nam kazati pot. Duhovniki pa kažejo na lajike, da jim ne dajo potrebne podpore in sodelovanja. Lajiki bi radi le gospodarili, ne pomagajo pa nič. Na duhovnikih vidijo samo slabe strani, samo svojih napak pa ne. Duhovnik naj bi jim suž-njeval, pa bi še ne bili zadovoljni. Kje je krivda? Po mojem mnenju na obeh straneh, je zaključil govornik. Take slučaje ni prijetno prinašati pred oči javnosti. Pa Vatikansko ™est° in sem eo rrJi • „1 1- X 1 1 • - »i .. bl1 tam pri masi. Cerkev ima se nam zdi, da je zaključek, ki ga je napravil govornik: trideset oltarjev in maše se o- Kjeje krivda? Po mojem mnenju na obeh straneh!" — pravljajo neprenehoma od pe-resničen in pravičen. Vsi smo obsojeni. Vsak je nekaj tih' zjutraj do poldne. Po maši kriv. Vsi se moramo trkati pri tem na prsa, ker res vsi sem šel sori navrh kupole in po skupaj premalo storimo, da bi bilo v tem oziru boljše. pravici povem, da sem bil prav Starejši le gledamo, kaj bomo prigospodarili v dolar- zares tr?den' k? sem priŠ€l jih, stavbah itd da bo nekaj videti in otipati v lepih po-;^^ *m slopjih, stenah, ali pa v denarju. Da bi žrtvovali za vzgo- težko čakam, da pridem domov jo mladine, smo pa trdi, stisnjeni. Ampak, za koga pa bo- in Ti več povem o vsem tem do naše lepe stavbe, cerkve, dvorane, domovi, če ne bo mla- > Rožne vence, ki jih je papež dine, dobro vzgojene v našem katoliškem duhu, ki naj bi to bla£°slovil, Ti pošiljam domov prevzela za nami? Ali naj te stavbe ostanejo prazne, da ?a ?tro.ke' Zraven Pošiljam tudi jih bodo pozneje kaki židje kupili za kaka skladišča? Cemuj^J®^k°om mi slovenski delavci znašamo skupaj sto m sto tisočev do- sem posnel tudi več siičic Z larjev leto v nase podporne organizacije, če ne bomo dovolj upam, da se bodo posrečile. Po- Pfc. Frank Lesnak pisal svoji sestri Mrs. Frank Drasler, 1126 McAlister Ave., North Chicago, da je bil v Rimu, kjer je imel tudi izredno priliko, da je bil v avdijenci pri sv. očetu. Takole piše Frank: "Nekje v Italiji" 4. septembra, 1944 Draga Frances: Danes imam več povedati, kakor navadno. Počutim se dobro in izhajam prav fino. Ravnokar sem prišel nazaj iz tridnevnega oddiha, ki sem ga preživel v Rimu. Odkar sem prek morja, nisem doživel še nič, kar bi mi bilo bolj ugajalo. V soboto 2. septembra sem se podal v Vatikansko mesto ter sem si ogledal katedralo sv. Pe- zdravljam vse doma. Bog naj Vas blagoslovi. — Tvoj brat Frank. Pfc. Frank Lesnak, sin pokojnih Mr. in Mrs. John Lesnak iz North Chicage, je pri vojakih od julija 1941, prek morja pa je bil poslan 6. avgusta 1942. Tudi njegov brat Anthony je pri vojakih od februarja 1943 naprej, je Pfc. in se nahaja v Camp Cooke, Calif. Oba sta člana društva sv. Jožefa št. 53 KSJCJ in društva Holy Name. Njun svak Cpl. Victor Dietz pa je nekje v Franciji. Jennie Keber. KAJ PIŠE PREJŠNJI AMERIŠKI VOJNI UJETNIK Camp Roberts, Calif. Po daljši in nič kaj zaželjeni vožnji sem končno dospel v taborišče na obali Tihega oceana, namreč Camp Roberts, Calif. Zelo n^rad sem zapustil prejšnje taborišče Pine Camp, N. Y., kjer me je vse tako spominjalo na našo Primorsko pokrajino — ozračje, kraj in ljudje. Še bolj me je pa jezilo, ko sta dve kompaniji mojega polka šli službovat v Chicago, pa v tistih dveh kompanijah ni niti enega Slovenca. Tudi jaz bi bil lahko šel tja, ko bi bil imel tam vsaj eno poznano družino. 2al mi je, da se nisem prej seznanil s kako tamkajšnjo osebo, katere znanje bi mi prikrajšalo pot v te daljne in suhoparne kraje. Marsikatero upanje in marsikateri načrt mi je s to premestitvijo splaval po vodi in se razblinil v zrak. Imel sem že iskrico upanja za združitev Slovencev v posamezne edinice in se enkrat za vselej otresti laškega jarma, ki nas teži vedno neznosne je. Celo življenje se še nisem toliko prevozil kot pa tu v enem letu,>vse od kanadske pa do me- gledali. Človek se čudi, kako je mogoče tako lepo okrasiti oltar. Pa pride spet drugič v cerkev in isti oltar je spet čisto drugače okrašen. In to se ponavlja od nedelje do nedelje in je vedno drugače urejeno, posebno lepo pa za večje praznike in izredne prilike, kakor je na primer štirideset-urna po-božnost. Ali bi ne bila prekrasna zbirka, ko bi imel kdo vse te slike za celo leto, pet, deset let in več? Naše častite Sestre 'imajo izboren okus pri okraševanju oltarjev. Dajte še tako lepe cvetlice v roke taki osebi, ki se ne razume na okra-ševanje, pa ne bo vedela, kaj njimi narediti. Kdor pa ima za to poseben čut, jih bo vede vsako pot sestaviti in razpostaviti kako drugače, pa zmeraj tako, da bo lepo. Ta družine Mr. in Mrs. Karol Bon- številka naj bo vedno napisana ca iz 1943 W. 22. Pl. Želimo ji, na naslovu za besedo "Chica- da bi se čimprej spet okrepila. Zadnjo nedeljo je bil veliki oltar pri sv. Štefanu posebno privlačno okrašen. Cvetlice s svojimi cvetovi in sveče s svojimi lučkami so tekmovale, da bi ustvarile kar najlepšo okolico za Najsvetejše, ki je bilo izpostavljeno v sredi. To nedeljo zjutraj se je namreč začela pri nas 40-urna pobožnost. Ljudstvo je napolnilo cerkev pri vseh mašah. Iz obrazov je sevala resnost. Skoraj vsak ima katerega svojih sedaj v veliki nevarnosti na bojne polju, bodisi v Evropi, ali na Pacifiku, ali pa celo v daljni Indiji ali na Kitajskem. Božja previdnost je do-sedaj varovala naše vojake, da naravnost iz fare smrtnega slučaja do sedaj še ni bilo, četudi je bilo že nekaj ranjenih. Matere in očetje, bratje in sestre so prihajali svoje priporočat še nadalje božjemu varstvu. Za to priliko smo dobili posebnega pridigarja, Rev. Dr. Cirila Sirce 1 j iz Lemonta, ki je še mlad gospod, pa zelo lepo pridiga in mu tudi slovenski govor prav gladko teče. Tako imamo celo vrsto mladih tu rojenih slovenskih frančiškanskih duhovnikov, ki so se vsi potrudili, da so se naučili tudi slovensko, in to veliko bolje, kakor bi v naših razmerah kdo imel pravico pričakovati. Zato gre v resnici najlepše priznanje njim samim kakor tudi njihovim prej- go" takole "Chicago 8, Illinois". Vsaka poštna postaja v Chicagi ima drugačno številko. V katero poštno okrožje kdo spada* ahko vidi, če pogleda svojo 'Voter's Identification Card". Če pa' ne veste številke poštnega okrožja za osebo v Chicagi, ki ji želite pisati ali kaj drugega poslati po pošti, se pa blagovolite obrniti za obvestilo na Postmaster, Room 409, Main Post Office, 433 West Van Buren Street, Chicago 7, Illinois. Toda vprašajte takoj zdaj; kasneje bodo uradniki najbrž preveč zaposleni z drugim delom, da bi vam mogli dajati taka posebna pojasnila. , Kakor rečeno, biznesmani se zavedajo, kako važno je, da zmeraj dodajo na naslovih tudi številko poštnega okrožja, ker dobijo vsled tega toliko hitrejšo in boljšo postrežbo; navadni ljudje pa, ki pišejo svojim sorodnikom ali prijateljem,- pa največkrat ne dajo tistim, katerim pišejo, številke svojega poštnega okrožja, . da bi jo ti lahko rabili, ko jim odgovarjajo, niti ne napišejo na pismo številko poštnega okrožja tiste osebe, ki ji pišejo. Ta številka je majhna stvar, pa je zelo važna o vsakem času, najbolj pa tedaj, ko pritisne naval pošte za prazniško dobo. Blagovolite torej sodelovati tudi v tem oziru s svojim poštnim uradom, ker bo v vašo lastno korist. -o- hiške meje, in od Atlantskega šnjim učiteljem in predstojni- Da vam bodo rastli svetniki v takih j ^ V potem pa v irancoscmi. Po tem nagovoru" nam je podal svoj blagoslov, nato pa se je pogovarjal osebno z nekaterimi vojaki. K sreči sem bil ravno čisto spredaj. Ko je šel mimo, me je vprašal, kako mi je, obenem pa se je tudi s svojo roko dotaknil in blagoslovil rožne vence, ki sem jih držal v roki. Potem sem poljubil njegov prstafi. Sv. oče izgleda j-ako dobro in ima čudovito osebnost. V nedeljo zjutraj sem Sel do Tihega oceana, pa kljub te mu nisem naletel niti na eno samo slovensko naselbino kot tu-jdi ne na kakega posameznega Slovenca. Marsikaj bi lahko opisal glede moje vožnje ako bi imel le malo pisateljskega daru ali vsaj kako leto slovenske šole. Krasne pokrajine in rodovitna polja se razprostirajo po nekod, drugod pa spet nepopisljive puščave in gorovja, kjer ne raste sploh bilka zelena. Ker vročina že tako narašča, da mi debele znojne kaplje tečejo po obrazu in mi pero v roki že polzi, zaključujem te vrstice. Prisrčen pozdrav vsem Slovencem po Ameriki. S pošto-vanjem. Jože Brecelj. -o- RESNO SLOVESNE URE Chicago, IU. Ljudje si napravijo vse mogoče zbirke. Nekateri zbirajo stare knjige in stare časopise, drugi razen denar, zopet drugi vse mogoče obrabljene poštne kom. Naš g. župnik Rev. Father Edward so bili tudi veseli, ker je tako v nedeljo celo jutro in zvečer in naslednja dva večera petje na našem koru zvenelo izredno polno in mogočno, kar pomeni,da so se pevci zavzeli-in prišli po večkrat, ne vsak samo po enkrat. Prihajali so iz lastne dobre volje, saj ne pojejo za nobeno plačilo in nobeno nagrado; hoteli so pa svoji moči povzdigniti slovesnost 40-urne po-božnosti. V torek večer je bil sklep. Za to priliko je prišlo večje število duhovnikov od drugod, med njimi tudi župnik fare sv. Jožefa iz Jolieta, Rev. M. Butala, ki je bil celebrant, ter Rev. G. Kuzma. Kakor vedno ob takih prilikah, nas je posebno ganila procesija, v kateri so stopali naši malčki, belo oblečene deklice in skrbno počesani fantički. Nekdanja leta so imele podobne slovesnosti bolj veselo , , j prazničen značaj, sedaj pa ni namke, razne stare posode, |veselostij temyeč ,e resPnost skrb. Bog daj, da bi kmalu spet dragocene in redke slike in tako naprej. Vašemu poročevalcu je prišlo na misel, da bi tistim, ki imajo fotografsko kamero, s prišla nazaj tudi veselost! Poročevalec. PISMA IZ EVROPE Poslal John R. Gosiisha VII. "Nekje v Franciji" 3. septembra 1944 Draga mi Mama in Ata: Zdaj sem že v drugem stanovanju. Večina farm v tej okolici ima vrtove, polne sadja: jabolk, hrušk in breskev. V neki vasi so nam otroci metali jabolka v naš "jeep". Smo bili veseli, da večina krajev, ki smo jih na tej vožnji videli, ni veliko trpela vsled obstreljevanja, kakor je trpel tisti okraj, kjer smo bili prej. In zemlja v tej novi okolici je tudi manj ravna in gladka; je dosti lepih gričev, ampak nobene gore. To mesto, v katerem sem zdaj, je seveda staro in precej veliko. Danes je nedelja in zjutraj sem šel z našo skupino k maši v veliko katedralo. Je res še bolj krasna kakor druge, ki sem jih do sedaj videl. In kakor v drugih francoskih cerkvah, smo tudi tukaj samo sedeli ali pa stali; tukaj ne klečijo, samo parkrat med mašo pokleknejo. Imeli so dve kolek-ti in ker je veliko amerikanskih fantov v cerkvi, so morali precej "papirja" nabrati. Ljudje so pa zelo dobro oblečeni in ne izgleda, da bi jim bilo preslabo. Ženske nosijo živo barvne obleke in precej velike klobuke. Seveda je bilo do zdaj malo prometa v mestu, ampak so že odprli nekaj restavrantov, hotel in razne trgovine. Vino se tudi dobi, vendar ga do sedaj še nisem pokusil. Stanujemo spet v neki veliki hiši, v kateri so pred nedolgim časom nemški oficirji prebivali. Vem, da je na mojem modro^u in blazinici kakšen nazi prej spal, ampak vseeno fletno spim. Seveda so celo poslopje pregle- P&del za domovino Fredonia, Kansas. — Družina Frank in Ivana Bambich je dne 27. sept. prejela od vojnega oddelka prežalostno vest, da je bil sin Lieut. Alois Bambich, navigator na B-24 Liberatorju, ubit na Norveškem. Cez morje so ga poslali letos 20. junija, nakar je bil nastanjen na Škotskem, odkoder so hodili bombardirat severne dežele. Ravno predno so odšli na svoje delo 9. sept. je še pisal domov, da so še vsi skupaj. Za njim žalujejo starši, bratje in sestre. Prvi sin, Sgt. John Bambich pa je bil ranjen v bojih na Pacifiku 6. junija, nakar je bil 6 tednov v General Hospital na Honolulu, zdaj se pa spet bije z Japonci. Prejel Škrlatno srce Sheboygan, Wis. — Mr. in Mrs. John Prisland iz 1034 Dillingham Ave. sta prejela obvestilo, da je njun sin, Lt. Ted Prisland, prejel odlikovanje Škrlatno srce za rane, ki jih je dobil v bojih pri Tretji armadi v Franciji prve dni septembra. Sedaj se zdravi v ameriški vojaški bolnišnici nekje v Franciji. Odlikovanje je prejel 8. septembra. Njegove poškodbe po vsej priliki niso nevarnega značaja. Lt. Prisland je šel k armadi v decembru 1942 ter postal dfpgi 21. julija 1943, prvi poročnik pa 24. februarja 1944. Mesec kasneje je bil poslan na Angleško. Preden je šel k vojakom, je poučeval umetnost na Scott High School, East Orange, N. J. Mr. Louis Arch nas je obiskal Chicago, 111. — Te dni se je zglasil v našem uredništvu Mr. Louis Arch, ki ima obsežno farmo v willardskem okrožju. Najvažnejše poljsko delo je za letos opravljeno, pa se je odtrgal od doma s hčerko Julijo, da obišče sorodnike v Milwaukee in West Allis, kakor tudi prijatelje in znance v Chicagi, kjer je nekdaj prebival več let, ter sosednjih naselbin. Med drugim je omenil, da mu je hudo, ker ni več našel tukaj svojega nekdanjega prijatelja Martina Šenico, ki je nagloma umrl pred dvema letoma. Mr. Archu želimo obilo razvedrila v našem okrožju. Dva rojaka umrla Chicago, 111. — V ponedeljek 2. oktobra sta umrla tukaj dva rojaka. V Cicero, 111., na 3729 Lombard Ave. je umrl 67 let stari Joseph Novak, ki zapušča ženo/dva sina in hčer. Pogreb je bil v četrtek 5. oktobra s slovesno peto sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri. • Na 1615 S. Racine Ave. pa je umrl Mark Poldan, star 58 let in doma iz Krške vasi pri Brežicah. Zapušča ženo in dve hčeri. Tudi njegov pogreb je bil v četrtek s peto sv. mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Štefana. Naj njuni duši počivata v miru, preostalim pa naše so-žalje. Pobit v jami Piney Fork, O. — Tukaj se je ponesrečil pri delu v premogovniku Ivan Robas. Ob steno so dali, preden smo se noter pre-'ga pritisnili jamski vozički ter selili, ker naziji radi pustijo v mu zlomili ključno kost v rami eni ali drugi hiši skrite bombe, in več reber. Zdravi se doma. Mislim, da bom spet imel nekaj -o- (Nadaljevanje na 4. strani), j ŠIRITE "AM. SLOVENEC**! AM ERIKA NSKI SLOVENEC SPET NAZAJ DOMA r Petek, 6. oktobra 1944 ^ Stran S Slovenski tisk v Ameriki je za nas Slovence velika dragocenost. To nam potrjuje zgodovina slovenskega življenja zadnjih petdeset let. Slovenstvo v Ameriki preživlja zdaj svoj popoldne. Naš dopoldne je bil kaj živ, živahen in poln vsestranskega najlepšega razvijanja. Pri tem vsestranskem razvijanju je bil glavni gonilni motor slovenski tisk v Ameriki. To je resnica, ki jo je lahko vsak videl in jo še lahko vidi. Če pogledamo nazaj v zgodovino našega življenja v tem novem svetu, bomo našli dokaze in potrdila za te trditve. V vsaki naši slovenski naselbini, kjerkoli smo zidali naše cerkve, dvorane, domove in druge narodne ustanove in kjerkoli je opaziti kak slovenski napredek naših naseljencev, najdemo zraven, da je pri tem požrtvovalno deloval slovenski tisk. Vse akcije za to ali ono zadevo je spremljal tisk z navduševali jem in spodbujevanjem. Odprite letnike naših listov! Kaj vidite? Iz vseh naselbin spodbujajoče kampanje za vse, kar se je dobrega in koristnega godilo po naših naselbinah. Zato je na mestu in le prav,, da damo slovenskemu tisku svoje priznanje, ki mu gre. Kakor je podpiral in deloval pri skupnih akcijah, je deloval tudi za napredek vsakega posameznika. Posameznike je učil in vodil, jih seznanjal z vsem, kar je bilo potrebno, jih informiral, da so bili poučeni o vsem, kar jim je bilo v korist. Obenem je slovenski tisk bila najboljša vez med našimi naselbinami, med nami in staro domovino. Veliko nalogo je vršil in še vrši med nami slovenski tisk. Eden najlepših sodobnih slovenskih listov v Ameriki je slovenski mesečnik "NOVI SVET". Namen tega lista smo pojasnili že večkrat, da smo ga ustanovili radi namena, da polagoma zbere skupaj zgodovinske podatke o naših slovenskih naselbinah in o vsem našem slovenskem življenju v Ameriki. In še korak dalj je stopil s tem delom ta list, namreč, da priobčuje kratke življenjepise o slovenskih družinah in posameznikih. To delo ni lahko. Ce bi ga kdo delal radi plačila, bi tega dela ne imeli nikoli napravljenega. Le dobra volja in ljubezen do naroda vodi to delo. Kakor smo že omenili, slovenstvo v Ameriki preživlja svoj popoldne. Pijonirji, kolikor jih je še, hitro legajo k počitku. Zadnje ure so še na razpolago, da se vjame. kar se vjeti da zgodovinskih podatkov o naših naselbinah. "NOVI SVET" to delo vrši že sedem let. Bogata zbirka teh podatkov je objavljena v sedmih letnikih tega lista". Po mnogih naših naselbinah ni več živih prič, ki bi vam mogle ustmeno to povedati, kar so povedale osebno uredniku "NOVEGA SVETA", ko je od časa do časa osebno zbiral te podatke in jih sestavljal po ustnih poročilih. Prav zadnja leta so mnogi pionirji odšli že med tem časom v večnost. Tega dela je Še za nekaj let. Vsaj za pet let, na ta način kakor se sedaj dela, je dovolj materijala, da bodo vse naše naselbine objavljene. In potem bo treba še marsikaj preiskati in objaviti. To ni lahko delo in kdor ima kaj upogle-da v to, ve, da je tako res. "NOVI SVET" pa je tudi drugače zanimiv list. To rad prizna vsak, ki ga čita. Ta list bi moral biti bolj razširjen, kakor je. In da se to doseže, da se mu bo še za naprej omogočilo to delovanje in zbiranje slovenske zgodovine v Ameriki, zato "NOVI SVET" razglaša veliko letno kampanjo za svoje razširjenje, za pridobivanje novih naročnikov. Ta kampanja bo trajala od 15. oktobra pa do 31. decembra 1944. V tej kampanji bo deležen posebne nagrade prav vsak naročnik, star ali nov. Ta kampanja bo nekaj posebnega. Natančnejši program in razglas o njej bo objavljen te dni v "NOVEM SVETU" kakor tudi v tem listu. Citate-lje le opozarjamo že danes na ta razglas in apeliramo na vsakega, ki še nima "NOVEGA SVETA", naj se naroči. Ce ga pa že ima sam, pa naj skuša tekom te kampanje zanj kaj napraviti med svojimi znanci in prijatelji. Vsak ima kakega prijatelja ali sorodnika. Treba je le kako dobro besedo izreči in pridobljen je naročnik in to še posebno sedaj, ko so v ta namen določene še posebne krasne nagrade. Prosimo vse prijatelje slovenskega tiska prijateljskega sodelovanja v tej kampanji. Delovanje za lep slovenski list, kakor je "NOVI SVET", je veliko delo, ki je potrebno. V "NOVEM SVETU" bo začela baš z oktobersko številko izhajati lepa zanimiva povest "NEVESTA Z MILIJONI", ki bo čitateljem zelo ugajala. Za jesenske in zimske dneve in večere si ne morete misliti bolj lepega berila. Novi naročniki, ki se bodo naročili te dni na list, bodo lahko dobili tudi oktobersko številko, dokler bo na razpolago, da btfdo to lepo povest lahko čitali od začetka. Zato apeliramo na vse. da se potrudijo in naj takoj od začetka pridno agitirajo za nove naročnike. Prijatelji,' pomagajte dobremu slovenskemu tisku med nami! Naročite si list "NOVI SVET" zdaj, da boste deležni lepe kampanjske nagrade, in razširjajte to novico naprej med svoje prijatelje in znance, danes, jutri in vsak dan tekom te izredne kampanje! Kljub uradnemu svarilu, da nadloga robotnih bomb se ni zanesljivo in trajno minila. London-čanje priha> jo domov, kar na tisoče skupaj, is vseh krajev dežele, kamor so bili odbezali na varno. Postaja Euston. ki jo vidimo na sliki, je vsa polna otroških vozičkov, ki so naloženi z domačimi potrebščinami. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA AMERIKANCI BOMBARDIRAJO JAPONSKE VOJNE TOVARNE Washington, D. C. — Okrog 70 ameriških "super-letečih trdjav" je bombardiralo japonske glavne orožarne v Mandžuriji, v Anshanu in Penshihu. Tokijska radio postaja je napade omenila in tudi to, da je bila povzročena precejšna škoda. -o- SENATOR ZAHTEVA VISLICE ZA HITLERJA IN HIROSITIJA Chicago, 111. — Pred konvencijo Federal Union Inc., ki se vrši v Stevens hotelu v tem mestu, je senator Pepper iz Floride izrazil, da v teku 30 dni, ko bo vojna končala, bi morali biti Hitler, Goering, Goebbels in drugi višji naziji fter Hirošito javno obešeni za svoje vojne zločine. Ostra zahteva, pa na mestu. HITREJŠI TOVORNI VLAKI Sedaj delajo nove parne lokomotive, ki bodo lahko vlekle 125 naloženih tovornih vagonov s hitrostjo najmanj 50 milj na uro. Naročila jih je Pennsylvania Railroad Company. Te lokomotive bodo i-mele večjo vlačilno moč v hitrosti 25 milj na uro ali več, kakor jo je imela katera koli druga parna lokomotiva, ki je bila narejena prej; vsaj omenjena železniška družba trdi tako. Eno teh novih lokomotiv so že izgotovili, 25 jih pa imajo še v delu. -o $200 ZA PAR ČEVLJEV Prišel je iz Kalifornije, iz slavnega Hollywooda. Imena tega člana movie industrije ne povedo, samo to povedo, da je v Chicagi na State St. kupil par čevljev, za katere je plačal nič manj kakor $200. Čevlji so moški čevlji, narejeni iz svet-lorujave telečje kože. Zakaj tako visoka cena? Zaradi inflacije? Nikakor ne. Čevlji i-majo zlate podkovice na petah. zlata očesca in zlate konce na trakovih. NA DALJNEM OTOKU Ne predsednik Roosevelt ne governer Dewey najbrž ne bosta imela prilike, da bi osebno ž njim govorila in si pridobila njegov gkis, vendar bo samotni in eaini ameriški vojak na nekeny otoku v južnem 'Pacifiku, ki je v oblasti Angležev, imel priliko oddati svoj glas v novemberskh volitvah. Vojak, Sgt. Adam Slaweniewski, iz Syracuse, N. Y., bo dobil volilno listino, ki mu- jo bo poslala newyorska državna vojna volilna komisija na njegovo pristojno oporišče, odkoder mu jo bodo poslali v britiški diplomatski torbi po ladjici, ki o-bišče tisti otok enkrat na mesec. Otok se nahaja 800 milj daleč od najbližje ameriške armadne baze. Izpolnjena volilna listina bo prišla nazaj po isti poti in mora dospeti v to deželo deset dni pred volitvami. --o- KDOR ZNA, PA ZNA! Skoraj težko je verjeti nekatere prigodbe v sedanji vojni, toda naslednja je ena resničnih. Na jugozahodnem Pacifiku je Lieut. David T. Corts iz Detroita eno izvirno zagodel Japoncem. Vozil je .svoj Black Widow P-61 nočno borilno letalo. Zasledoval je neki japonski bombnik in mu je ravno prišel prav tik za rep. V istem trenutku pa je videl, da je neki drugi japonski bombnik prišel njemu samemu ravno za rep. Kakor bi trenil, je Vojne operacije so skoro na vseh frontah zadnje dni v nekem stanju začasnega suspendiranja. Obe stranki zbirata svoje sile za nadaljne udare, Zavezniki za svoje nove ofenzive, Nemci za svoje obrambe. Ameriški dopisnik v Rusiji, James Aldridge, je te dni objavil zanimiv predgled tega stanja iz vidika ruskega gledišča na položaj Te omembe kažejo, kaj Rusi pričakujejo, kako se bodo razmere in slučaji razvijali tekom te zime. Poglejmo, kako! Rusi prerokujejo težke dneve in boje za bližnjo bodočnost tekom zimskih mesecev. Vojaško izgleda, da so Nemci še pri moči, da bodo branili obe črti na zapadu in vzhodu tekom zime. Da bi se vojna končala že to leto, ni mogoče pričakovati. Treba bo hudih novih udarov na Nemce, da se bodo zrušili pred Zavezniki. Pogoji, ki veljajo za Nemce, namreč brezpogojna predaja, so po ruskem mnenju pravilni. To določilo mora ostati, da ne bodo pozneje Nemci imeli nikdar prilike očitati, da so se podali radi političnih spletk in varanj. Glede Finske Rusi dvomljivo gledajo. Finci še sedaj ne nastopajo, kakor so obljubili in bi morali proti Nemcem, da bi jih iztirali iz svoje zemlje. Finci kar molčijo in mislijo menda, da je to dovolj, če ne rečejo nič, ne na eno ne na drugo stran. Verjetno pa je, da bodo Rusi nastopili proti tej dvorezni finski politiki. Najbrže bodo sami po- «muknil s svo im letalom ki ve^e v Finsko, da izvedejo izgon Nemcev iz Fin- aIi aI^ iino ske. Za Fince to ne bo dobro, če bodo morali Rusi priti v ima dva repa in dva gonilna , „ , _ , _ , r stroja, malo na stran. Ravno deZe,0> da Opravili to delo. takrat je videl, kako je zadnje O položaju med Poljsko in Rusijo se ni še ničesar po-japonsko letalo s svojimi kro- sebnega spremenilo. V Moskvi vztrajajo pri svojih starih glami zbilo prvo japonsko le- zahtevah, da za novo Poljsko ni stara zamejna vlada več talo iz zraka. merodajna. Priznavajo le novo vlado, ki jo predstavlja v Rusiji Poljski narodni osvobodilni odbor. Tej vladi se je pridružil tudi Ostrowski, ki je bil preje član londonske vlade. Poljski uporniki, ki so se borili v Varšavi in v drugih ponsko letalo^ ki ga je sklatil delih Poljske, se pridružujejo Poljski osvobodilni armadi, neba, pravzaprav sklatil * ki se je organizirala v Rusiji. V Moskvi pravijo, da za- "Neumno bi bilo, ko bi bil tratil svojo municjo," je pripomnil poročnik Corts, ki je dobil priznanje, da je prvo ja- 1Z zanj japonski letalec. mejna poljska vlada hitro izgublja tla in da tudi ni več po- pularna med Poljaki. Glede bodočih vojnih operacij ima Rusija velike načr-i te. Dva velika načrta ima zasnovana. S stalnim pritiskom v smeri Varšave in od tam naprej proti srcu Nemčije in z drugim objemom od Baltika navzdol ima načrt stisniti v svoje klešče Vzhodno Prusijo in drugo severno in osrednje ozemlje Nemčije. Z drugimi še večjimi podobnimi kle-ščami pa misli prodreti iz ene strani na Balkanu ob Donavi, T^o d™?e straniP* Cehoslovaške in Karpatov in stis- POVIŠANA PLAČA Ko je obhajal svoj stoti rojstni dan sredi septembra, je James A. Willis dobil 10 odstotno poovišanje svoje plače. Uposlen je pri Buffalo Goodwill Industries, Buffalo, N. Y. Mr. Willis je tapetnik (uphol- Willis je veteran Civilne voj-nen. Pravi, da je zato že tako dolgo na svetu, ker stalno dela in preprosto živi. Ponosen je, ker ne kadi, ne pije in grdo ne govori. la. Za rojstni dan mu je tovar- v žreI° Madžarsko in Avstrijo, na poklonila tudi vojni bond sko moc na vzhodu, za $50, ki bo dozorel leta 1954. O operacijah v Jugoslaviji pravijo Rusi, da bodo pre-Mož pravi, da bo hranil ta pustili maršalu Titu, da očisti Jugoslavijo vseh Nemcev, bond tako dolgo, dokler ne do- Daji pa mu bodo v pomoč vojaške strokovnjake, orožje in bi zanj polne vrednosti. Mrs. materijal. Večje vojske pa Rusi ne nameravajo poslati v Jugoslavijo. V Bolgarski, pravijo Rusi, je položaj še popolnoma neurejen. Politikarji se rinejo v ospredje in gre jim, kdo bo v novih razmerah prišel na krmilo. Rusi to vidijo in poslušajo, kako jim Bolgari tožijo drug drugega glede sodelovanja z Nemci, kakor je to stara slovanska navada, da SPET RAZSVETLJENO drug drugega blatij0 in grizej0. zadnjih pet let so bila an- Zanimivo je pa zlasti to, da je zadnje dni sovjetski tisk l^nZT^lV^t ^l^ktno postil Švede in Turke. Švedom je posebej za-nilo in vsako noč spet gorijo ; bičal, na j ne skusajo jemati pod streho nazadnjaške nazije, obcestne svetilke. Ko so pred Turkom pa, ki so v svojem tisku izražali zadnje dni obža-kratkim v mestu Manchester, lovanje, da je prišlo v Bolgariji do spremembe, Rusi na-največjem industrijskem me- ravnost Svarilno pišejo, naj pazijo, da se bodo držali ko-Stu Anglije, spet zagorele zve- j rektno na Balkanu. Neki članek poudarja, da Turki niso SS^S"b^"^™15 obžalovanja, ko so Nemci zasedli Balkan in mu s svojim barbarstvom vladali. Zdaj ga izrazajo sočutje. Tako Rusi gledajo na svetovne dogodke in nove položaje. . j čeli prepevati, brati časopise pri svetlobi cestnih luči, pa tudi plesati po ulicah, tako so bili veseli. Z NOGAMI JIH GONIJO "BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1945 bo izšla v nekaj dnevih. Pratika je zelo zanimiva in ima mnogo poučnega berila. Posebnosti v njej so: "Kako posluje kongres Zdr. držav?" — "Katere stavbe in poslopja so največje na »vetu." — "Seznam vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav od Wash-ingtona naprej, kedaj so bili rojeni, izvoljeni, kako dolgo so vladali, - kedaj umrli in kje pokopani." V pratiki je še mnogo drugih zanimivosti. Ne odlašajte z naročilom, ker letos smo je tiskali radi pomanjkanja papirja le omejeno število. MALO DROBIŽA Bogovi ne morejo pomagati človeku, ki je izgubil priliko. Običaj brez vzroka je le starodavna zmota. Pratika stane 40c s poštnino vred. BARAGOVA PRATIKA 1949 W. Cermak Rd. -r- Chicago 8, Illinois M____....__..__....___l KAJ PRIČAKUJEJO RUSI TEKOM TE ZIME? Boljše je, da greš skozi nevarnost enkrat kot da si vedno v strahu. En dan je prav tako dober kot sta dva za človeka, ki o-pravi vse na določenem mestu in ob pravem času. V BOJ! - NA DELO ZA DOBRO STVAR! Nemški častniki korakajo po ulici v Varšavi, izvoički na vozičkih, katere gonijo z nogami kakor biciklje. pa čakajo na Poljake, ki bi si hoteli dati kako blago prepeljati iz enega kraja v mestu na drugega. Na levi si par žensk ogleduje pičlo razstavljeno blago v izložbi neke trgovine. Slika dospela iz Varšave skozi nevtralne roke. ____. ,„, '____ 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO, ILL. pjfgr GLAVA. ORGANIZACIJ Maj. Gen. John T. Lewis is armade Z. d. načeluje poslanstvu. Iti bo ■ .To jeBazil O'Connor, kir stoji na predstavljalo najvišjega zavezniške- čelu drama spl^ofsajlifapfc; ga poveljnika pri francoski vladi v ikima človekoljubnimafojganisacija-Parizu. Maj Gen. H. ReHman is žari- zna. Je predsednik Narodne ustanove tiske armade pa bo opravljal službo za otroško paralizo, pa tudi predsad-zastopnika. . _______. ,v. nik Ameriškega rdečega križa« AAltJOlUtJSKl SLOVENEC Petek, 6. oktobra 1944 Stran : ■■ ■ ' KAKO JE IZVOLJEN PREDSED ZDRUŽENIH DRŽAV? H Okrog štirideset do petdeset milijonov Američanov bo v prihodnjem novembru volilo predsednika Združenih držav Amerike. Teoretično je izvoljen za predsednika kandidat, ki prejme največ glasov. Ali aktualno in legalno pa ni vedno tako. Za časa predsedniških volitev leta 1876 je dobil Tilden 250.000 glasov pri volitvah več kot kandidat Hayes, ki je bil končno izvoljen za predsednika. V letu 1888 je dobil Grover Cleveland 100.000 glasov več kot njegov protikandidat Harrison, ki je bil potem predsednik. Še nekaj drugih predsednikov Zdr. držav je dobilo predsedniško mesto vkljub manjšemu številu glasov oddanih zanje pri volitvah. Ta nenavadnost v ameriški politiki z ozirom na teoretična volitvena pravila ima svoj izvor v sami ustavi Zed. držav. Ameriški prvaki, ki so sestavili dokument ameriške ustave, so u-vedli takozvani "Electoral College" volilnih poslancev, kateri po splošnih volitvah odglasuje-jo za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, ki naj prevzame predsedniške in podpredsedniške posle za na-daljna štiri leta. Ta volilni svet vključuje vse člane senatne in kongresne zbornice in vsak od teh ima po en glas. V prvih letih ameriške neodvisnosti so bili ti reprezentati imenovani po državnih zbornicah, danes pa so izvoljeni ..potom splošnega glasovanja. < {) Ti predsedniški elektorji niso obvezani, da odglasujejo po želji ljudstva posameznih držav, kot se ta želja izraža v izidu splošnih volitev, toda navada je, da se elektorji ravnajo po želji ljudskega odglasovanjta v predsedniških volitvahr Ta neomejena svoboda odločanja v izvolitvi predsednika Zed. držav je tekom zadnjih predsedniških volitev povzročila precej razburjenja med državljani, ko je skupina proti-new-dealskih demokratov iz Texasa zagrozila, da bo odglasovala za nasprotnega kandidata v slučaju, da bodo volilci v državi Texas dali večino Rooseveltu. Ta dokaj zapletena namera bi preprečila kandidatoma z največ glasovi, da bi dobila potrebno večino glasov, ki bi odločila med njima, kar bi pomenilo, da bi končno morala zvezna zbornica izvoliti predsednika, kot to zahteva zakon v slučaju, da volilni svet ne pride do pravega sklepa. Po tem postopku je vsaka država upravičena do enega glasu in kandidat, ki prejme večino glasov v zbornici, je imenovan za predsednika. Na ta način bi mogel vsled opozicije proti njemu biti poražen v zbornici predsednik Roosevelt tudi če bi splošne volitve izpadle njemu v prid. Tako bi bili volilci na docela legalen način prevarjeni in poraženi s kandidatom vred. Na srečo pa je lahko vsak povprečen volilec ali volilka brez skrbi v tem oziru, kajti javnost je pokazala, da je proti vsaki taki legalni potegavščini, ki bi mogla odločati pri izvolitvi predsednika to jesen. Kljub temu pa je celo dejstvo, da je tak legalen postopek mogoč, izzvalo tekom let pogoste debate o nepotrebnosti "Electoral College-*", ozir. sistema volilnih poslancev. Za odpravo tega nenavadnega volilnega sistema pa bi bilo treba dodatka k ustavi ... a ustavni dodatki so izredno težko izvedljivi v naših zakonodajah. Proti odpravi tega volilne- KOT BI IZBRUHNILA NEVIHTA FRANCE M«litres • ve, ki imajo po tem sistemu dva odločilna glasova svojih senatorjev, dalje pa tudi svojo re-prezentacijo v nižji zbornici. Velike države z mnogo številnejšim prebivalstvom imajo enako samo po dva senatorja vsaka ... Načrt, ki ga je priporočal senator Norris iz Nebraske, bi bil razmeroma najbolj izvedljiv. Po tem načrtu bi se sistem elek-torjev ohranil, toda odpravljen bi bil "electoral college". Na ta način bi glasovanje volilcev prišlo do polne veljave v predsedniških volitvah, kajti vsaka država bi imela toliko elektor- lynu — Dr. Donald F. Othmer, Dr. Robert S. Aries in Dr. R. Katzen — so razvili novo postopanje, po katerem je mogoče napraviti plastične izdelke, rajon in alkohol iz žaganja. Ce bi uporabili samo 10 odstotkov žaganja v deželi, ki gre v nič, bi'lahko napravili vse plastične dele za avtomobile, telefone in tudi vse glavice za vrata (door knobs), ki bodo potrebni, takoj po vojni. Novi proces bi prinašal zadosti očetove kisline, ki bi^ obenem s celulozo bila predelana v 130,-000 parov ženskih nogavic, da niti ne omenjamo lesnega sladkorja, ki bi se dal prekuhati v industrijski alkohol. Omenjeni znanstveniki so dognali, da je mogoče z neprestanim dodajanjem vode žaganju napraviti iz ene tone žaganja več * i . .. J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 8. Nedelja — 19. pobinkoštna — Brigita 9. Ponedeljek — Ludovik Bertrand, spoz. 10. Torek — Frančišek Boržiški, spoz. 11. Sreda — Tarak, Prob in Adr., spr. 12. Četrtek — Maksimilijan, Kolum., d. 13. Petek — Edvard 14. Sobota — Kalist DEVETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH "Nebeško kraljestvo je po- . . . . „ , . . —----- —^--------------doimo kralju---" (Mat. 22, 4). ga načina so tudi majhne drža- ^ vode iaganju napraviti O kralju govori evangelij in rikanci okrog mesta Cologne vkljub močnemu odporu nemških čet, ki so bi- !12 ene tone žaganja več kot j navadno se na to nedeljo slo-le v naglici poslane tja is ruske fronte. Nasekana puščica kaže, kako so 1,000 funtov prvovrstne t vari- vesno obhaja praznik Kristusa Zavezniki okrog slaboinejšega severnega konca Siegfriedove obrambne n Vice-PreSj: Jennie Bambic, Marge Jamnik, Jo Vancas, Mary Foster. Secretary: Jackie Zinser, Carm Garbin, Eckie Zinser, Fran Leonard. Treasurer: Dorothy Riblon, Lorena Gagnon, Fran Manno, Jo Cirrencione. We are sure a majority of you readers know some of our bowlers, so why not come down and see them bowl every Wednesday night, '1 .We would be glad to have yoiil * 4 September 20th was' a big night for all of us, all trying to start out with a good average. Some of the girls had tough luck but in all we might say they all did good. We will give you the results so you can see for yourself. Our lower average girls are doing fine and we do want them to have a lot of courage. TEAM STANDINGS — SEPT. 20th Won Lest Treasurers __________________ 2 * 1 Presidents .............. 2 1 Secretaries______________ 1 2 V. Presidents____________ 1 2 INDIVIDUAL STANDINGS Aver. Games Series nges 1. Dolores Wedic.. 3 506 168.2 2. Eve Franzen...... 3 465 155 3. Marge Jamnik.. • 3 462 154* 4. Lorena Gagnon 3 449 149.2 5. Dorothy Riblon 3 446 148.2 6. Jo Vancas _______ 3 444 148 7. Eckie Zinser _ v3 433 144.1 8. Carm Garbin - 3 405 135 9. Nat Cirrencione1* 3 381 127 10. Jackie Zinser™ 3 371 123.2 11. Jennie Bambic.. 3 341 113.2 12. Fran Manno...... 3 311 103.2 13. Fran Leonard.... 3 301 100.1 14. Mary Foster.....^-8 296 98.2 16. Jo Cirrencione (Absent) High Games 1. Dolores Wedic__________________ 248 2. Dot Riblon_____..j___________196 High Series 1. Dolores Wedic___________________ 506 2. Eve Franzen__________________465 Eve Franzen who was a member of our bowling team last year did very good. Even though Eve got a few nasty splits, she ended up with a nice series. Just keep up the good work Eve, we know you can do it. 178, good game, Eve. Marge Jamnik who has been a member of our bowling team for the last four years did very good. Marge didn't have time to practice during the summer months like most of the bowl- delegation and thereafter separated for our homes. Any biti. Vsak in vsaka, kateri želi, j names of living or dead per-ers did, but she did very well, da bi katoliška društva in or-! sons in this story are strictly co- Marge is a very good bowler ganizacije vsaj obstala, če ne [incidental, ravno napredovala, naj se po- j Thus the convention and the trudi, kajti pri nas vPenni. smo I story of the highlights of this daleč zaostali za drugimi drža- the 12th national DSD conven- vami, koder bivajo venci. naši Slo- tion has come conclusion. So good all go out 0b tej priliki naj mi bo do- and get some new members, voljeno, zahvaliti se vsem Chi- Am glad to report that we took ena has a very nice ball and and has always held position on the team. Lorena Gagnon another girl who bowled with the team last to a successful year and we must say did very hicely, ended up with a good series Wednesday night. Lor- let's cažanom za gostoljubnost in fin something like 13 new mem-postrežbo, kakor družini Ro- j bers since the convention. I blek za stanovanje in zajutrek, |hope we can keep up the good družini Tomažin pa za obed in work. By the way, I'm sure večerjo. Največjo zahvalo pa we'd all like to hear how the sem dolžan in jo izrekam sobra- rest of you are doing. Let's tu Louis Zefranu, slovenskemu write in this paper as we are all pogrebniku, ki me je spremil looking forward to any news, na postajo, ter ga priporočam j As ever Fraternally yours vsem umrlim Chicažanom. Bil i Steve Košar, Pres. sem namreč v zadregi, ker po- j P. S. Reminder: Hunting sea-klicana "taxi" nj prišla in s son is around the corner. Bet- "štritkaro" iti na postajo je bilo že prepozno, da dobim vlak, ki je imel v 20 minutah oditi. Z nekakim strahom sem se podal v Mr. Zefrana pogrebni zavod, ker ta mož je imel itak dovolj sitnosti z našo konvencijo, kjer je bil predsednik konvenčnega pripravljalnega odbora, in le eni, kateri je kedaj bil v takem odboru, ve, kakšna "čast" je ter. Toraj še enkrat prav lepa hvala Vam, Mr. Louis Žefran. Zahvalim se tudi vsem onim, s ka- operacij tudi bolniško podporo terimi sem imel priliko se spo- ter get some shells if you can. Pil be seeing you. 0 does very well on the splits. Dorothy Riblon a member of the Holy Family Team for three years now had a very good game of 196. Dorothy is captain of her team and we know she is going to try her best to have her team on top. Good luck to you Dot. Jo Vancas another old member had a nice series. Jo throws a hock and watch out for her when she gets that ball working. Good luck, Jo. Eckie Zinser who is putting in her second year with the league did a good job of bowl ing. She had a very nice game of 188. Keep it up, Eckie. Carm Garbin a neat little in her HOLY FAMILY LADY BOWLERS Joliet, 1H. The Holy Family Lady Bowlers got under way Wednesday, September 20,1944 at the usual | bowler who is putting place, Bowl-era alleys in Joliet, Illinois,' at seven to nine in the evening. We have four teams this season, each team consisting of four, making a total of sixteen bowlers. We carry the second year klscy- started off with a bang. Hope -you call? keep it up, Carm. Your team needs your support so good luck to you. Nat Cirrencione another girl who took a lot of interest in the team last year and came to bowl this year again, did alright for herself. Starting out with a good average, let's hope Nat can keep it there. More power to you. Jackie Zinser who will complete two years with our team this season had a very bad night. Jackie is quite a consistent bowler but just had a bit of tough luck. Don't loose courage, Jackie. How about showing us you can still get those good games. Jackie is captain of the Secretary team and they need all her support. Don't let them down, Jackie. Jennie Bambic a member of our team for four years now and captain of the Vice-Presidents, didn't do very good. Jennie hasn't been able to find the spot yet, but when she does we are sure she will do o. k. Don't let your team down, Jen. Frances Manno a little bit of a girl, handles that bowling ball o. k. Fran started off with a fair average and we expect her to bring it up next week. She bowled with us last season and did all right. Fran Leonard was a faithful substitute for the team last year and wanted to get on the team as a steady bowler very badly so due to a vacancy we were able to put Fran on. She had a streak of hard luck, but we know she will come through o. k. Good luck, FraijL. Mary Foster a beginner when she started with us last season is coming along very nicely. Mary has some competition in her class this season, so she better step on it. Show us you can do it, Mary. Katherine Despo a new bowler this season is going to make a fine team member. Katherine came from a town where they used very light weight balls, and these seem awkward to her but as soon as she gets accustomed to them, everything will work out o. k. Just have courage Katherine. We are glad to have you on our team. Jo Cirrencione who is spending a few weeks in Philadelphia was unable to be present. Jo is putting in her second season with the team and she is the only left handed bowler we have. Jo carries a good average considering the length of time she bowled. Will be nice seeing you next Wednesday, Jo. Last but not least we must not forget Dolores Wedic, who had a nice game of 248, the highest Dolores bowled. Last year she hit a 234 on our team. Let's see if you can beat the 248, Dolores. Dolores is organizer of the team and appreciates the good sportsmanship of the girls. Now that you know a little about each girl, we think the write-ups to you from now on will be more interesting. Will fee with you again next week. * * September 27th was another night for the Holy Family Bowlers at the Bowl-era in Joliet, 111., all trying to keep the nice average they had started out with the week before. A few hac^ tough luck but in all we might say all did fine. We all hope to keep our averages up this season, but every week it is getting tougher to keep it up there. Dorothy Riblon had a nice game of 197, Eve Franzen with a nice 180, and Jo Vancas with l 177. Keep up the good work girls, and see if we can get a two hundred game in there soon. We must say our lower averaged girls are doing fine. Katherine Despo who is a new member this year had a nice game Šf 115. Keef> it up, Katherine, and in no time you will be right up there with your average. Mary Foster is doing fine this season, having a nice game of 124. Let us see some more of those games, Mary. Frances Manno had three nice games, 128, 112 and 130. We want Fran to keep this up because she has proven she can do it. Come on, Fran, your team needs your support, so why not give it to them. Good luck to you. Jo Cirrencione who was on her vacation last week, started off with a bang. Jo is our left handed bowler and sure did swell. Jo had three nice games 142, 131, and 159 starting of1 with a 144 average. Keep up the good work, Jo. TEAM STANDINGS — SEPT. 27tL Treasurers _______ Presidents___ Secretaries _______ Vice-Presidents Won .. 5 .. 5 1 .. 1 Los. 1 1 5 5 INDIVIDUAL STANDINGS Aver Games Series age' 1. Dolores Wedic.. 6 988 164. 2. Dorohty Riblon 6 905 150. 3. Eve Franzen............6 898 149. 4. Jo Vancas________________6 889 148. 5. Lorena Gagnon 6 879 146. 6. Marge Jamnik.. 6 873 145. 7. Jo Cirrencione.. 3 432 144 8. Eckie Zinser.________6 781 130. 9. Carm Garbin.... 6 777 129. 10. Jennie Bambic.. 6 774 129 U, Jackie Zinser.... 6 761 126. 12. Nat Cirrencione 6 748 124/ 13. Fran Manno............6 681 113.: 14. Fran Leonard ... 6 650 108.: 15. Mary Foster__________6 624 104 16. Kath. Despo________6 585 97.: High Games L Dolores Wedic____________________ 241 2. Dorothy Riblon---------------191 High Series 1. Dolores Wedic____________________ 50i 2. Dolores Wedic ______________________ 48*. Jennie Bambic has brough' her average up nicely and hope Jennie can continue to do so Jennie has been having som< tough luck, but we are sure sh< is going to do o. k. All the girlt on her team were giving goo