PLAZ IN RIMSKA CESTA PRI SLOVENSKI BISTRICI
STANKO PAHIČ 
Pokrajinski muzej Maribor
M ed najrazličnejše usod e posam eznih o d sek o v rim skih cest se uvršča tudi tisti njen del, 
ki pelje sk ozi zaselek Brinje v Sp. N o v i va si pri Slov. B istrici prek 300 oz. 50 m visokega 
grebena iz B istriške v D evin sk o dolino. U g o d n o m esto za prečkanje grebena se je graditeljem 
ponujalo že od daleč, saj je bilo za 15 m zn ižan o sedlo vidno k ot obzorna črta. Z ato je trasa 
ceste prečkala teraso Bistriškega polja prav v taki sm eri, da je dosegla greben tik pod njim. 
U goden je bil tudi v zp o n po pobočju, ki je b ilo že v antiki s plazovi, kakršni so na zahodni 
strani tega grebena česti in se na n ovo pojavljajo še danes, razčlenjeno v dve stopnici. 
R im ska cesta se je dokaj naravnost p ovzp ela n a hrbet spodnjega plazu, nato pa pošev 
zavila po pobočju n avzgor do prevala, ki so ga očitno še nekoliko priredili oz. znižali. 
Trasiranje ceste prek plazu res da ni bila najboljša rešitev, a plaz je o čitn o že m iroval, 
zato je ugod n ost n izk ega prevala odtehtala m orebitne nevšečnosti. T e so se pričele sprva 
pojavljati z druge strani : p ob očn o izpiranje večinom a drobnopeščenih tal je najbrž nene­
hom a prekrivalo p o b o čn i del cestišča. T o je p olagom a privedlo do tega, da je bil nazadnje 
prevozen le še zunanji del ceste, dokler n iso bili nekoč pozneje prisiljeni 120 m dolg kos 
ceste sploh opustiti in zgraditi tik p od njo ob vozn ico v zm anjšani širini prvotnega cestišča. 
N azadnje, a najbrž šele po propadu antične prom etne m reže, ker drugih nadom estnih tras 
ni bilo opaziti, se je pričel gibati oz. trgati plaz in tako je bila rim ska cesta pretrgana na dveh 
m estih (pril. I). D elo v a n je pobočnih vod a je uničevalno delo pozneje še p ospešilo, saj je 
dele cestišča odplavilo, na drugih m estih p a prekrilo z naplavinam i. T ako nudi komaj 
400 m dolg odsek rim ske ceste na zahodnem pobočju grebena Sp. N o v e va si v Brinju kaj 
pestro pod ob o, k i sm o jo skušali ujeti v d esetih prečnih in nekaj pod olžn ih in pom ožnih 
profilih (pril. II). N a nekaj m estih cestišče sp lo h m anjka, ponekod se je ohranil le še gornji 
obcestni jarek, drugod le del cestišča, a tudi od ohranjenih cestišč so nekatera hudo p ošk o­
dovana od izrabe, druga pa nalom ljena od plazu.
Stanje rim ske ceste, ugotovljeno v letih 1971— 1973, je bilo pom em bno ugotoviti tudi 
zato, ker se poslej n i več ohranilo v celoti. P o sk oro dva tisoč letih so se n a isti preval namreč 
vrnili graditelji so d o b n e hitre ceste »Slovenike« in tik zraven antičnega izkopali n o v m nogo 
globji usek, pobočje s plazovi pa nasuli v v iso k nasip. S tem je ta del grebena dobil povsem 
n ovo p od ob o, obnovljeni tranzitni pom en p a b o im el poslej proti severu tudi drugo sm er — 
proti M ariboru in G radcu, kam oi je antična cesta zavijala šele pozneje po trdnih prodnatih 
tleh D ravskega polja pri Šikolah. Ob odpiranju nove prom etne črte naj zato ta prikaz
392
A rheološki v e stn ik 25 (1974)

d o m n e v n a a n tič n a površina ✓ 
ve rm u tlic h e a n tike O b e rflä ch e
00 0.1 0.2
0.3
RAZDALJE
ENTFERNUNGEN
r -, ° t t i I
bivša s tru g a p o to ka Q g tp 
[ehem aliges B a ch be ttJ ; ™
i
o
c<
CN
Ò Ó o 
in if) rr 
vx in iS
©
È
i ° Ai i » m i 
in p p o o o 
cd 2 2 fe n ici 
c d P cncn
p q o 
in cd c n
CD CD vT
o o 
ó in 
in in
o
CD
2
m
ö
o
CD
C"-
190.0-
199.0- <
208.0-
225.0-
1
O
Tr
C M
i
C D
U >
C M
O
s
C N 1 282.5-
287.0-
o
c<
CD
CN
o
uj
CD
O
C D
C D
O
Tr
C D
Ò
Ö
in
CD
O
in
C D
— i— i—i —i - - - - - -r m — n-°i
O O O O O O l O O l O O O
tri o ' j có s f K o i A c j r - - 
co (O t o CD (75 C T >
CD COCO O') c o 0 7 0 7 (O c o CO
KOTE SEDANJE POVRŠINE 
KOTEN DER HEUTIGEN OBERFLÄCHE
KOTE ANTIČNEGA CESTIŠČA 
KOTEN DES RÖM. STRASSENKÖRPERS
I O C D C '-
f i o O O Q 
Coen v y c o O 
<D c 7 •—CN CD 
£N cn CNCN £n
< r ^ rv T 
c-
CN CN C N
o o 
o in
c o O D
-g CN cn cnjcsJ og cn c u
c o co
CD <D 
c-g csj
PROFILI IN SONDE
PROFILE UND VERSUCHSGRUBEN
PODOLŽNI SKLON CESTE 
LÄNGENHÄNGE DER STRASSE
O
c c
CL
(7% ) 8.5% 14,5%
4% 8%
□
Priloga I: Tloris in podolžni profil trase rimske ceste med 0—402 m raziskovalnega odseka Sp. 
Nova vas pri Slovenski Bistrici (skica — po topografsko-katastrskem načrtu 1 : 1.000 in dodatnih
meritvah)
Beilage I : Grundriss und Längenprofil des Verlaufes der Römerstrasse zwischen 0—402 m des For­
schungsabschnittes Sp. Nova vas bei Slovenska Bistrica (Skizze — nach topographischem-Katastral- 
plan 1 : 1.000 und zusätzlichen Abmessungen)
'293.30' 402.(

LEGENDA
Profilili jarek z mejami plasti in 
današnjo površino 
Profilgraben mit Schichtengrenzen 
und heutiger Oberfläche
Os cestišča
Achse des Strassenkörpers
Gramozno cestišče 
Schotterbett der Strasse
nanešena ilovica = angeschwemmter sandiger Lehm 
talna ilovica = lehmiger Grundboden 
talna mivka .= Grundboden aus Staubsand 
premešane plasti ilovice in peskov = durchmischte 
Lehm- und Sandschichten 
obvozna cesta (ni ohranjena, 20 m nižje) = 
Umfahrstrasse (nicht erhalten, 20 m abwärts) 
os ... m iz smeri = Achse ... m aus der Linie 
cestišče ni ohranjeno = Strassenkörper nicht erhalten
Priloga II : Prečni profili rimske ceste na zahodnem pobočju grebena Sp. Nova vas pri Slovenski
Bistrici (izkopavanja 1971—3)
Beilage II : Querprofile der Römerstrasse am Westabgang des Hügelkammes von Sp. Nova vas bei
Slovenska Bistrica (Grabung 1971—3)

ob u d i sp o m in na davn o izum rlo staro in ob vsej širo k o p o tezn o sti antičnih graditeljev cest 
p o k a že tu d i n jih ovo n em oč pred prirodnim i p ojavi, k ij ih so d o b n a graditeljska tehnika tudi 
na tem m estu p osk u ša preprečiti že v kali.
P ro fil št. 1 (njiva pare. 249, k. o . Sp. N o v a vas), ugotovljen v treh jarkih v treh razli­
čicah . V sem je sk u p n o, da cestišče n a tem d elu plazu, že n a pobočju proti dnu doline, ni 
v eč ohranjeno, tem več je b ilo m o g o če zaslediti le notranji ob cestn i jarek. T a je najbolje 
ohranjen v različici b (pril. II, sl. 1), kjer tvori 4,3 m širok o in ob izk op u d o 0 ,9 m g lo b o k o 
k o ta n jo v rum eni ilo v ici o sn o v n ih tal. Jarek je zapolnjen sprva s tem nejšo siv o ilo v ico k o t 
n ek d an jo p ovršin sk o plastjo, n a to pa s 40 cm d eb elo plastjo sv etlo rjave peščene ilovice 
oz. rjavega ilovn atega pesk a k o t u sed lin o izpranih površin. N a pricestni strani je večin om a 
p eščen gram oz, prinešen s cestišča, raztreseni prodniki gram oza pa leže tudi drugod po jarku. 
D o 20 cm d eb ela črnikasta h u m ozn a ilo v ica prekriva spodnje plasti v nekdanji višini tal 
in nakazuje že opuščen oz. zapolnjen ter s travo prerasel jarek. N a d njo leži d o 40 cm svetlo 
rjave ilo v ice, n an ešen e z višjih leg p ob očja v p oznejšem času in d o danes z oranjem v vrhnji 
legi sprem enjene v tem nejšo siv o rjavo ornico. T am , kjer bi se m oralo pričeti cestišče, 
so le še o b ro b n i osta n k i gram oza na tem n o sivih nekdanjih h u m ozn ih tleh, ki prekrivajo 
d rob n o p rod n ato in z ogljem m ešan o siv o rjavo ilo v ico nad sterilno p od lago. K er te ilovice 
v p odaljških so n d e ni, gre b od isi za del od plazu nanešenih plasti, b od isi za posebej nasuta 
tla p o d cestiščem . T eren cestišča je bil d o danes spran v p ob očje prečne raztrganine plazu.
P ro fil št. 2 (travišče pare. 250, k. o. Sp. N o v a vas), izk o p a n sk o zi sredino spodnjega 
plazu (pril. II, sl. 2). Sterilne p od lage tu tudi v g lob in i 2,8 m (globje ni b ilo m o g o če kopati 
zaradi talne v o d e) še ni b ilo , p ač p a so se vse d o so d o b n e površine m enjavale raznolike 
p lasti rum enih ilo v ic, raznobarvnih p esk ov, črnikastih hum oznih prog in drobnega prodca. 
T o p om en i, d a hrbet plazu, p o katerem je p otek ala rim ska cesta, n i en o v ita m asa, tem več 
je nastala s p o sto p n im plazenjem plasti oz. z n jihovim prekrivanjem , kar je vid n o po tem , 
da so p la sti nagnjene navznoter. N a d njim i leži plast nasutega gram oza rim ske ceste v skupni 
širini 9 m , k i tv o ri danes hrbtu plazu se prilegajoči rob. K er se je plaz s cestiščem vred 
prem ikal proti d o lin i, je n a zgornji strani nastajal jarek, ki s e j e p o lagom a poglabljal. Plasti, 
k i so se n agib ale v jarek, so nagnile tudi cestn o p ovršin o, kar so popravili z dosipavanjem 
gram oza. T a je za to n a gornjem robu nazadnje 6 m širokega cestišča debel d o 0,8 m , m edtem 
k o se d eb elin a gram ozne plasti v sredini cestišča giblje ok rog 0 ,4 m . Z n agib om se je gram oz 
s cestišča p om ik al v jarek , kjer p o 3,5 m k lin asto preneha. N a d njim leže p eščene plasti, 
prav ta k o sprane z vrh a cestišča, ki jih je nazadnje prekrila h u m ozn a p ovršina nekdanjih 
tal, ta p a ozn aču je vrh u d orn ega jarka v zadnji fazi rim ske ceste. Z nadaljnjim naplavljanjem 
p eščenih p lasti s p o b o čja in usedanjem glinenih delcev v stoječi v o d i se je ta jarek do da­
našnjih dni zap oln il in tak o na zunaj zakril nekdanja dogajanja.
M ed tem k o sega gram ozna plast glavn ega cestišča na opuščeni njivi sk oro d o površine, 
pa je v profilu št. 2 že v id n o o b v o zn o cestišče 20 m stran od 0,5 m p o d recentno površino. 
C elotn a plast o b v o zn eg a cestišča je široka tu 5 m in največ 20 cm debela, kar — skupno 
s situ acijo v profilih št. 4 in 5 — kaže, da gre za zasilno rešitev. G ram oz s tega cestišča 
leži v glo b in i d o 30 cm še n iže na pobočju.
P r o fil št. 3 (travišče pare. 250), izk op an n a vzh od n em p ob očju plazu tik pred prečnim 
u d o ro m plazu (pril. II, sl. 3). Sterilna o sn o v a rum ene ilovice je v a lo v ito nagubana v skladu 
s prem ikanjem plazu. P rekrivajo jo d elom a o stan k i tem n o sive hum ozne ilovice nekdanje 
površin e, n a tej pa leži v osrednjem delu profila d o 1,3 m debela plast svetlega rum enkasto 
rjavega peska. N a spodnji strani p esek preneha ob p oševn i steni ilovice, na zgornji pa se 
spušča v ud orn i jarek in m u zaradi talne v o d e n ism o m ogli u g o to v iti k on ca, verjetno pa 
preneha v o b lik i klina ob dnu jarka. P esek je na tem m estu tuj elem ent, čeprav je sicer k o t 
glavn a plast prisoten v grebenu. M o žn o je, da je z naplavljanjem prišel v p rvotn o kotanjo

ob plazu z nekega odprtega profila višje na pobočju, ali pa so ga sem nasuli graditelji ceste, 
da bi zapolnili kotanjo in napravili podlago za cestišče. T o je ob iskopu sestavljala do 6 m 
široka in do 25 cm debela plast nasutega gram oza. K o t v prejšnjem profilu se je tudi tu 
gornji rob cestišča, a verjetno šele p o odm iku s prvotnega m esta, upognil navzdol v jarek, 
z gibanjem plazu p a se je cestišče prelom ilo tudi v sredini. P o opustitvi ceste se je v spodnji 
kotanjasti polovici cestišča pričela usedati glina, ki je dobila hum ozno prevleko nekdanje 
površine, kakršna sega potem prek gornje p olovice cestišča navzdol v udorni jarek. G lobina 
in obseg tega jarka sta ostala neznana, nad hum ozno plastjo pri dnu pa je v celoti verjetno 
vsaj do 2 m na d eb elo zapolnjen z nanešeno svetlo rjavo, pri dnu bolj peščeno, pri vrhu pa 
čistejšo ilovico. Poprejšnje oranje n a tem m estu gram oza na cestišču n i bistveno poškodo­
valo. N a pobočju p o d njim so se nabrale do 0,7 m debele plasti s cestišča spranih peskov, 
ki so v vrhnjem d elu najbrž že odplavljeni. O s cestišča v dosedanji legi je za 13 m pre­
maknjena o d dom nevane prvotne o si višje n a pobočju. Prečni udor, ki ga je izrazito d olo­
čeval jarek m ed p lazom z njivo in neprem aknjenim pobočjem v gozdu, je d okončno pretrgal 
tako glavno kot o b v o zn o cesto. Poznejše zveze so bile m ožne le višje na pobočju, kjer 
je bil viden usek op u ščen ega k olovoza in so za km ečke potrebe do gradnje sedanje ceste 
uporabljali večinom a utrjen novejši k olovoz. A ntične obvozne poti v profilu št. 3 ni bilo 
m ogoče zajeti, ker je bila s površine nagnjenega in prem aknjenega pobočja odplavljena.
P rofil št. 4 (gozd pare. 248/2, k. o. Sp. N o v a vas), izkopan na m eji gozdne površine 
in tik nad prečnim udornim jarkom (pril. II, sl. 4). Ta del pobočja je o sta l v prvotni legi 
in tako izven plazu. Sterilna podlaga so v gornjem delu drobni (m ivkasti) sivi peski, ki nato 
preidejo p od vrhnjo plast rum enkasto rjave ilovice. N a tej leži z v zd olžn o denudacijo 
(ker zajem a profil cestišče v klancu) že m očn o poškodovana 6 m široka in do 20 cm debela 
plast gram oza. G ram oz je neenakom erno debel in podolž naguban. N a zgornji strani 
preneha ob ploskem vkopu v pobočje, na sp od n ji pa pada v 1,2 m širok in v antiki pribl. 
60 cm glob ok jarek, k i je obrobljal cestišče. G ram oz se navzgor nadaljuje proti profilu 
št. 5, navzdol pa preneha že 2 m po profilni črti zaradi prečnega udora oz. poznejše erozije.
V tem profilu je sp et vidno gram ozno cestišče obvozne ceste, široko tukaj 4,5 m in de­
belo do 20 cm. N a tem m estu je precej oddaljeno od glavne ceste, saj je m ed osem a obeh 
cest 13,5 m razdalje. O bvozno cestišče leži 1,6 m nižje od glavne ceste in sicer tik na io b u 
police ob pobočju, k i n ato strm o pade v d olin o k potoku.
P ro fil št. 5 (gozd pare. 248/2, k. o. Sp. N o v a vas), izkopan na 25 m d olgi polici izven 
plazu (pril. II, sl. 5). Sterilna podlaga je v višji legi pobočja rum ena ilovica, nižje pa veči­
nom a svetlo sivi drobni (m ivkasti) peski. T eren za cestišče je bil vkopan v pobočje, na 10 m 
široko p olico pa n a to nasut gram oz. Ta je bil ohranjen v š. 7 m ob zunanjem robu police 
in je bil na pobočni strani še 40 cm debel, ker je bila ta polovica zaradi nanašanja plasti 
s pobočja prej opuščena. D ruga polovica cestišča je bila m očn o iztrošena in sprem enjena 
v plitev usek. K o so se s pobočja nanešene ilovnate plasti razširile še na drugo polovico 
cestišča, je bilo to opuščeno, v pobočje p od njim pa izkopan nov usek. S tem vkopom je 
bila presekana do 60 cm debela plast z gornje ceste spranega peska, ki sicer p o k riv a pobočje 
pod njo. N a izravnana tla, ki so delom a odkrila sterilno m ivkasto peščeno p od lago, delom a 
pa so ležala na peščeni plasti z vrhnjega cestišča, so nasuli 4 m široko plast gram oza, ki 
se je ohranil 10— 20 cm n a debelo. Z vožnjam i in vzdolžnim odplavljanjem na klancu 
se je cestišče na p o b o čn i strani p oglobilo v plitev usek. O zek jarek m ed ob vozn im cestiščem 
in steno pobočja se je po'agom a zasul z naplavljeno ilovico in prodniki z višjih leg. Svetla 
rum enkasto rjava ilovica nad spodnjim cestiščem je prišla na to m esto s počasnim enako­
mernim nanašanjem . V nasprotju z gornjo cesto obvozno cestišče ni b ilo prekrito s p o­
bočnim nanašanjem , za to v tej plasti ni hum oznih prog, v pobočju pa se je usek videl kot 
polica do današnjih dni.

Profil št. 6 (gozd pare. 257/4, k. o. Sp. N ova vas), izkopan na vrhnji (udorni?) polici 
pobočja, ki visi tu tudi povprek proti erozijski zajedi v grebenu (pril. II, sl. 6). Zaradi take 
lege so tu odkopali del pobočja, da so izravnali tla za cestišče, ob njem pa pustili 2 m širok 
plitev jarek. Do 6 m široka plast gramoza cestišča je bila tudi tu podolž nagubana in zato 
tudi na površini neravna, ob zunanjem robu pa močno iztrošena. Gram oz je bil še do 30 cm 
debel, humozna ilovica nad njim pa je kazala na kotanjo v cestišču. Poševno pobočje pod ces­
to je bilo prekrito z odplavljenimi plastmi gramoza in peska, cestišče in okolica ob njem pa sta 
danes skrita pod nanešeno rjavkasto rumeno peščeno ilovico, ki sega do 1 m nad antična tla.
Profil št. 7 (gozd pare. 251/4, k. o. Sp. N ova vas), izkopan na polici pred pričetkom 
sedanjega širokega useka na hrbtu grebena (pril. II, sl. 7). K ot poprej tudi tu tla še vise 
povprek v erozijsko zajedo, ki je nastala ob sedaj prekritem izviru podtalnice. Zaradi 
neznatnega stranskega nagiba tu bržkone ni bilo treba izravnavati podlage, temveč so 
gramoz nasuli kar na naravna tla. Gram ozna plast je bila ohranjena v širini 8,5 m in največ 
do 15 cm debela. N a pobočni stiani klinasto preneha, na drugi strani pa se spušča proti 
jarku, ki je bil m orebiti namenoma izkopan zaradi odvodnjavanja ali pa je bil že del eto- 
zijskega poglabljanja. Tudi tu je na eno polovico cestišča gramoz poglobljen v plitek usek, 
v katerem pa ni temno sive ilovice kot v drugem delu ceste. Rjave in svetlo rjave plasti 
peščene ilovice in vmesnih prodcev prekrivajo tod cestišče do 1,2 m na debelo. Te plasti 
izvirajo že iz tal useka n a hrbtu grebena, koder je izpiranje površine uničilo tudi antično 
cestišče. To je bilo mogoče ugotoviti v vzdolžnem profilu navzgor, kjer je gramoz izginil 
po trinajstih metrih čeprav so današnja tla tam za 1,3 m višja od antičnih.
Profil št. 8 (gozd pare. 257/6, k. o. Sp. N ova vas), izkopan na umetni polici — useku 
v pobočje na vrhu grebena (pril. II, sl. 8). M esto tega profila leži že skoro povsem na vrhu 
antičnega prelaza, ki pa je zaradi recentnih posegov že deformiran. Cesta je prečkala greben 
v poševni smeri in je bila zato tu naslonjena že na vzhodno pobočje naravnega sedla in sicer 
bržkone ob njegovo znožje. Zato so odkopali pobočje le v toliko, da so dobili obcestni 
jarek, ki je bil dokaj plitek. Gramozno cestišče je bilo tu močno iztrošeno in se giamoz na 
neravni površini izrabljene ceste ni obdržal povsem v strnjeni legi. N a pobočni strani ceste 
proti jarku nagnjena plast peska govori za to, da je bila gramozna plast cestišča v tem 
profilu nekoč občutno debelejša, sedanji nasip nad antičnim cestnim robom pa je nastal 
potem, ko so nanešeno plast pobočja s poznejšimi kolovozi, ki so tu vzporedni z rimsko 
cesto, poglobili v recentni, sedaj že opuščeni usek. N a spodnji strani se pobočje že spušča 
v prečno dolino, ki prihaja do grebena od severne strani.
Gramoz, uporabljen za nasipavanje ceste na tem odseku, izvira iz doline Bistrice, de­
loma verjetno iz potoka samega, deloma pa morebiti iz prodnih ostankov teras ob njem 
višje proti Pohorju. K ot na drugih presekih rimske ceste na Bistriškem polju je tudi tu gra­
moz dokaj grobega sestava in pomešan z oblicami s pr. do 25 ali več cm. To ustreza trans­
portni moči potoka Bistrice na prostoru od Zg. Bistrice navzdol in loči gramoz tega pre­
dela od tistega iz dolin Ložnice in Devine, ki zaradi nekoliko daljšega ravninskega poteka 
do območja rimske ceste nista prinašali proda v taki sestavi. Preskrbovalni obseg bisti iškega 
proda je na zahodu segal do neposredne bližine Ložnice, na vzhodu pa po vsem severo­
vzhodnem znožju grebena Sp. Nove vasi vsaj do Devine ali morebiti še preko doline.
Situacija trase ceste na Bistriškem polju sicer kaže, d a je bila usmerjena na vrh prelaza, 
vendar se je pod grebenom nekoliko zaobrnila na levo, da se je laže in od strani povzpela 
na takrat verjetno 5 m višji hrbet plazu oz. polico kot jo je takrat izoblikoval. Natančneje 
višinske razlike m ed cesto v dolini in traso na spodnji polici pobočja sedaj ni mogoče več 
ugotoviti, ker cestišče v dolini manjka, polica pa se je s premikanjem tudi nekoliko posedla. 
Zanesljivo višinsko točko nudi tu najprej šele profil št. 5, kjer je imel teren do izgradnje 
sedanje ceste še antično lego. Od tod dalje je mogoče izračunati strmec rimske ceste vsaj

v glavnem vse do sedanjega vrha v profilu št. 8. Po vzponu na spodnjo polico se je rimska 
cesta očitno blago vzpenjala vse do profila št. 4, odkoder dalje je morala prebiti izrazit rob 
terasi podobne vrhnje police. Vmesne sonde so pokazale, da prihaja gramoz, ki je v profilu 
št. 6 še 1 m pod sedanjo površino, že po desetih metrih nizdol na površje, s čimer je bil 
strmec med to vmesno točko in 60 m navzgor ležečim prof. št. 7 oz. koncem gramoza 13 m 
dalje s 4% precej blažji od tistega na vzponu po profilu št. 5, ki je znašal 14%. Nadaljnji 
potek ceste je imel najbrž vse do profila št. 8 enakomeren spet občutno zmanjšan strmec 
s poprečno 8%. Danes je usek na hrbtu grebena, še na zahodni strani in v gozdu, širok pri 
dnu 25 m, kar v skladu s traso ceste kaže, da se je razširil predvsem proti zahodu. Težko 
je presoditi, ali je ta širina nastala že v antiki, kai bi bilo zaradi peščenih plasti, ki so pri­
merne za gradnje, tudi mogoče. Izraba terena zaradi antične ceste in prom eta v njeni smeli 
do sedanjih dni sama ni mogla privesti do tolikšnega preoblikovanja, hudourniško spiranje 
peščenih plasti pa najbrž ne bi privedlo do izrazito pravilnega in strmega zahodnega roba 
useka. Antična tla je mogoče bolje razločiti v gornjem delu useka pred profilom št. 8, kjer 
seje večinoma še ohranila prvotna površina oz. je po usekih v njo in ob njej mogoče zasledo­
vati njene preoblikovanje. Vsekakor bi nekatere teh usekov smeli tudi tu povezati z uporabo 
te prometne smeri še po propadu rimske ceste, saj jih je najti na vzporednem poteku tudi 
na severovzhodnem pobočju grebena Sp. Nove vasi in na pobočjih Velenika, koder je pač 
gozd varoval prvotne oblike površine.
Prirodne sile, ki so ogrožale rimsko cesto, so bile raznolike. Kako so v dolini obvladali 
potok Bistrico, ni znano, ker ob znožju grebena prvotnih tal ni več, do sedanje regulacije 
pa se je potok od tod dalje do konca grebena v Lokanji vasi tesno privijal k pobočju. Plaz 
v spodnji polovici grebena je bil v času gradnje ceste očitno povsem umirjen in ni vzbujal 
nobenih pomislekov. K ot je vidno v profilu št. 2, se je njegovo gibanje oz. drsenje obnovilo 
šele pozneje, bilo pa je najbrž tako umirjeno, da je bilo potrebno dosipavati le gornji rob 
ceste, ki je drsel v nastajajoči vmesni jarek. Čeprav se je do današnjih dni ta jarek povsem 
zapolnil z nanešenimi plastmi s pobočja, je kotanja takega jarka od poznejšega udora na 
robu gozda še danes očitna, bila pa bi večja, če ne bi deževje po kolovozu navzdol nanašalo 
vedno novih naplavin. Po prečkanju spodnjega plazu so morali v pobočje vkopati usek, 
da bi jo lahko izpeljali na vrhnjo polico. O dprto pobočje useka ter prevladovanje ilovnato 
peščenih plasti v grebenu je ob tem pospešilo spiranje in naplavljanje ob vsakem deževju, 
tako da je bilo treba cesto na tem mestu verjetno redno čistiti, dokler v neki dobi skrb za 
čiščenje ni popustila ali pa se je ranašanje toliko okrepilo, da je pričelo cesto zapirati. 
Po profilu št. 5 je videti, d a je promet teke! po zunanji polovici cestišča še nekaj časa, nato 
pa so se raje odločili za gradnjo obvoznice nekaj metrov nižje. Obvoznica je bila očitno 
bodisi le zasilna rešitev bodisi pa znamenje neskrbnosti časa, pri čemer bi lahko pomislili 
na pozno antiko, ko je jel organiziran prom et po tej poti že pešati. K ulturne ostaline v 
stavbi št. 2 na Bistriškem polju, sezidani tik ob cesti, kažejo na to, da je bil prom et vsaj do 
sredine 4. stoletja še dovolj živahen, da je opravičeval take gradnje. To bi lahko potrjevalo 
domnevo, da je bila obvozna trasa zgrajena šele v tem stoletju. V rabi je bila nato verjetno 
do prekinitve cestne zveze z novim udiranjem in lomljenjem plazu. Za ugotavljanje časa 
tega udora in uničenja ceste za vselej ni na voljo arheoloških podatkov. K er na grebenu 
Sp. Nove vasi ni zanesljivih sledov drugih tras rimske ceste, lahko domnevamo, da novih 
obvoznih smeri ni bilo več. V takem primeru pa je bi) antični promet že tako šibak, da 
gradnja nove ceste ni prišla več v poštev. Če vzamemo to domnevo kot terminus ante quem 
non, potem to nikakor ne sme izključevati možnosti, da se je plaz udrl in raztrgal šele 
kdaj pozneje v poantičnem obdobju. Ker je s tem odrinil tok potoka od grebena, je možno 
tudi, da je tok vode sam pripomogel k udirarju, podobno kot se je to dogajalo do regulacije 
v neposredni bližini tega mesta še sedaj.

Vzporedno z dokončnim propadom rimske ceste je najbrž potekalo tudi odnašanje 
cestišča m ed profiloma št. 5 in 6, tj. na vzponu na gornjo polico. Tu so si hudourniške 
vode našle najkrajšo pot v dolino pošev prek ceste, dokler ji niso nazadnje obrusile in odnesle 
celotno cestišče. N ekdanji usek na gornjo polico je bil tako do gradnje sedanje ceste spie- 
menjen v pobočni jarek s strmim odtokom proti potoku Bisti ici tik ob znožju, od cestišča 
pa je v steni pobočja ostal le še ozek rob gramoza. Recentni odkop peska je na tem mestu 
dokončno uničil cesto med obema profiloma.
Žrtev podobnega spiranja in odplavljanja je bil tudi odsek ceste med profiloma št. 7 
in 8 na vrhnjem vzponu pred prelazom. To uničevanje je segalo do bližine profila št. 6, 
kjei usedanje ilovice v kotanji na cestišču kaže na umirjena tla. Usek levo ob cestišču pod 
profilom št. 8 je precej globji od antičnih tal, kar kaže na njegovo mlajše poreklo, čeprav 
je morebiti nastal že iz nekdanjega antičnega obcestnega jaika. Verjetno pa je precej prispe­
val k nanašanju peščenih plasti na antično površino, s katerimi je ta danes prekrita v ši­
rokem useku na vrhu pobočja. K ot se na tem m estu to dogaja še dandanes, vsaka odprta 
površina gozdnih tal, odkop, kolovoz ali cesta, ob deževjih, še zlasti pa seveda ob nalivih 
in neurjih, dokaj naglo spreminjajo okoliška tla, sklenjen gozd pa jih varuje. Zato se je 
tudi prelaz v Brinju do današnjih dni obdržal v taki obliki, da ob sondiranju omogoča 
rekonstruirati antično podobo. Srečno naključje pri tem je, da so sodobni graditelji »Slo- 
venike« presekali greben tik zraven antičnega prelaza in so ga tako ohranili tudi prihod­
nosti. Tako bo ostal kot redek spomenik kraja, kjer sta si dve med seboj povsem tuji dobi 
podali roke z načinom gradnje cest nekdaj in sedaj.
ER D LAW INE U N D RÖM ERSTRASSE BEI SLOVENSKA BISTRICA
Zusammenfassung
Autor bespricht im obigen Aufsatz denjenigen Abschnitt der römischen Strasse Celeia — Poe­
tovio, wo sie zwischen dem Bistrica- und Devinatal den um 50 m höheren Rücken an einem natürli­
chen Sattel überquerte. Am westlichen Abhang verlief die Strasse dabei über eine alte Lawinenstufe, 
die später wieder allmählig in Bewegung kam und zuletzt die Verkehrslinie gänzlich unterbrach 
(Beilage I). Seine Ausführungen stützt der Autor auf Daten, die er in den mehr als zehn Profilen 
aus den Quer- und Längsgräben erworben hat und welche hier kurz beschrieben sowie auf der 
Beilage II wiedergegeben sind.
Die Römer hatten ihre Strasse schnurgerade über die Terasse des Bistricafeldes angelegt, wo 
sie meistens noch erhalten war. In der Talniederung des Baches Bistrica ist jedoch der Strassenkörper 
abgeschwemmt, so dass auch der Anfang des Aufstieges auf den Rücken fehlt. Die Strasse bestieg 
in leichtem Bogen die Lawinenstufe, wo sie verschiedenartig erfasst werden konnte (Prof. 1—3), 
setzte sich durch einen Seiteneinschnitt (Prof. 4— 5) auf die obere Terasse fort (Prof. 6—7), von 
wo sie nach kürzerem Verlauf in den künstlichen Einschnitt eintrat und so den Sattel bewältigte 
(Prof. 8).
Die Lawine war zur Zeit des Strassenbaues gewiss insoweit ruhend, dass sie den Römern keine 
Bedenken gab, die Strasse auf ihrem Rücken anzulegen, denn durch ihre stufenartige Lage am Fusse 
des Abhanges war die Erreichung des Sattels nur erleichtert. Das nachfolgende allmählige Rut­
schen machte es notwendig, den Strassenkörper durch neue Beschotterungen am inneren Rande 
zu befestigen (Prof. 2). Die ernstere Bedrohung der Strasse gab es aber im Bereiche des Profiles 
5, wo die vom Abhange abgespülten und auf der Strasse aufgelagerten Ton- und Sandschichten den 
Strassenverkehr zuerst eingeengt und schliesslich ganz unmöglich gemacht hatten. Dies zwang die 
Römer einige Meter unterhalb eine Umwegstrasse zu bauen, die jedoch nicht die ganze Breite der

Hauptstrasse hatte (Prof. 4—5), was die Annahme rechtfertigt, dass sie als Notlösung in der 
späteren Zeit entstand. Sie wurde, schlecht unterhalten, einige Zeit befahren, da starke Abnützungs­
spuren festzustellen sind, bis die Lawine durch Querrisse neulich zum Abrutschen kam. Dadurch 
war diese Strassenlinie endgültig unterbrochen und weder hier noch in der näheren Umgebung 
erneuert. Den sichersten Terminus ante quem non bilden die Funde aus den Häusern in der Talsohle, 
die aus dem 3. und 4. Jahrhundert stammen und durch ihre Lage unmittelbar an der Strasse zwei­
fellos mit dem Strassenverkehr verbunden waren. Es muss aber auch die Möglichkeit herangezogen 
werden, dass die Unterbrechung der Strasse erst einmal in der späteren, postantiken Zeit erfolgte.
Nach Auflassen des Verkehrs wurden die römischen Strassenreste dem Spiel der Naturkräfte 
überlassen. Der Strassenkörper wurde an mehreren Stellen abgeschwemmt (Prof. 1 und 3, im Ein­
schnitt zwischen den Prof. 7 und 8) oder durch die Erosionseinwirkungen samt der Unterlage gänzlich 
abgetragen (zwischen den Profilen 5 und 6). Neue Auflagerungen der sandigen Tonschichten hatten 
dicht unterhalb des Sattels den antiken Boden oder noch erhaltene Strassenreste bis zu 1 m hoch 
überdeckt (Prof. 6 und 7). Somit hat sich der Längsprofil der Strassenlinie bis heutigen Tagen stark 
verändert, so dass es nur durch tiefere Grabungen möglich war, den alten Zustand wieder rekon­
struieren zu können. Dazu gab es in den Jahren 1971—1973 noch die letzte Möglichkeit, denn die 
Erbauerer der neuen Autobahn »Slovenika« haben denselben Sattel aufgesucht und ihn durch den 
viel tieferen Einschnitt ganz umgeändert. Die oberste Stelle des antiken Strassenverlaufes mit dem 
durch den späteren Gebrauch stark erweiterten Einschnitte blieb dabei glücklicherweise der Zukunft 
erhalten, der untere Teil des Abhanges wurde jedoch mit dem mächtigen neuen Strassendamm mei­
stens überdeckt. So reichten sich hier zwei weit auseinander liegende Epochen die Hände und bil­
den auf derselben Stelle das seltene Denkmal des Strassenbaues von Einst und Jetzt.