Št. 13 Cena 15 din Ptuj, 7. o|>rite Ш\ Letnik XIV OB KONFERENCI ZKS V KIDRIČEVEM í Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi • za območje bivšega ptujskega okraja \ Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem ^ ¡ Direktor Ivan Kranjčič I I Odgovorni urednik: Anton Bauman. j [ Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 • Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor ^ podružnilci Ptuj, št. 604-75-3-206. \ [ Rokopisov ne vračamo. I \ Tiska Mariborska tiskarna Maribor. J I Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo «j ■ 1250 din. r Smotri novega gospodarskega sistema morajo biti vsem jasni V Kidričevem je bila v torek, 4. aprila 1961, popoldne letna konferenca ZKS kot važen politi- čen dogodek v začetku novega gospodarskega sistema, ko mora biti vsem članom ZKS jasno, koi naj storijo organizacije ZKS in vsak član ko- lektiva, da bodo uresničeni smotri novega eko- nomskega sistema. Na konferenci je poročal se- kretar tovarniškega komiteja tov. Rudolf Selan o dosedanjem delu v organizacijah in komite- ju ZKS in o reševanju raznih tekočih problemov v kolektivu, v organizacijah in društvih. Di- skutanti iz Kidričevega so nje- govo izvajanje dopolnili s kritič- no oceno dela in uspehov, gostje iz Maribora in Ptuja pa naka- zali smer bodočega dela zlasti glede na nov gospodarski sistem, na ljudi in njihove probleme. V minulem letu je bila glavna skrb komiteja in osnovnih orga- nizacij ZKS v Kidričevem ideo- lo.ško'-politična vzRoja članstva ter tekoče reševanje vprašanj proizvodnje, upravljanja in skr- bi za delovnega človeka. Po oceni komiteja ni bilo vedno dovolj zavzetosti in res- nosti, da bi celotni plan dela tu- di izpolnili. Večerna politična šola za mlajše člane ZKS in za sindikalni aktiv ter Delavska univerza nista v taki meri uspeli, kot je bilo zaželeno, ker za pre- davanje s strani 'lanstva ZKS ni bilo doл'olj zanimanja pa tu- di ne udeležbe na predavanjih. Tudi ni bilo dovolj osebnega zanimanja za politično izobraže- vanje. Referatov partijskih in državnih funkcionarjev s smer- nicami za bodoče delo niso vsi preštudirali. To se je občutilo tudi pri delu in na sestankih, k.ier ni bilo slišati samostojnih stališč članov in problemov, ki jih dnevno lahko odkrivajo v kolektivu ob primerni politični občutljivosti in budnosti. Glavna je ugotovitev komiteja in organizacij ZKS v Kidriče- vem, da dosedanji sistem poli- tično-ivzgojnega dela več ne ustreza praksi v tovarn:. Vso nadaljnjo politično dejavnost bo potrebno povezati s smotri no- vega gospodarskega sistema in nadaljnjega razvoja tovarne, de- lavskega samoupravljanja, ustvarjanja in delitve dohodka ter nagrajevanja po učinku. Dosedanje delo organizacij ZKS in komiicja ni bilo brez uspehov. Isodno je ocenjeno na konferenci med drugim tudi to, da je kolektiv s komunisti in člani delavskega samouprav- ljanja na čelu zlasti lani dosegel ugc-dne proizvodne in finančne uspehe. Večji del težav je bil pravočasno in pravilno odstra- njen, nekaj pa jih je ostalo. Ob- stajajo vsi pogoji, da bodo tudi te ob potrebni vztrajnosti in do- slednosti odpravljene v bodo- čem razdobju. Plan proizvodnje aluminija jc bil v primerjavi z letom li),">!) presežen (115.8 odst.), enako glinice (12o,7 odst.), do- hodek pa 222,60 odst., osebni do- hodok pa l.'ÎO.nn r,:lst. Vsa pozor- nost ,ie obveljala rekonstrukciji tovarne, strokovni in politični vzgoji kadrov ter delu organov delavskega samoupravljanja. v delavskem svetu je od 60 čla- nov 40 komunistov. Pri izvajanju sklepov organov delavskega sa- moupravljanja bo potrebno v bo- deče več doslednosti in opere pra- vilnim stališčem tudi s strani niž- iega vodilnega kadra. Bolj se bo morala politično uveljavljati tudi mladina, ki je je precej v tovarni in ima za to vse pogoje. O teh vprašanjih so v glavnem disku- tirali člani ZK: tovariši Klemen- čič, Veble, Cerne, Solovjev, Meško m Brgez. Izmed gostov iz Ptuja je prv^l diskutiral seilап- cozov. Vse to kaže, da bi v zadnjem trenutku radi preprečili pogaja- nja oziroma da bi iz pogajanj iz- tisnili čimveč koristi. Kolonial sti so v ofenziivi in zato so tudi pn- pravljeni na zavlačevanje. Kongo .je za kolcniaüste vzor in sedaj poskušajo biti predrzn ter za- htevni. Laos pred pomiritvijo Težko pričakovani odgovor so- vjetske vlade na britansko noto o rešitvi laoškega problema je prišel in na Zahodu so si oddali- i^ili. Pričakovali so sicer dckaj Pozitiven cdgovor, n koli pa si ni- so predstavljali, da bo v tolikšm nieri podoben britanskemu pred- logu. Sovjetska zveza je pozdra- "vila britanski predlog o treh fa- Je da je predlagala spremem- ^ vrstnega reda. Britanci so že povedali, da .s- za spremembo vrstnega reda. Nove težave so nastopile sedaj, ko bi se morali zed niti o mestu sestanka konference 14 držav. Upajmo, da bedo tudil tukaj na- šli komprcmisno rešitev, ker so različna stališča o Laosu tako očitna, da nastopajo Sovjetska zveza, Francija in Ve ika Britanija skorajda složno proti ZDA in po- sredno tudi proti K tajski. Sovjeti n(So nič navdušeni nad zaostre- vanjem odncsov v tem delu sve- ta, ker gre to v korist Kitajcem, ki dokazujejo, da so pogajanja s kapitalisti nepotrebna. Američani so zaradi svoje nestrpnosti naj- bolj pnpravna država, da lahko nasede takšnim stališčem. Laosko preb valstvo seveda noče služiti nobenim, ker hcčejo biti necdvis- ni, kot Kambodža. Resolucija o umiku Belgijcev V Goneralnt skupščini so po- novno začeli pretresati kongoški problem. Azijsko-afriške države so predložile resolucijo, po kateri bi se metali Belgijci umakniti iz Konga v treh tednih, in če tega ne t)ođo storili, naj bi i,2lgi progi: 5. tekmovalni jiohod za mla- dince v starosti od 14—18 let in članice v starosti od 18 let naprej na 12 km dolgi progi; 4. množičen partizanski marš za člane od 18 let starosti na- prej na 20 km dolgi progi. Datum tekmovanja: Prireditev za vse kategorije množičnega pohoda bo v nede- ljo. 23. 4. 1961. TEKMOVALNI POGOJI: Ekipo sestavlja 5 tekmoval- cev, ki morajo prispeti na cilj istočasno, sicer se plasma iu rezultat ne upoštevata. Pravico nastopa imajo: učen- ci in učenke stari nad 10 let vseh osnovnih šol v občini, di- jaki vseh srednjih šol, člani vseh športnih organizacij, pri- padniki dru-štev rVD -Parti- zan«, mladinski aktivi, člani širokih osnovnih družbenih or- ganizacij, ekipe sindikalnih po- dni/nic, člani Zveze borcev, gasilska društva, člani ))rcdvo- jaške vzgoje, pripadniki Ljud- ske milice iu jLA itd. Proge: Tekmovalna komisija bo ob- javila načrt in opis i)rog v .Ptujskem tedniku« in na star- tu. Zborno mesto za vse katego- rije je na Titovem trgu, priče- lek pohoda za vse kategorije ob 8. uri. Tekmovalna proga bo označena in i)Ostdvljem; bo- do številne soiluiške kontrole. NAc;n.\r)K Zmajgovalne ekipe prejmejo lepe pokale in praktična (larila. PRIJAVE: Pripravljalni odbor Je izdal posebne prijave vsem osnov- nim družbenim organizacijam, šolam itd. Izpolnjene prijave dostavite na naslov: žtab za organizacijo partizanskega po- hoda pri Občinskem odboru SZDL Ptui . najknsneje do 20. aprila 1961. Narava je zopet oživeia Stran 2 PTUJSKI TEDNIK №J. DNE 7. APRILA 1961 Sprejeta družbeni plan in proračun 1961 občine Ormož Zbora občinskega ljudskega odbora v Ormožu sta 31. marca t. 1. sprejela družbeni plan in proračun za leto 1961. Družbeni plan za leto 1961 je prvi del perspektivnega plana za obdobje 1961-1965. Sestavljen je na podlagi dosedanjih gospodar- skih uspehov' v občini in po po- svetovanju na zborih volivcev v vseh večjih krajih občine. Glede na gospodarsko strukturo občine, v kateri prevladuje kmetijstvo, posveča plan tej go- spodarski panogi vso pozornost. Gospodarskim organizacijam nalaga skrb za nadaljni porast proizvodnje in zboljšanje ekono- mičnosti poslovanja. Do podrob- nosti bodo morale izpolniti spod- budne načine nagrajevanja in skrbeti za racionalno zaposlitev, delovne sile. Vso pozornost bo- do morale posvetiti učinkovitem izobraževanju delavcev in osta- lih kadrov. Investicijska vlaganja so us- merjena v dovršitev začetnih objektov, nova pa v take pano- ge, ki najbolj vplivajo na živ- ljenjsko raven večine prebival- stva. Gospodarski razvoj bi naj za- gotovil naraščanje osebne po- trošnje, seveda v skladu s po- večanjem proizvodnje in storil- nosti dela. Skladno z razvojem gospodarstva bodo vlagana sred- stva v druge dejavnosti, kakor je zdravstvo, šolstvo, prosveta. Postavljene gospodarske naloge je potrebno doseči z vzporednim razvijanjem socialističnih odno- sov. Krepiti je treba delavsko in družbeno samoupravljanje in utrjevati sodelovanje med de- lovnimi kolektiva. Vztrajno in dosledno je treba razvijati ko- operacijo v kmetijski proizvod- nji ter s tem utrjevati sociali- stične odnose. Plan predvideva glede na družbene in materialne pogo- je porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Tako se bo narodni dohodek, ki je zna- šal v prejšnjem letu 89.000 din na prebivalca, povečal letos na 100.000 din na prebivalca ali za 11 "o. Porast gospodarske aktiv- nosti temelji na specifičnih možnostih in bo omenjeni cilj mogoče doseči le s stalnim in in- tenzivnim prizadevanjem od- govornih činiteljev za pospešen razvoj. INVESTICIJE Za uresničitev nalog, ki jih po- stavlja družbeni plan je potreb- no zagotoviti dovršitev objektov, ki so važni pri proizvodnji, pred- vsem kmetijski, ki je najpo- membnejša dejavnost v občini. Od skupne kvote investicij bo vloženo v industrijo 8.8 " o v kmetijstvo 76..Ï, *'o v zadružni- štvo 9,8 "(I v trgovino 5 "/o, v obrt 2.9 "/fl in v gostinstvo 0.5 *"n. Poleg tega posveča občina vso pozornost stanovanjski graditvi. Letos bo v te namene porablje- nih 74 milijonov dinarjev. Za najnujnejša popravila cest bo porabljenih okrog 10 milijonov dinarjev, prav takšen znesek pa zahtevata šolstvo in prosveta. Gre za adaptacijo nekaterih šol- skih poslopij. Za zdravstvo je predvidenih 6 milijonov dinarjev in je v tem znesku obsežena tu- di priprava za gradnjo zdrav- .'itvcnega doma v Ormožu. Skupen znesek gospodarskih investicij znaša 415 milijonov dinarjev, negospodarskih pa 102 milijonov dinarjev. ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Glede na večjo gospodarsko aktivnost predvideva plan po- večanje števila zaposlenih v družbenem sektorju za 9 »/o na- sproti letu 1960. Največji porast zaposlenosti je predviden v in- dustriji in obrti, nato v kmetij- stvu, zadružništvu, trgovini in gostinstvu. Znatno razširitev predvideva obrtno Remontno podjetje, na novo pa bi naj ustanovili elek- troinstalatersko obrtno delavni- co. V zadružništvu bo prišlo do povečanja števila delovne sile glede na nakup novih strojev, ustanovitev ali razširitev za- družnih ekonomij in splošno razširitev dejavnosti. DRUŽBENI STANDARD Občinski stanovanjski sklad bo razpolagal letos z 69 milijoni dinarjev. S temi sredstvi bi zgra- dili 24 stanovanj in slednjič od- stranili ruševine sredi kraja. V surovem stanju bi postavili tu- di nekaj učiteljskih stanovanj v Pogorcih in v Miklavžu. Plan predvideva gradnjo kakšnih 20 stanovanj zasebnikov v občini. Investicije v komunalni dejav- nosti bodo znašale 9 in pol mi- lijonov dinarjev. Šolstvo, pro- sveta in kultura bodo razpolagali z 10 milijoni dinarjev za adapta-' cijo šol Hardek, Ormož in Ivanj- kovci, za opremo glasbene šole v Ormožu, za vodovod na šoli Kog ter za opremo Delavske univer- ze. PRORAČUN Proračun občine predvideva letos 213 milijonov dinarjev do- hodkov in prav toliko izdatkov. Lani je znašal proračun 160 mi- lijonov dinarjev in se je letos torej znatno povečal. Povečanje proračuna gre na račun večjih pristojnosti občin. Za uravnove- šenje proračuna bo prispeval okraj 18 milijonov dinarjev . K A Stališča SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) cev. Zaradi driga socialistične družbene zavesti pa naj socialistic- гга zveza podpira tudi splošno in strokovno šolstvo v občini ter vse ostale vzgojne društvene in druž- bene organizacije. Vso skrb mora posvečati Socia- listična zveza aktivizaciji :епм v družbenem in političnem življenju komune, spodbuja in podpira naj pripravljenost mladine za delo v organih samouprave ter jo z in- tenzivnimi oblikami idejno-poli- tične vzgoje usposobi, da bo lahko prevzemala z vso odgovornostjo naloge prt graditvi socialistične družbe. Socialistična zveza se bo še na- dalje vztrajno borila proti biro- kratizmu in škodljivim pojavom lokalistične ozkosti in izoliranosti, proli negospodarskemu trošenju družbenih sredstev, kakor tudi proti reševanju pomembnih druž- benih in gospodarskih vprašanj organov delavskega in družbenega upravljanja mimo kolektivov in zborov volivcev i. pd. Ker je uspešnejši in hitrejši socialistični razvoj naše komune odvisen poleg razvoja produkcij- skih sil, cd socfa'ističniii družbe- nih odnosov, se mora socialistična zveza nenehno boriti za pravi lik in razvoj človekove osebnosti ter sproščati vse človekove sposobnosti in ustvarjalne sile. Sproščati mora kritiko in gojiti borbo mnenj ter s svojo vsebino in obliko omogo- čati, tóo pridejo do izraza preko svobodnih razprav itiiciativa, pred- logi in želje večine državljanov. "Po tej poti m.ora utrjevati akcij- sko enotnost, za reševanje izred- no pomembnih nalog družbeno go- spodbrskega značaja. V organizacijskem pogledu mo- ra Socialistična z:eza za vso res- nostjo skrbeti za usposobitev kra- jevnih organizacij SZ, da bodo po oblikah in metodah političnega dela omogočite najširšemu krogu državljanov aktivno reševanje vseh pomembnejših gospodarskih in družbenih nalog svojega kra- jevnega območja, krajevnega od- bora SZ, za nadaljnje sodelovanje pri kadrovski krepitvi KO z aktiv- nimi kadri, zlasti še ženami in mladino ter posebej članstvom SZDL. Veliko pozornost bo treba po- svetiti ustanavljanju sekcij, da bodo začele čimprej z delom, ki mora biti po vsebini in obliki no- vo za razliko od prejšnje oblike množičnih sestankov. Gospodarske sekcije na kmetijskem področju morajo postati močna opora kme- tijske zadruge in krajevne orga- nizacije proti ekonomskemu in idejnemu konservbtizmu; gospo- darske sekcije v mestu in indu- strijskih centrih Kidričevo in Maj- šperk se morajo razviti v tribuno proizvajalcev in potrošnikov, ki bo obravnavala razvoj določene go- spodarske panoge ter tudi teme- ljito in konkretno proučila ob podpori DIT, DE, pododbori zbora in raznih organizacij, vse proble- me proizvodnje in gospodarskih ukrepov. Za sodelovanje sekcij za zdrav- stvena, kidturno-vzgojna in znan- stvena vprašanja je nujno potreb- na naslonitev že na obstoječe družbene organizacie, društva in družbene organe, kot so: RK, DPM, TVD Partizan, gasilska dru- štva itd., kar mora vlivati na to, da se bo področje KO razvijalo v stanovanjske skupnosti. Statutarne spremembe Sociali- stične zveze niso imele namena prakticistično prilagajati Sociali- slično zvezo družbenemu meha- nizmu, ampak predvsem vključe- vati Socfalisiično zvezo v proces družbenega gibanja. Organizacije Socialistične zveze niso zgolj tri- buna za pojasnjevanje in obvešča- nje, temveč morajo postati torišče demokratičnega boja mnenj in od- ločilnega vplivanja delovnih mno- žic na delovanje družbenih orga- nov. Konferenca ZKS Kidričevo skem sistemu, qíede katerega še niso niti članom ZKS jasne vse stvari. Priiparočila .je članstvu ZKS večje zanimanje za gospcdarske probleme, za prob eme kolektiva, več.io strpl.iivost do kntike poja- vov, ki jih je treba obravnan/ati, ter preijrod ti težave. Podčrtala je važnost budnosti crpanizacij ZKS do negativnih pojavcv, večj: občutek odgovornosti in dolžnosti do informiranja in vzgajanja ko- lektiva. S prav posebnim poudar- kom je govorila o skrbi za de- lovne invalde, za njihovo prekva- lifikacijo in zaposlitev na primer- nem mestu. Vse te probóme je povezala z novim gospcdarskim .sistemom, čigar fxxsebnost bodo morali č ani ZKS dobro raizumett in se tudi borit, za njihovo pra- vilno izvajanje. Tov. Štefan Brumec je govoril o analizi prcblemov in pojavov na delovnem območju organizacije ZK in o načelni pclitiki komuni- stov pr: reševanju vseh proble- mov v tovarni. V tako velikem kolektivu, kot je v Kidričevem, je treba prisluhniti problemom ■judi ter si najti čas za njihovo rešitev, za studii in za pripravo na ideclošk: boj s samostojnimi gledišči na stvari in probleme ob objektivnem ocenjevanju ter pri- merni občutljivosti do ljudi. Pro- izvajalce je treba proučiti, da bodo pravilno razumeli nalofle samo- uipravljan.ja, delitve dohodka n pravilnega nagra.jevanja. interese podjetja in komune ter naše ce- lotne skupncsu. Poudari: je glede samih komu- nistov, da se ne loči.jo od drugih članov koleKtiva glede na dolžno- sti in pravice, da pa naj jih od- likuje pripravljenost; in spcsob- no&t za stalno zavestno bort>o za socialistične odnose in za zago- varjanje svojega naprednega sta- lišča pred javnostjo. V tovarniški komite so bili na krnferenci 'zvojem s 111 do 100 glasovi: Jože Segua. :nž. Stane Tonejc, Jože Brglez, Ivan Veble, Peter Geg č, Franc Klemenčič, Viktor Prelog, Rudolf Selan, Fr. Meško, Stane Čeme, Boris Solov- jev, Anton Kokol n Franc Kranjc. VJ TE DNI V OBČINI V ропо(1о1.јок, 10. aprila 1961, bo ob 16. uri na Občinskem sindikalnom svetu «oja prcd- s(4lstva Občinskega sindikal- nciia sveta, na kateri bo raz- Povrtnina: C ("bula 120. čobulček 500. fižol 60—80. hren 100, krompir 18—20, korenje 50—60. motovi- leč 200, poteršilj 80. por 50. re- grat 200. kisla repa 40, redkev 30. radič 150 — 160. česen 150— 200. solata berivka 500, solata v glavah 120—140, špinača 100 do 150. kislo zelje 50, zel.je v glavah 50 -50. Sadje in sadeži: Jabolka 50—80, orehi 500. Žitarice in nilevski izdelki: Koruza 50 40. koruzna moka 40. ijjdova moka 60. proso 50, koru/ni zdroh Ж Mleko in mlečni izdelki: Surovo maslo 500 -600, sme- tana 200. sir 50—100. Perutnina in jajca: lajea 12-14. piščanci 500 do 800. domači zajci 500. Maščobe: /ascka 50, med 400. Ostalo: Deteljno some 5-lofiio 4(И). zeljne sadike 5 din kom., kole- rabica 5 din kom., sadike sola- to 1 (lin za kom. prava o poročilu, o delu Občin- skega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic т pre- teklem delovnem obdobju, ki bo pred občnim zborom Ob- činskega sindikalnega sveta do- stavljeno vsem izvoljenim de- legatom. V prihodnjem tednu bodo številna posvetovanja in raz- govori po posameznih sindika- tih z izvoljenimi delegati, ki se bodo 25. aprila 1961 udeležili občnega zbora Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. Večerna politična šola Kidričevo Ponedeljek. 10. aprila — te- ma C5: Temeljna načela naše zunanje politike in njen so- cialistični značaj — 4 ure. Pre- dava Jože Stropnik. Četrtek, 15. aprila — tema Ali: ^inančni instrumenti — 4 uri. Predava Borut Carli. Večerna politična šola Ptuj Гогек, U. aprila — tema C5: Temei ina načela našr zunanje polilike in njen soeialis'ični značaj 4 ure: Predava Jože S( ropnik. Petek, 14. aprila — tema Ali: Finančni instrumenti — 4 ure. Predava Borut Carli. Opoml)a: Predavanja v \ PŠ Ptuj bodo odslej ob 17. uri v istih prostorih. Yo|nl požar nad Jn^oslai¡fo Kar je doživela Poljska 1. septembra 1959, ko so nem- Ska letala jirekoračila poljsko mejo in / bombami sipala smrt po poljski deželi, ko so do zob oborožene nem.ške mo- torizirane enote kitlerjevske vojske prekoračile fioljsko me- jo io z naglico zavzemale to slovansko zemljo to je do- živela 6. aprila 1941 Jugoslavi- ja. i'ašistične armade so brez vojne napo\edi prekoračile ju- goslovansko mejo ill nemška letala so nepričakovano napad- la Beograd v jutr¿injih urali. v nedeljo, 6. aprila. Na dejstva, ki so strahotno ožigo- sala nemški nacizem in faši- zem drugih narodov ter njiho- vih poniagač(-v. usiašev, belo- gardistov itd. Jugo.slavija je kapitulirala 17. aprila zaradi petokoloiiaške- ga vodstva. Postala je plen fa- šističnih sil. Narodi Jugoslavi- je so v hudih časih strahotne fašistične okupacije dokazali z junaškim bojem za svobodo svoja denir^kra'tična stremlje- nja, svoj nadčl()veški pogum. V boju jih je vodila Komuni- stična jjartija. S sxojini bojem za svobodo so pomagali na skupni fronti naprednih sil ugonobiti sovražnika človeštva — fašizem. Iz malih partizan- skih čet. so se razvijali bata- ljoni, brigade, korpusi. Iz me- seca v mesec so številčno rasle enote NOV. ki jo ¡e vodil vr- hovni štab s tovarišem Titom na čelu. Iz krvi. trpljenja in poguma je zrasla nova domo- vina Jugoslavija in je bil 194"í. leta v svetu razorožen faši- zem. V PTIJSKEM OKOLI.ŠU APRILA 1941 Nemška letala se 6. aprila zgodaj zjutraj pojavijo nanskih goric. 1-jud- j{! se skrivajo tudi |)red bom- bami iz zraka |)o kleteh. V if>- rek zjutraj zapuščajo Ptuj zad- ri j i vojaški (Kldelki jugoslo- vanski" vojske. Za s(>boj poru- šijo oba mostova okoli 11. ure dopoldne. Po mestu hodijo kultiirbundovci v črnih lihir;ili ill belili srajcah že s kljuka- stim križem na rokavnem tra- ku. V Ptuju še ni nemških vo- jakov, a kulturbundovci pre- vzemajo oblast. Povsod so že, na glavarstvu, na občini, na policiji, na pošti, lia žandar- meriji, v zaporih. Glavno be- sedo ima Sturmabteilungî. os- novan že pred dvemi leti. '/ druge strani Drave se slišijo le še posamezni streli, ki km - lu prcMiehajo. V Ptuj pridrve prve Tiiotori/irane nemške erio- t(4 Naslednji dan. v sredo, 9. aprila 1941. so prihrumeli v Ptui že večji vojaški oddelki po Ljutomerski (csti. Takoj so za silo popravili mostove za transport čez Dravo in še isii dan prekoračili Dravo. V me- sto prihaja vedno več vojaštva na kamionih, do zob so oboro- ženi. Na hišah se pojavijo za- stave s kljukastim križem. i'iiij po-iaiie na vide/ iieiii'^ku mesto. NACISTIČNI OBLASTNIKI Prvi nemški župan je ('('lot- ti, ki je imel opekarno v P.<>- goznici. /a njim je jirišel Bauer iz .N(>mčije, a le za kra- tek čas. saj je že ob koncu ai)rilii /a^edel županstvo \N ress- nigg. predvojni gestapovski agl'ani. V Breiičičevi hiši so se vgnezdili gestapovci. Ptuj i)o- stane uKHan gestapovski (en- ter, ki povezuje P.adgono in LjiiloiiKM-. \' Ptiiji' in |)o okolici zginja- jo slovenske napisne table, za- menjujejo jih nemške. V mu- zejskem arhivu so ohranjeni akti, ki dokazujejo brezobzir- nost nacističnega okupatorja že meseca aprila, ki nosijo na- ziv: -Sofortmassnalmu-n (na- glih ukrepov). Prvi akt teh nujnih ukrepov clohna zasesti javne zgradbe in urade, utrdi- li dohode k mostovom in pre- \/eli š(>l(\ Drugi akt nujnih iikrepo\ se nanaša na prevzem denarnih zavodov. skladišč življenjskih potrebščin, trgo- vin, bencinskih tankov, motor- nih \(>/il. S tem aktom so |)ге- povedali indi vsa slovenska društva ¡.'1 za|)lenili njihovo premož(Mije. Na listi ukinjenih društev in ustanov so (jlasbena matica na Hrvaškem trgu. .Muzejsko (Inišivo na Dominikanskem tr- gu, ljudska knjižnica (čitalni- ca) \ \ seh svetnikov ulici 15. Delavsko kulturno društvo Vzajemnost v Maistrovi ulici". Fantovski odsek na Minorit- skem trgu "î. .Sokolsko društvo v Slcmiškovi ulici 15. Ciril-Me- todovo-drušivo. Jadranska stra- ža. Strelsko društvo, ki ffa je vodil poročnik Polič s sedežem v kasarni, športni klub >Dra- va< na Ljutomerski cesti 2, Slovensko lovsko društvo na Ljutomerski cesti. Društvo istrskih in koroških rojakov na Vičavski poti 1, Maistrovi bor- ci na .Minoritskem trgu 2, Dru- štvo rezervnih oficirjev v pi- sarni dr. Šalamuna, Miiioritski trg Slovenska siraža v Na- rodnem diuiiii, .Narodna odbra- na \ NanKinein domu. A K K T 1 R A N C I Na ireiji listi nujnih iikre- |)ov je clohK'eno. naj takoj za- pro Zide in nemštvii sovražne ljudi. Aktu je priložen seznam Zidov, ki jih morajo takoj are- tirati: Ignaca Sonnenscheina, trgovca s poljskimi pridelki v -Vlaistrovi ulici, llinka SonncMi- scheina. ludi trgovca s poljski- mi ])ridelki v Maistrovi ulici, in Marijo Oskar, trgovko na /g. Br('gu. Na tem seznamu s(> /iipisani ludi Nemcem sovražni Sloven- ci, ki jih morajo aretirati. To so: Abram, policijski šef in član Sokola. Miha Brenčič. po- sestnik in bivši poslanec, Vin- ko Brenčič. zobozdravnik in član Sokola, dr. Briiiiicm. zdrav- nik in član Sokola, dr. 1'Cr- mevc. (xlvetnik in član Sokola, Corup. upokojeni šolski nad- zornik, scnlnik kancler, član Sokola. Komac. član Sokola, dr. Kovačič, ravnatelj gimnazije in član Sokola. Koželj Mirko, član Komunistične jnirtije. Rudolf Kraniberger. sodnik in član Sokola. Krane Lenart, veletr- govec in Sokol. Lipič. sodnik in Sokol. Majcen, učitelj in So- kol, dr. .Mrgole, zdravnik. Mu- har \ lado, sodnik in .Sokol. Na- gelšmid. železniški uradnik in član .Sokola, upravnik Ogore- lec. učitelj Peček. uradnik Per- tekel. porcK-nik Polič, učitelj Praprotnik, dr. Potrč, član KP, Alojk Remec, župan; dr. Šala- mun, sokolski starosta, Janko šegiila, pristaš KP (seznam ga označuje za voditelja KP), dr. Senčar, trgovec M. Senear. Stan- ko Senčar. dr. Jurij Sluga, tr- govec Snoj. Jože IJrbančič. in- ženir, sreski načelni'^ Vidic, Milan ^ idmar. bančni uradnik, dr. \'isenjak-prijatelj (ehov, dr. Milan Zupančič, uradnik. Na 4. listi nujnih ukrepov je določena aretacija vseh Slo- vencev, ki so se naselili tu po letu 1914. Že 9. aprila so začeli z areta- cijami .Slovencev, napisanih na trc^tji listi. Cez pet dni j)a z aretacijo Slovencev, naseljenih Sedma lista določa oddajo orožja in uvaja za necxJdano orožje smrtno kazen. Določa tudi policijsko uro ob devetih zvečer. Osma lista določa ukrepe za cene. deveta za deponiranje denarja, deseta za protiavion- sko službo, enajsta ureditev (irehrane in gospodarstva v nemških rokah. Po teh ukrepih, ki so str:i- hotni) prizadejali zavedno slo- vensko prebivalstvo ptujskega okoliša so iz slovenskih šolskih in javnih knjižnic- zbirali knji- ire za požig. Maja meseca smo doživeli nova presenečenja. IPORNl SLOVENCI MESECA APRILA Čeprav šc> ni bila osnovana Osvobodilna fronta, čeprav so bili sliki z Ljubljano skoro prekinjeni in vsaj zelo otež- kočeni, so ptujski komunisti v ptujskem okolišu po letu 1914. /. areliranci so napolnili ptujske zapore-, Leiiartovo hi- šo na Srbskem trgu in kapu- cinski i.anioslan. I/ Ptuja so zapornike od i. maj.i dalje se- lili tudi na grad Bori. kjer je nemška varnostna policija GK- STAPO uredila svoje zapore. I/ Ormoža so zaprli 55 zaved- nih Slovencev. Ase zapornike so surovo pretepali. ÜRLGI NUJNI I KREPI Peta lista tiiijnih ukrepov je /adala udarec jiolitičnim stran- kam in drugim organizacijam. Odredila je preiskave in are- tacije za voditelje teh organi- zacij. Nav(4lenih jiii je 60. .Se- sta lista dolfK-a nakazilo stano- vanj in potrebnih prostorov za oddelek SA in policijo. že aprila dokazali svojo na- cionalno zavest, dokazali svo- ja čustva do domovine in so- vraštvo do fašističnega okupar lor ia. Omenili smo. da so se že 7. aprila ptujski komunisti r>d- zvali klicu KP. naj se takoj javijo v vojsko, da bodo bra- nili domovino pred fašističnim agresorjem. V Ptuju se je zbra- lo okoli 90 prostovoljcev, ki jih vojaške oblasti niso mobilizi- rale, med njimi so bili razen dveh. vsi komunisti, ki so pri- šli iz .Medj 11 rečja. Prostovolj- cem je poveljeval Jože Lacko. Mladinskih prostovoljcev je bi- lo okoli 500. Zal so v Novem mestu doživeli kapitulacijo ju- goslovanske vojske. (Dalje prihodniič^ RV. PTUJ, Т>Ш. 7. APRILA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 šE: OB PROMETNI NESREČI NA SPODNJEM BREGU Pijan avtomobillst povozil dva solaria Hudo poškodovani Sirec je podlegel poškodbam v sredo, 29. marca po 19. uri je nenadna avtomo-bilska nesre- ča v Ptuju na Zagrebški cesti močno prizadela družini Sirec in Molnar z Zagrebške ceste. Nji- hovega sina Vlada in Stanka, učenca 7. in 8. razreda Osnovne šole na Bregu, je težko poško- doval z osebnim avtomobilom Stanko Markež iz Rabelčje va- si 29 pri Ptuju. Opit je z veliko brzino pripeljal po Zagrebški ce- .sti in se zaletel na ovinku na skrajnem desnem robu ceste v kolo, na katerem sta bila Vlado Sirec in Stanko Molnar. Vlado je obležal na cesti s težkim zlo- mom lobanje na zadnji desni strani ter z zdrobljeno roko v nadlahti, Stanko pa z zlomljeno nadkolenico in drugimi manjši- mi poškodbami. Vlado je bil ves čas po nesreči nezavesten vse do sobote, 1. aprila 1961 do 3. 30, ko je v ptujski bolnišnici izdih- nil. Stanko se še zdravi v bol- nišnici in bo po daljšem času okreval. Ljudstvo obsoja pijanega vo- zača Markeža in njegovo druž- bo, ki je ta dan spila v kratkem času v Vidmu in na Tumišču yfç litrov vipa in. ni upoštevala. Ha' je z njo vozač o.sèbnègà av- tomobila, ki jc lahko nevaren za promet in ljudi ter lahkomi- seln za svojo službo in družino. Obiskal sem oba poškodova- na v petek, 31. marca 1961 po- poldne v ptujski bolnišnici. Po nasvetu dežurnega zdravnika dr. Gaberška seni se zaradi izred- nega obiska obrnil na šefa ki- rurškega oddelka dr. Praunsei- sa. Smel sem obiskati Vlada Šireca in Stanka Molnarja. V soho, kjer je ležal Vlado, me je odvedla sestra Mira. Tam sva našla bolničarko Dragico, ki je ravno z vato čistila Vladov močno poškodovan in otekel obraz. V malo odprta usta se mu je videlo, da pokrivata ustnici težko poškodovano zgornjo če- ljust. Očesni veki je imel malo odprti. Leva roka se je podza- vestno vedno več ali manj pre- mikala, zlomljena desnica pa je mirovala pod odejo. Bolničarka Dragica mu je lepo in previdno popravila zglavnik. Počasi in nežno ga je pobožala po laseh in dejala; »Prva dva dni je bil zelo ne- miren, čeprav je brez zavesti že od same nesreče dalje. Zdaj se je malo umiril. .Malo že reagira ob injekcijah, ker ga umetno hranimo. Oči že malo reagirajo na svetlobo. Vsi, zdravniki, star- ši in ostali upamo, da bo pre- bolel krizo!« V sosedni sobi sem obiskal Stanka Molnarja. Ležal je med drugimi bolniki. Potrpežljiv je s svojo desno zlomljeno nogo. F^škodovan je tudi po desni strani po rebri h in na glavi ima dve rani. Sam dogodek mi je Stanko tako opisal: »Vlado je bil pri nas. Nazadnje sva se odpeljala z našim, z luč- jo opremljenim kolesom na Vla- dov dom po mleko. Mimo Ši- menkovih in Petrovičevih sva se dobro peljala v mraku po skrajni «lesni strani ceste in pri- spela vštric Pučkovih. Vlado je vozil, jaz pa sem sedel na okvir- ju. Nenadoma je grozno sunilo v naju od zadaj. Mene je vrglo s kolesa v planko Rimelove ograje in nato v bližnjo akacijo, od tam pa me je odbilo, da sem padel nazaj na cesto. Z zlomlje- no levo nogo sem obležal na ce- sti in klical Vlada, ki ga sprva niti nisem videl. Potem sem ga zagledal daleč od mene nepre- mičnega. Nisem se mogel pre- makniti. V levem stegnu me je strašno bolelo-. Kmalu so bili pri meni oče. mama. brat in drugi ljudje. Nekdo me je že prej pred- jal na rob ceste, kjer sem ležal do prispetja rešilnega vozila, ki me je odpeljalo v bolnišnico. Najprej so zdravniki pregledali Vlada, ki je bil huje po.škodc- van kot jaz in nato so meni na- ravnali nogo. Hudo me je bolelo. Težko mi je za Vlada, ki je tako hudo poškodovan!« Ko sem zavil na Sirčevo dvo- rišče z Zagrebške ceste, se je tja za menoj pripeljalo več fan- tov, Vladovih sošolcev, ki so prišli vprašat, kako je z Vladom. Oče Sirec jih je potolažil, da bo boljše. O samem dogodku mi je Vladov oče Ivan Sirec, bolehen obrtnik, tako dejal; »Ko sem bil poklican na kraj nesreče, ki jc kakih 150 korakov od naše hiše, jc Vladek že ležal na travi pri Rimelovi hiši. Zbra- ni ljudje so mi rekli, da ga je s ceste tja predjal Slavko Polaj- žar iz »Delte«, da ga ne bi še kdo povozil. Ko sem zagledal v obraz vsega krvavega sinka, sem po- kleknil ob njem in ga začel bri- sati in klicati po imenu. Za me- noj je pritekla še žena. Strašno naju je prizadela sinkova nesre- ča. Ljudi se je precej zbralo. Kakih 60 korakov od nas je bil na cesti poškodovani Markežev avto, on in komisija TNZ. Prvi nam je bil v pomoč šofer predsednika OLO Maribor Jo- žeta Tramška, ki je pripeljal po tej cesti. S Planinčevo Albino sva odpeljala s tem avtom Vla- deka v ptujsko bolnišnico. Šo- fer je hitro vozil in večkrat vpra- šal: »ЛИ še diha?« Molnarjevega Stanka je pripeljal rešilni voz. Hitro so bili zbrani zdravniki dr. Praunseis, dr. Korpar. rentgen- ski tehnik Metod, instrumentar- ki itd. Storili so vse, kar se je storiti dalo in so se za oba po- škodovana otroka zelo zavzeli. Iigotovili so, da je Vladek težko poškodovan po glavi in na desni- ci. Vozač IMarkež je moral biti močno vinjen, ker je z divjo br- zino pripeljal po desni strani ce- ste, na ovinku nasproti Petrovi- ,čevim pa je zavozil na rob ceste ne glede na to, ali je tam kak pešec ali kolesar. Z v.so silo je avto udaril zadaj v Vladeka. da je padel v šip(». jo zdrobil v drobne kosce in skrivil močno pločevino ter okvir šipe. Nekaj metrov je nesel avto Vladeka dalje, dokler ni padel na cesto. Vozilo je peljalo dalje še kakih 60 metrov in se nato ustavilo. Vla.deú je iimel na fliavi strašna pr-skofibe .. .« Dalje oče Sirec ni mogel go- voriti. Odšla sva na lice mesta pred Rimelovo hišo. Se v petek popoldne sta se videla na cesti dva večja krvava madeža, kjer je Vlado padel . z avtomobila. To je bilo kakih 25 korakov od mesta nesreče. Rimelova ograj n je bila že popravljena in deska, ki jo je iz ograje zbil Stanko, zopet pribita. Na cesti so se še videle bele črte, ki jih je po ce- sti zarisala komisija TNZ, da se je videlo, kako je Markež vo- zil po skrajnem desnem robu ceste. Ljudje so se ustavljali na cesti in spraševali očeta Sireca, kako je s sinom v bolnišnici. »Se je v nezavesti...!« Pri Molnarjevih sem si ogle- dal uničeno dvokolo, na kate- rem sta se peljala Vlado in Stan- ko po mleko. Stankov oče mi je poja.snil: »Kmalu po nesreči sva bila z ženo pri Stanku. Stokal je ob robu ceste zaradi noge. Hotel sem ga dvigniti, pa me je pro- sil, naj ga pustim, da ga strašno boli. O poškodbi na rebrih in glavi niti ni nič rekel. Bil je brez enega čevlja. Tega in posodo za mleko je vrglo po Rimelovi tra- ti. Hitro je pripeljal rešilni voz in odhitel s Stankom v bolnišni- co. Gotovo bo precej časa, da bo imel Stanko nogo zopet kot jc treba!« Slavko Polajžar in Ciril Jur- kovič, oba iz »Delte« sta se s kolesi peljala v sredo, 29 marca 1961 zvečer po Zagrebški cesti proti Ptuju. Z veliko naglico ju je prehitel osebni avto. Mislila sta: »Oho, prometna hiti. nekaj se je zgodilo!« Vozila sta se O'b robu ceste in osebni avto je švignil mimo njiju kot bi trenil. Slišala sta pred seboj tresk in kmalu'nato se je avto ustavil. Nič hudega sluteč sta se peljala daljo za avtomobilom, ki je ne- daleč pred njim obstal s prižga- nima zadnjima signalnima luč- kama.V slabi luči sta zagledala najprej Stanka Molnarja, ki je ležal sem od avtomobila na ce- sti in stokal. Slavko Polajžar mi je pojasnil: »Prijel sem Stanka pod paz- duho in ga predjal na desni rob ceste, da ga ne bi še kdo povozil. Po levi nogi, ki jo je imel dečko zvito pod drugo nogo, sem oce- nil, da mora bili strta. Potem sem stopil še dalje do vznak le- žečega Vlada. Tudi njega sem prijel pod pazduho in ga pre- maknil na rob ceste. Desna roka se je obesila kot bi bila brez ko- sti. Vlado ni dal od sebe glasu Kmalu so bili na mestu starš= in več drugih Ijiidi. Ciril .îurko vič je odhitel s kolesom do služ bujočega prometnega organa ÌjM na ovinku pri vulkanizerju Korošcu na Bregu, kjer je tudi telefon. Takoj je bila o dogod- ku obveščena Reševalna posta- ja Ptuj in organi TNZ!« Na Markeževem domu v Ra- belčji vasi 29 me je v soboto, 1. aprila dopoldne ñ malih otrok (6-13 Ijt) prav zvedavo gledalo, ko jih je mati Ana poslala iz so- be na dvorišče, da ne bi poslušali najinega razgovora o nesreči na Zagrebški cesti, ki jo je povzro- čil njen mož, Stanko Markež. Spotoma sem zvedel, da je Vla- do tega jutra umrl. Stanka Mar- keža nisem našel doma, ker so ' ga organi TNZ v četrtek zjutraj ! aretirali in odpeljali v Maribor. ( »Umrl je?« je vzdihnila Mar- keževa žena potem, ko sem ji povedal o preminulem Vladu. Solze so ji zalile oči. »Kaj je le mož mislil, da je toliko pil, da ni mislil na to, da vozi, da ima družino in .■) otrok?« je dejala. Končno mi je še pojasnila, da je kupil avto v jeseni 1960. »Na- še koline so več zim šle za avto. In še nas ni prav vseh naložil, da bi nas kam peljal in že smo tako nesrečni. I>ažje bi bil on brez pijače kot bo sedaj družina brez dohodka, brez kruha, brez vsega, za kar smo morali tako varčevati. Večkrat sem moža opozarjala, naj ne pije in naj ne divja z vozilom. Sedaj, ko bi nam bilo malo boljše, pa taka nesreča!« Zopet je zajokala in otroci so prišli nazaj v sobo ter jo spra- .šujoče gledali... V soboto. 1. aprila 1961 zjutraj oh 3.30 je Vlado umrl. Z obduk- cijo so bile potrjene ugotovitve organov TNZ na licu mosta in zdravnikov v bolnišnici. Vest o Vladovi smrti je očeta in mater še bolj prizadela. Vlada so položili v soboto popoldne doma na mrliški oder. Sorodniki so se zbrali. K Sirčevim so pri- hajali odrasli in otroci ter pri- nesli mnogo vencev in šopkov. Vladov bled obraz in rane po njem so bile obtožbe Stanka Markeža in tistih vozačev, kí se opijajo in pozabijo, da na ce- sti niso sami, da ogrožajo promet in življenja vseh, ki jih delo in razne skrbi ter dolžnosti silijo na cesto. V ponedeljek. 3. aprila t. 1. popoldne, se je razvil od Sireče- vih dolg sprevod odraslih in otrok (skoraj 2.000 ljudi). To ni bilo samo slovo od /iriljubijene- ga Vlada, ampak je bil obenem protest zbrane žalujoče množi- fe proti hrezvestnosti vseh. ki prodajajo alkoholne pijače voza- čem avtomobilov in proti tistim, ki silijo v družbi vozače, naj pi- jejo. Moralno so ti tudi soodgo- vorni za nesreče, ki jih povzro- čajo vinjeni .šoferji. Uničen zadnji del Molnarjevega kolesa Množica ptred Silrečevo hišo pred poflreboim. Pri tretji beli hiši deson S€ je zflodila nesreča. Nezavesten Vla^i- - '•lišn Stanko MolTiar z zlcmljrina nogo v ptujski boJn-šnici Osebni avto Stanka Markrža. Na lev« strani zbita lue in zqoraj vdrta piocevina. Sem in tja po Ptuju Prazen prostor med Maribor- sko cesto in železnico v po- daljšku mestnejia parka v Ptu- ju dobiva svojo dokončno obli- ko. Na splaniranem in navože- nem prostoru nekdanje poru- šene stare stanovanjske zgrad- be v oglu med Lackovo ulico in železnico pri prelazu na Or- moški cesti se urejuje podalj- šek ptujskega parka. Naprav- ljena so sprehajališča, zasaje- no okrasno drevje in grmičje ter posejana trava. Nazadnje je bilo na ta pro- stor navoženili 800 prostornih metrov plodne zemlje. Ta je splanirana. Sprehajališča boilo posipana s poljčanskim peskom. Ob poteh bo žična ograja, da ne bi odrasli in otroci uniče- vali novefra travišča in okras- nega nasada. V tem delu bo tu- di postavljenih 10 klopi. Ob progi je zasejana vrsta naglo rastočih topolov. Ti so zasaje- ni tudi pred kletno zgradbo na desni strani ceste. Pogled na ta del parka bo prav ugodno vplival na vsake- ga prehodnega avtomobilista na poti Zagreb—Maribor pa tudi na stalne prebivalce Ptu- ja, ki so se že veselili ureditve tega dela mesta, ki je že pred leti izgubil prej nemogočo po- dobo. Po Ormoški cesti so v dein vodovodna dela. V^odovod po- laga vodovodna ekipa Zavoda za komunalno dejavnost po le- vi strani ceste in je z delom gotova že do mostu čez Graje- no. Tako bo tudi ta del mesta priključen na mestni vodovod. Med železniško tovorno po- stajo in skladiščem ^»Petrola« gradi od 7. marca 1961 dalje gradbeno podjetje »Remont« Ptuj za trgovsko podjetje .Merkur« Ptuj skladišče dolgo nad 50 metrov in široko 10 me- trov. Do konca aprila t. 1. bo zgradba pod streho. Doslej podjetje ^Merkur« za pohištvo ni imelo primernega skladišča, zato je bila trgovina zraven »Slovenskih goric« močno na- bita. Panorama za Ptujem je vsa v cvetju. Zacvetele so breskve na vzhodnem delu Panorame, na severnem delu pa cvetijo hruške na nizkem vrstnem na- sadu. Ves v cvetju je tudi muzej- ski park pred muzejem prf spomeniku dr. Matije Murka. Cvetoče slive, breskve in češ- nje krasijo neštete vrtove. Enako je vse cvetoče v okolici. V ponedeljek, 3. aprila 1961, popoldne je preizkusil poseb- nost breškega ovinka ceste Ptuj — Maribor — Rogatec — Zagreb med ostalimi vozači tu- di vozač zasebnega tovornjaka S 12450. K sreči je vozil počasi, ko se je od šasije na ovinku loči- la kripa s svinjami in teleti in padla v normalno lego na tla, brez da bi se kripi in živini kaj zgodilo. Ta teden so se začela na novi zgradbi Komunalne banke Ptuj dela za napeljavo centralne kurjave in vodovoda, temu delu pa bo sledila napeljava elek- trike. Steklo za steklene ste- ne je že nabavljeno. Zgradba Komunalne banke v Ptuju je prva izmed takih so- dobnih zgradb, v kateri je so- bam s steklenimi stenami za- gotovljeno bogastvo svetlobe in prijetnost dela v njih. Ljudi in vozilo obvaroval pred večjo nesrečo v torek, 4. aprila t. 1. je kot redno pripeljal ob 6.20 zjutraj po Ormoški cesti v Ptuj avto- bus iz Cirkulan. Bil je pol potni- kov, odraslih in otrok. V bliži- ni gostilne pri sejmišču (prej Brenčič) v Ptuju pa mu je od- povedala prednja leva vzmet. Voz je imel srednjo brzino. Prednji kolesi je usmerilo na- ravnost proti debelemu kostanju. Šofer .Tože Kodrič iz Cirkulan si je na vso moč prizadeval, da bi vozilo speljal mimo kostanja. Ker je bil premični vzvod krmi- la blokiran, ni mogel z volanom mnogo vplivati na smer vozila, vendar mu je kljub vsemu uspe- lo vozilu prihraniti sunek, da se je samo potegnilo po kostanju. Skozi vrata ni bilo mogoče ven iz vozila, ker je bilo z nji- mi naslonjeno na kostanj. Šofer Jože Kodrič in Konrad Plohi z Borla sta se splazila skozi okno. Ko sta ugotovila, da ni nevarno- sti za ogenj je zlezel šofer na- zaj v voziio in pognal motor. Vozilo je potisnil toliko nazaj, da je bilo mogoče odpreti vrata. Ljudje so si oddahnili. Ko so začutili sunek in vse ostalo v zvezi z zlomljeno vzmetjo, so bili vsi precej vznemirjeni, zla- sti otroci. Vsakdo se je zbal, da bi izbruhnil požar. V tem pri- meru bi bila res edina rešitev skozi okno. Skozi vrata so po- tem vsi zdravi in veseli zapu- stili vozilo, ki je tam počakalo na odpremo v delavnico .. . Taka nevšečnost bi se po vsej verjenosti na vožnji po hribu drugače končala. Tokratna iz- kušnja pa nalaga podjetju po- gostejše preizkušnje vzmeti na potniških vozilih, da bo potni- kom zagotovljena mirna in var- na vožnja po hribih in ravnini. Šofer Jože Kodrič zasluži priznanje glede na prisebnost in vso prizadevnost, da je obva- roval ljudi in vozilo pred večjo nesrečo in škodo. Potniki so mu ga tudi takoj izrekli. V. J. NOVI DAROVALCI KRVI l)iu! 28. marca 1961 so daro- v.ili kri krvodajalci iz Ptujskf^ gore, organizirali äta jih Mo- horko .Matilda in Božičko Ma- rija. V imenu bolnikov se vsem zahvaljujemo. javili so se: Mohorko An- ton, Topolovec Karla, Debelak Lenčka. Bedenik Ludvik, Gaj- zer Neža, .Šoba Karolina. Goj- kovič Kanika, Zolar Antonija. Kokol .Martina, Vediin Rozaü- ja, Aubelj Antonija, Anbei j Ivdii. Kiipčič .Marija, jazbec- Milica, Kokolj Slavica, Božičko .Marija, Skledar Anica, Jeza Alojz. V istem tednu sta darovala kri še tov. Knez Jakob in Krujuc Karel. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Osebna kronika Marčič Roza, Mostečno 18 — Pavlo; Cajnko Alojzija, Ločič 3 — deklico; Juhner Marija, Zabovci 3 — Milana; Rabin Stanislava, Domava 13 — Ves- no; Korošec Marija, Slatina 17 — Bojana; Slana Ana. Nova vas 41. p. Markovci — Ido; Pe- trič Terezija, Svetinci 57 — Alojzijo; Sori Štefka, Levanjci 55 — Ido: .Meglic Katarina, Ma- rjeta na Dr. polju 91 — Ivana; Strelec Elizabeta. Strelci 2 — Stanka; Korošec Marija. Pod- lože 17 — Zdenka; Gajšek Ljudmila, Podlehnik 19 — Zvonko; Gojčič Ana, Zlatolič- je 112 — Nado; Vogrinčič Fran- čiška. Biš 65 — Danico; Konda Slavica. Vičava 8 — Slavico; Peserl Marija. Kajžar 20 — de- klico: Belšak Pavlina. Rakovci 45 H - Božidara; Klajdarič Marija. Vinski vrh 96 — Iran- ca: Knez Hod vika. Gornja Bistrica 1 — Nado; šiien Lizi- ka, Biš 42 — Janeza. Krajne Adolf. .Miklošičeva 2, in Crešnik Ana. (ormoška 5. Arnus Flizabeta. Desternik 4--. roj. 14. 11. 1891 — umrla 29. 3. 1961: Haložan Milanka, Središče 265. roj. 11. 3. 1961 — umrla 50. 5. 1961; Sirec Vlado, Zagrebška c. 26. roj. 31. 5. 1946 — umrl 1. 4. 1961. ŠAH šahovsko društvo Ptuj bo imelo brzoturnir za mesec april v ponedeljek, dne 10. t. m. v kavarni »Evropa«. Pričetek ob 19.30. Vabljeni tudi nečlani. lunine spremembe in vremenska napoved ČAS OD « DO 15. APRILA Miai bo 15 aprila 1961 rb 6.58. — Vreme bo lepo. noci pa še hl^e. AC- stran 4 PTUJSKI TEDNIK РТШ. DINIE 7 APRILA 1961' NEKAJ MISLI IN NAPOTKOV Pred izbiro poidica KAKO GA NAJLAŽE IZBIRAMO Ker preživi človek več kot po- lovico svojega življenja v po- klicnem delu in je od tega dela odvisen njegov zaslužek, napre- dovanje v delu in njegovo oseb- no zadovoljstvo, nudi izbira po- klica velik možnosti za človekov osebni razvoj, obenem je pa to dejavnost, ki lahko, če je nepra- vilno izbrana, stre človekovo življenje, podre vse njegove na- črte in uniči upe za bodočnost. Pa ne samo za posameznika, tu- di za družbo je pomembno, da so njeni člani sposobni in zadovolj- ni delavci, ker je od uspešnosti posameznika odvisen gospodar- ski napredek, vse skupnosti in od zadovoljstva posameznika, za- dovoljstvo naših delovnih ljudi.' Kako pa človek običajno iz- bira svoj poklic, kateri faktori največkrat določajo ta pomemb- ni izbor? To so osebni in zunanji faktorji. — Osebni faktorji — interesi, nagnjenje, želje, sposobnosti (le včasih, ker jih človek vedno ne pozna), ter zdravje. ■— Zunanji faktorji — tradi- cija, materialni pogoji za šola- nje, »moda« poklica (trenutno avtomehanik) slučaj (žal pre- pogosto!), vpliv družbenega oko- lja — starši, prijatelji, vpliv raznih avtoritet, časopisa, filma itd. Ker vsi našteti činitelji niso obenem tudi činitelji, ki so za iz- biro poklica dejansko pomembni in jih strokovno utemeljen na- svet upošteva, naštejmo še te: — učenčeva osebnost — zmož- nosti, šolska izobrazba, interesi, želje, lastnosti značaja, zdravje, starost in spol. — Starši — njihove želje in predlogi in njih materialne mož- nosti. — Objektivni faktorji — zah- teve poklica in šolskih progra- mov, potrebe gospodarstva po strokovnjakih, ter razvoj tehni- ke in poklicev. Vskladitev osebnih last- nosti, možnosti, zahtev in pogojev Ko torej stojiš pred izbiro po- klica, moraš pretehtati vrsto či- niteljev, ki so v zvezi s člove- kom in vrsto činiteljev, ki so v zvezi s poklicem. Dobro se boš odločil, če boš vskladil svoje osebne lastnosti in zmožnosti z zahtevami in pogoji v poklicu. Da bi to lažje, poglejmo natanč- neje najprej nekatere lastnosti tvoje osebnosti. Osnovni pogoj za delovanje na katerem koli področju so zmož- nosti, to je možnosti za razvoj posameznih duševnih in teles- nih funkcij. Ce teh ni, jih ne mo- re nadomestiti niti tvoje priza- devanje niti veselje (če imaš pokvarjeno srčno zaklopko, ne moreš postati športnik, in če ni- maš posluha, ne boš z nobeno va- jo postal dober glasbenik). K sreči noben poklic ne zahteva niti vseh zmožnosti v enaki me- ri. Iz tega sledi, da vsak poklic ni za vsakogar, da pa si vsakdo lahko najde poklic, ki predpo- stavlja take zmožnosti in v taki meri, kot jih sam ima. Torej je za izbiro poklica nad vse važna realna ocena lastnih zmožnosti. Sam to precej težko storiš, s preizkusnimi pripomočki — tisti, ki jih uporabljamo v poklicni posvetovalnici pa zmožnosti lah- ko precej objektivno ocenimo. Da boš sam čim realneje ocenil svoje zmožnosti, pretehtaj mne- nje svojih znancev, ker gledajo bolj neprizadeto nate in te zato lažje ocenjujejo in skušajo se spomniti kako si uspel v takih situacijah, v katerih ti nista po- magala ne znanje in ne praksa, temveč le tvoje zmožnosti. Važne tudi izkušnje in znanje Poleg zmožnosti je za uspeh v poklicu važna tudi izkušnja, znanje. Tudi zanj velja da je specifično, to se pravi, nihče ne zna vsega, temveč le določene stvari. Izkustvo si pridobimo z delom (seveda v okviru danih zmožnosti) vendar je za uspeh v poklicu, določen minimum iz- kustva že potreben. Zato zahte- vamo, za vstop v poklic, tudi for- malne kvalifikacije, to je spriče- valo o uspešno opravljeni šoli (različno za različne poklice). Večina poklicev je nedostopna vsem, ki nimajo рор>о1пе osem- letke (kovinska strcka, elektro- stroka, gostinstvo). Dè'odaja"Q pa upoštevajo ob sprejemu v uk for- malne kvalifikacije, tako da iz- birajo kandidate z boljšim: oce- nami. Pozitivne C cen e pa ne po- menijo vedno, da s. snov za do- le čen razred res obvladal, še manj pa, da jo ot)vladaš še danes, da je nisi pozabil. Zato se ob izbiri poklica ne eziraj le na šolske ocene, temveč dobro pretehtaj tu- di svoje iznanje. Pametno je, če cceniš svoje znanje tudi na pod- ročjih, ki niso v zvezi s šolo, pa bi utegnila b.ti važna za p>ok le- no delo. In še nekaj o interesih, zanima- nju in veselju. Tudi teh činiteljev ne kaže prezreti, kadar se odlo- čaš za pcklic. Saj veš, nekega de- la se običajno lotiš le, če imaš veselje zanj, če te zamima. V tem primeru vložiš v delo vse svoje sile, pr; deu se najmanj utrudiš in dosežeš največji učinek, hkrati pa najbolje izkoristiš svoje zmož- nosti in si pridobiš kar največ izkustva; v nasprotnem primeru pa delaš z nejevoljo, zato z več- jim naporom in manjšim uspje- hom, kar tvcjo velijo in veselje do dela še,zmanjša. Svojih zanimanj se navadno dobro zavedaš, samo ko se odločaš v ip>cklic, s; v letih, ko so tvoji interesi zelo goreči, žal pa prav 'tcliko nestalni in predvsem vezami samo za prijetne strani poklica, ker slabših včasih sploh ne poznaš ali pa se j m za- vestno izogibaš (zavidaš šoferju, ko starino sedt za volanom — kaj pa, ko poiprav;lja vozilo cb naj- manj ugodnem vremenu in ča- su?). Ko torej raziskuiješ svoje interese, skušaj spegnati vse stra- ni poklica, da boš lažje odločil, če te zanima toliko, da boš lahko prevzel nase tudi manj ugodne strani poklica :n če boš lahko vztrajal v njem ves čas, ki ga človek prebije v poklicu. V po- moč pri spe zna van ju tvojih pra- vih interesov ti bc, če bo.š raz- členil tísta opravila, ki si jih naj- bolj uspešno izvršil, :n predvsem tista, katerih si se lotil iz lastne volje, ne pa pod vplivom prijate- ljev ali drugih zunanjih okolnosti. Delo z veseljem in uspeh je zagotovSjen Skušali smo ti prikazati, kako se zmožnosti, izkustva in zanima- nje med seboj povezujejo in do- polnjujejo. Za uspeh v poklicu je potrebno vse troje. Če nimaš zmožnosti, si z nobeno pridnostjo in prizadevnostjo ne moreš prido- biti ustreznega izkustva, če imaš zmožnosti in izkustvo pa manjka zanimanje, ne delaš z veseljem n usipeh izostane v obeh primerih. Poklic bcš torej dobro izbral, če se odločiš za tistega, za kate- rega imaš potrebne zmožnosti, potrebno znanje in zanimanje. Poleg naštetih zahtevajo neka- teri poklici še p:sebne osebnost- ne lastnosti, ki zadevajo človeko- vo čustvovanje n osebnost v ož- jem pK>menu besede (delo social- nega deilavca zahteva samostoj- nost in iniciativnost, prometni po- klici predpostavljajo izrazito ču- stveno uraivnovešenost). Take lastnosti svoije osebnosti najlaže preceniš, če veš, kako si reagiral v situacijah, ko s: stal pred tež- jimi in odgovornejšimi nalogami. Na poklicno iizbiro vpliva tudi sfX)l. Nekatera težaška dela so za dekleta povsem neiprimema, med- tem ko so nekateri poklici iz- kjučno žensk; (letalsko strežno osebje, poklici pri negi otrok). Slednjič so pri izbiri poklica po- membne tudi objektivne družin- ske prilike — materialna situira- ncst star.šcv, n j hove želje, ob- veznost do družine itd. Svoje last- ne objektivne prilike vsakdo po- zna in jih mora uprštevati (ne- smiselno se je zanašati na šti- pondijo, če s svojim študijskim uspehom ne ustrezaš pogojem, da bi jo dobil), vendar se marsikaj, kar se kaže nemogoče, ured. s pametno presojo in vztrajnostjo. SRNICA v gozdu živela je srnica in hodila k protoku je žejo gasi:. Za njo zvedel je lovec mlad, ki hodil tja je lov.t. Počakal je srnico nekega dne. Res. mora priti v moje roke. Za njo dobil bom denarce, praznil bom lahko kozarce. Pri.šla je srnica vitka zopet k potočku pit vedo. Puška je počila in srnica skočila. Krt je rahla njeno oko. Potoček v gozdu dalje šumi, za srnico žaluje, ki je več ni. NEŽA MAR KOVIC, Bukovci 77, p. Markovci pri Ptuju ANIC.^ DUH, Videm: CVETOČA ČEŠNJA (FAM.^ZIJSKl SPIS) Pred mnogimi leti sem s svo- jimi prvimi lističi zagledala svet- lobo. Dolgo me je ščegetalo v očeh, kajti svetloba, ki je n sem še niko i videla, me je docela pr&vzela. Nisem in nisem se mo- g.a načuditi lepemu življenju, ki se je razvijalo in cvetelo okrcg mene. Čez nekaj časa (čez nekaj mesecev ali let) se je začelo tudi zame novo življenje. Kakšen je bil ta začetek, vam bom na kratko razlož la, samo če boste pazljivo citali. Začelo se je takole: Nekega dne je prileze, oziroma počasi je pristopical proti meni prileten možakar. V tresočih se rokah je držal nož m nekaj šibic. Joj, kako sem trepetala iz stra- hu, ka.iti dedek je že odpira! nož, da bi m odrezal vejice. To je tudi storil. Cepil me je. Joj, joj, kako sem stokala, jokala in točila sol- ze. Tudi ro je hitro minilo in že nas.ednjo pomlad sem prvič za- cvetela. Ko bi Videli, kakšno ve- selje je imel dedek, ko je zagle- dal, da mu je cepitev uspela in da mu bo sedaj raslo najljubše drevo. Od takrat je minio že mnogo časa, mnogo mesecev in let. Raz- prostiram sedaj mogočne veje da- leč ckrog deb.a in segam visoko v nebo ter vsako leto cvetem in rodim .epe temnordeče češnje. Daleč naokoli vidim svojo lepo okolico, ne vidim pa več dedeka, ki je tako rad prihajal k meni. Minule spomladi, ko sem najlepše cvetela, so ga domač, prijatelji in znanci spremili k zadnjemu po- čitku. O, kako živo se še spomi- njam, da je pri'ekel takrat k meni neki deček, odlomil vejico, nato steke. na pokopališče in jo solz- nih oči položil na dedekov grob. Od takrat dalje sem zapuščena. Mnogi se še oz rajo nams, nikdo pa me več ne čisti in ne poseda na klcp>ci v moji senci. Še danes se, vsa v belem cvetju, ponosno oziram na dom, kjer je živel de- dek. Pomlad je. Med mojimi vejami pihlja lahna sapica in se poigrava z beimi cvetov in s pridnimi če- belicami. In ravno sedaj, ko se je približal konec mojega pripovedo- vanja, je prišla med be,e veje najbolj znamenita ptica. Naša znanka rada zapoje pesmico, ki jo vsi tako radi po;slušamo. Kuku, kuku, kuku ... Magični (Ik 1. Znani ruski pisatelj (1828 do 1910), (Vojna in mir, Ana Kare- nina); 2. eden od odličnih grških gnomikov (pisec izrekov); 3. me- sto v zahodni Belg ji; 4. tanka zvaljena cinasta ploščica; 5. po- krajina in me.sto v južni Španiji, kjer je znana mošeja (danes ka- tedrala) Abd ar-Rahmana I. :z 3. .stoletja. F?EsiTHV ma(;iCnp:(;a lika IZ .ŠTF.V. 12 1. lokvanj, 2. Škot.ska, 3. avto^ kar, 4. maškara, 5. Ankaran. ALI VESTE? 1. Kdaj so gestaipovci ujeli in zverinsko ubili .ložeta L^cka? 2. Čigav je obsežen roman »Le- sena žlica«? 3. Kdo je zgradil prvi kajak za športne namene? 4. Po kom ma fazan svoje ime? 5. Kdo je anglešiki pnrodoslo- vec, ki je osnovatelj prve teorije nauka o razvoju (evoluciji) živih bitij ? 6. Kak.šna je .širina in teža diska za moške? 7. Kje se je rodila ameriška filrnska igralka Susan Hayward n kakšno je njeno praivo ime? 8. Koliko časa traja hokejska tekma? 9. Kateri so trije gavni liki n- sanih filmov Walta Disneya? 10. Kje je Cervantes izgubil roiko? ODGOVORI: 1. Narodnega heroja Jožeta Lac- ka so gestaipovci ujeli in zverin- sko ubili 10. avgusta 1942. 2. Avtor romana »Lesena žlica« (1-П. 1947, 1952) je slovenski knji- ževnik Juš Kozak (roj. 1892). 3. Prvi kaJFk za šoortne name- ne je zgradil Škot Mac Gregor le- ta 1845 ter ga imenoval »Rb Roy«. 4. Fazan ima ime f>o grškem na- zivu reke Rion, na Kavkazu (Fa- sis). 5. Osnovatelj prve teorije nauk-i o razvoju ž vih bitij je anglešk prirodosl'vec Char es Robert Dar- win (1809—1882). fi. Premer diska za moške je 22 centimetrov, težak pa je 2 kilo- grama. 7. Ameriška f Imska igralka Su- san Hayword se je rodila 30. ju- nija 1919 v Brooklynu. Njeno pra- vo ime je Edythe Marrener. 8. Hokejska tekma traja trikrat po dvajset minut. 9. Glavni liki ameriškega • ¡sar- ja Walta Disneya so: Mickey Mou- se. Donald Duck, pes Pluton itd. 10. španski pripovednik in dra- mat k Miguel de Cervantes (1547 do 1616) je izgubi! roko v bitiKi pri Lepantu leta 1571. II. ABONMAJSKI KONCERT Koncert dveh slovenskih študentov iz Pariza 1'ianist ACI BERTONCELJ in viohMičelisl CIRIL ŠKER- J.\.\K(I liosla koncortirala na abonmajskih koncertih 11. apri- la v Ptuju. Oba mhida sh>vert- ska umetnika študirata v Pa- rizu na Nacionalncyi konscr- valoriju ter iipravičiijeta upa- nje, da se bosta razvila v kon- cortanta vi'likefía formata. ('>o- tovo se je Rertoncelj s svojimi (h>sedanjimi nastoj)! že uvrstil пич! elito Jiifíosíovanskih |)iaiii- stov. medtem ko jc бкегјатч prvi slovenski koncertni violon- čelist. ACI BERTONCELJ jo bil ro- jen leta l'^ïO v Ljubljani. Kla- vir je začel .študirali z osmini letom pri prof. Zorki Bradače- vi ter v njenem razredu kon- čal nižjo in srednjo f^Iasbeno šolo. Diplomiral je na ljubljan- ski Akademiji za glasbo v ju- niju 1960 pri prof. ilildi llorak- Časovi. Lotos se izpopolnjuje kot slušatelj znam^i^a j)ariške- ga pianista in ])edagoga Pier- ra Sanca na. .Se mod študijem na Akademiji za glasbo se je Aci Bertoncelj udeležil polet- nih tečajev v Salzburgu, ki jih vodita mojstra Carlo Zx'cchi in Hans Leygraf ter jc jio vsa- kem tečaju igral na zaključ- nem koncertu. Nastopal je tu- di .solistično in z orkestrom v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu. Slovenska filharmo- nija ga je še kot študenta an- gažirala za svoj abonmajski koncert (dirigent Efrem Kurtz) ter za re|)rezentativno gosto- vanje v Celovcu. CIRIL ŠKKRJANEC je bil rojen leta 1936 v Trbovljah. Po končani Srednji glasbeni .šoli v Ljubljani ])ri prof. Hildi Lobotovi jc kot štiiicndist od- šel v Pariz, kjer je bil sprejet na Nacionalni konservatorij v razred znamenitega mojstra Aiulréja Navarre. Pri njem štu- dira že tretje leto. V časii pa- riškega študija je že trikrat obiskal poletni tečaj na Aeca- demii Chigiani v Sieni (Itali- ja), ki ga vodi mojster Navar- ra, ter sledil posebnemu kurzu pod vodstvom slavnega Pabla Casalsa. Vsakikrat je nastopil tudi na zaključnem koncertu najbolj.ših slušateljev. Še kot študent v Ljubljani je bil so- ločelist v simfoničnem orke- stru RTV Ljubljana ter član ansambla »Slovenski solisii<. Nastopal je z orkestrom v Ljubljani in Mariboru, razen tega pa je z Acijem Bertonc- Ijem posnel več programov za jugoslovanske radijske postaje. S filmom na Rodni vrh člani tehnične ekipe Delavske univerze v Ptuju so svoj nedelj- ski podvig imenovali »Vzpon na Rodni vrh«. Prebivalci Rodnega vrha pa prav do zadnjega kar niso verjeli, da bo prišel film na vrh. Nekje skrit v gubah obširnih Haloz ždi Rodni vrh. Na stotine kolovozov prepleta te gube, toda vozna pot neha že daleč pod ro- bom široko razpetega krila Tri dni obetov in nestrpnega čakanja, potem nedelja kot naj- lepše darilo, s soncem, s svetlim zelenjem brez ter rožnatim cvet- jem breskev in belim snegom cvetočih sliv. V soncu se leskeče žica, ki vodi luč in misli na Rodni vrh. Prav pred kratkim je zasve- tila prvič električna luč v samoto Rodnega vrha. V senčni globači zmanjka ne- nadoma vozna pot. Nekaj desetin metrov pred koncem te poti po- gleduje mlajši človek izza ovin- ka... potem beži . .. beži pred avtom in ekipa ga ocenjuje: ali »izvidnica« ali človek, ki se je prestrašil avta ... Ocena še ni pretehtana, ko je konec poti, kot da bi le-ta bila odrezana. »Be- žeči« je že ob ekipi in je njen »šer'kas«. Nekje iz sence se izvije še ženska in zažari nekaj svetlih parov otroških oči. »Pa ste zares prišli?« je skupno vprašanje vseh. Vzpon se pričenja, vsi so oto- vorjeni, tudi »šerpas« in vodja tehnične ekipe. Slednji si je apa- rat naložil, druga dva aparata se pozibavata na glavah pomagačev- nošačev. Upravnica Delavske unii- verze pa si lovi čevelj iz blata, kjer je obtičal... Pred ekipo se boči zelena strmina, tesno obrob- ljena od drugih z drevesi poras- lih strmin, nad vsem je modro smehljajoče spomladansko nebo. sončni žarki tipljejo nagajivo skozi drevje po vseh izboklinah oživljajoče narave. Sonce in smeh se pridružita »ekspediciji« in »grizenje kolen« v strmino po- staja veseli del p>oti. Potem se svet odpre, v široki vijugi se vije pot na grebenu mimo goric do šole. Z vriski se je odtrgala na nasprotni strani vijuge skupina mla"*ine in hiti "eki'pi naproti. Ko so ob njej, je tudi njih vpraša- nje: »Pa ste zares pri.šli?« Ži- vahna in razgihana je ta mladina in prisrčna. Ni jo zaznamovala samota, .sonce jo je ožarelo. Od cldpe prevzamejo lažje predmete in že so daleč naprej. $e vijuga, dve in šola je tu. Pred šolo je veliko ljudi, kmalu je večja šol- ska soba pripravljena za predva- janje in napolnjena je do zad- njega kotička z ljudmi. Mnogo jih je med njimi, ki še nikoli ■ nLso videli filma. Zairadi lažjega razumevanja obrazloži upravnica Delavske uni- verze vsebino in vse potrebno. Ob Dysnejevih risankah se .sipro- stijo v prisrčnem smehu, z za- nimanjem sledijo slovenskemu filmu »Trenutki odločitve«. ' »Lepo jc bilo!« pravijo ob kon- cu in ob .slovesu se kot odmev fxmavlja vabilo: »Še pridite!« Iz programa RTÏ Ljubljana NEDEL.IA. 9. APRILA 11 -6.30 .lulranii pozdrav — vmes 1" f, 05 tì.io Poročila, vremenska na- poved ifi dnevni koledar. b.30 Veselo na pot! 7.00 Napoved časa, poročila, piceled tiska, vremenska napoved ш objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radiiski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Pihalni oikester ILA p. v. Pavla Br/ulje. 8.00 Mladinska radijska Igra. 11.45 Urkesler Mantovani. 12.00 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo - - 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega spioiredd. 13.15 Obvcslila àn zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Z glasbo po Evropi. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — П. 15.00 Napoved ča.sa, poročila in vre- menska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Kar radi poslušate. 1(5.00 Humoreska tega tedna - Mirko Irišler- Dve ve- seli. l(i.2() Konterlni valčki. Hi.40 Peli so jih mati moja. 17.00 Radi bi vas zabavali. 17.30 Radijska igra. 18.50 Claude Debussy: Rapsodija za saksofon ,n orkester. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik in športna poročila. 20.05 Izberite melo- dijo tedna! 20.50 V ritmu počasnega fnxtrota. 21.00 Rezervirano za operno glasbo. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in piegled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radi' skcm sprejemniku. 23.00 Poročila. 23." Nočni simfonični koncert. N'očnj simfonični koncert. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 10 APRILA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glг(>(1нт. Naslov v u p ra vi. PRODAM 1 N O.S Г Л .N ( )\ Л .N J- SKO HIŠO z vrtom, vseljivo v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM otroški, kombiniran voziček malo rabljen znam- ke i>Tribuna«. Naslov v upra- vi. PRODAM 700 kg krmilne pese. Zoree .\l(>iz. Novo naselje štev. 12 a. Ptuj. PRVORAZRKDNO SLADKO SKNO in kostanjevo kolje priKlam. Lamer, Pwllehnik pri šoli v Ciruškovju. PRODA.M njivo, ugodno za grailnjo. v bližini Kidričeve- ga in otroški športni voziček. Na'«l(>v v upravi. DVE STAVBENI PARCELI n rab- ljeno pohištvo pr-cdam. Vpra- ša ite v Rogoznici 61. HARMONIKO, 80-b8sno, malo rab- ljeno, predam. .Anton Majcen, Mlinska 10. PRODAM NJIVO v Spuhlji. Vpra- šajte na št. 75. N.AJDITELJA 30. marca izgubljene ZLATE ROČNE URE s pozlače- nim pasem prosim, da jo proti nagrad: vrne v upravi Irsta. — Gerika Dolinar, Levajnci 18, G( )S P( )D IN J .s K O PO .M OC NI - ("O z znatijcui kuhe sprej- mem \ Ljubljani. Naslov \ upravi. Ra; hlO 40 AROV DLILLISCA na Sp. Bregu oddam v najem. Na- slov v upravi. VZAMEM HIŠO v najem ali kupim tudi s ()reu/itk()m, lah- ko tu.li nekaj zemlje. .Naslov v upravi. OBŽALUJEM iu prcklicujem /aliivk(\ rečene Potočnik Magdaleni iz Ptuja. Rogaška gesta štev. 11. ter se ji zahva- ljujem, da je cKlstopila ud tožbe. Vuk .Martin. Ptuj. POSLSrVO vzamem v najem. .Naslov v upravi. VZAMEM POSOJILO &0.000 dn proti dogovorjenim obrestim :n vrnitvi v desetih mesecih. Na- s.cv v upravi. OBVESTILO Vse starše, ki imajo .šolorbveznc otroke, rojcpTp do к"пса kofpclar- skega leta 1951, obveščamo, da bo vpisovanje v I. razred osnovne šo- le Jožeta Lacka in Toneta Žnida- riča v nedeljo, dnp И. aprila 1961, od 8. do 10. uro v pisprni osnovne šole. Otroci naj pridejo k vpisovanju v sipremstvu .sta-šov. ki naj prine- se j:> s sebo i izpisKv iz matične kn j ge. Ipraviteljstvp osnovne šole Jo/eta Lacka in Toneta Žnidariča Sporedj CEPLJENJA PROTI OTRO- ŠKI PARALIZI NA OBMOČ- JU ZDRAVSTVENEGA DO- MA PTUJ Drugo cepljenje šolskih in predšolskih otrok bo po slede- čem sporedu: v šoli' (irajeiia 10. aprila l'>òl ob 8. uri: v š(Ai Desternik — 10. aprila 1%I ob 1"\ uri: v šoli I riiovska vas — 11. aprila 1961 ob 8. uri; v šoli Vitomarci — 11. aprila 1961 ob Г\ uri; v šoli Juršinci — 12. aprila 1961 ob 8. uri; v šoli Polenšak — 12. aprila 1961 ob 14. uri: v šoli Domava — 15. aprila 1961 ob 8. uri; v gostilni Pacinje — 15. apri- la 1961 ob 11.50; v gostilni p od vi nei — 15. aprila 1961 ob 15. uri: v Zadružnem domu Rogozni- ca — 15. aprila 196Го1) 15. uri; v šoli Markovci — 14. aprila 1961 ob 8. ur!, za vasi: .Markov- ci. Zabovci in .Nova vas; v šoli .Markovci — 14. aprila 1961 ob 9. uri. za vasi: Borovci. .Strelci. Prvenci in .Sobetinci: v šoli .Vlarkovci — 14. aprila 1961 ob 10.50. za vasi: Bukovci in Stoj nei: v šoli -Markovci — 14. aj)rila 1961 ob 11. uri za šolske otroke: v šoli Sela — 14. aprila 1961 ob 14. uri: v šoli Videm — 15. aprila 1961 ob 8. uri; v šoli l.eskovec — 15. aprila 1961 ob 14. uri; v šoli Podlehnik — 17. aprila 1961 ob 8. uri; v šoli (".ruškovje — 17. aprila 1961 ob 11.50; \ v,,li Ro4lni vrh — 17. aprila 1961 (vi) 14. uri. SPORED CEPLJENJA PROTI OTRO- ŠKI PARALIZI ZA MESTO PTUJ V šoli Mladika: za šolske otroke osnovne šole ^Toneta Žnidariča«: 10. aprila 1961 ob 14. uri; za šolske otroke osnovne 1.-- le »Jožeta Lacka«: 11. aprila 1961 ob 14. uri: za šolarje iz pomožne šole: 11. aprila 1961 ob 14. uri. V šoli Mladika: za šolske otroke osnovne šole >Franca Osojnika«: 12. aprila 1961 ob 14. uri: za šolske otroke osnovne šo- le »Ivana .Snolenjaka<: 15. apri- la 1961 ob 14. uri. V šoli .Mladika: za predšolske otroke rojene leta 1954: 12. aprila 1961 ob 15. uri: za predšolske otroke rojene leta 1955: 15. aprila 1961 ob 15. uri; za i)redšc>lske otroke rojene lota 1956. 1957 in 1958: 14. apri- la 1961 oh 14. uri; za predšolske otroke rojene leta 1959 in do 1. P 1960: 15. aprila 1961 ob 14. uri. Starši naj |)rivedej(> k dru- gemu cepljenju proti otroški ])aralizi samo tiste otroke, ki so /v bili prvič cepljeni v i. ^- secu marcu 1961. Higienska nostaja Ptuj Mestni kino Ptuj predvaja od 7. do 9. apnia ame- riški barvni vista vision film »Vre- menar«. Kino Kidričevo predvaia 8 aprila nemški barvni film »Rese Bemdt«, 12. aprila pa francr.ski fiim »Tatovi draguljev«. Kino Zavrč predvaja 9. apnla ameriški barvni f Im »Jezdili so na Zahod«. DPD Svoboda »Jože LackoM Ptuj Mladinska dramska sekcija Ponovi v nedeljo, dne 9. apri- la 1961. ob 16. uri Frankovo mladinsko dramo v treh de- janjih: »JEZLSOVI APOSTOLI. Predprodaja vstopnic v nedeljo (hI 9. do il. ure in od 14. do 16. ure. ŠPORT Še vedno na tretjem mestu Polet (Maribor) : Drava (Ptuj) 2:3 (1:3) v nedeljo j C hilii druga pr- venst\('na Ic^kma med noxirn m(>štvom iz .Maribora in Dravo. Igralci Drave so pričakovali, da bodo imeli v Mariboru zelo lahek |iosel. tenia so se delno zmotili. V jesenskem delu je zmagala Drava z > ¡sokim re- zultatom 8:0. loda mladi igral- ci iz .Via ribora so >e v novi se- zoni zelo popravili, predvsem pa sedaj, ko so dobili pravico nastopa še boljši igiulci. Igra je bila tipično |)rven- stvena, igralci iirave so bili nekoliko boljši. Zelo pristran- sko je sodil domači scnlnik in je boljše moštvo bilo stalno oškodovano. V prvih minutah je moral vratar Drave večkrat energično posredovali. I'!kipa Drave je kljub pristranskemu sojenju dosegla vodstvo, ven- dar so bili napadi domačinov večkrat zelo nevarni. V dru- gem delu je igra nekoliko i)0- piistila in je bila tmakoprav- na. .Sodil je pred 500 gledalci Horvat i/ Slaribora slabo. C¡f>le /a l)ra\(i ^o dali: širec. Kovar ¡T1 šilak. /a domačine pa Kr- gin in lilipec. Železničar (Maribor) : Aluminij 1:1 (0:1) Tudi drugi liredslavnik je gostoval v Mariboru in odigral prvenstveno tc^kmo / novim klubom i/ Maribora. Moštvo .Vliiminiia je bilo prav tako mnogo boljši* moštvo, vendar ni znalo svoje premcx-i izkori- stiti. Obramba domačinov je bila stalno na svojem mestu in je odklanjala vse nevarne pro- dore gostov. Kljub temu so do- segli vixlstvo, toda so v drugem delu nekoliko popustili. Tek- ma je bila zelo lepa in po pri- kazani igri bi morali zmagati igralci .\liiminija. Sodil je dobro Д avpotič iz Maribora. Ostali rezultati XIII. kola no- gometnega prvenstva maribor- ske podzvcze: Kovinar-Korotan 5:0 (2:0) lii/inar-(.rafičar 5:0 (5:0) Ojstrica-Pohorje 5:1 (5:0) LEP USPEH NOGOMETA- ŠEV DRAVE Drava : Sloboda (Varaž- din) Med tednom je bila odigra- na prijateljska nogometna tek- ma med članom hrvatske con- ske lige Slobcxlo iz Varaždina in euajstorico Drave. Tekma je bila na zelo visoki ravni, predvsem so gostje prikazali zelo lep nogomet. Aliada ekipa iz Varaždina je bila tehnično boljša ekipa, toda pred vrati precej nesigurna. Domača obramba je imela polne roke dela in je odklanjala vse ne- varne strele gostov. Domače moštvo je igralo nekoliko slab- še, vendar je rezultat tekme realen. Dcmiačini so imeli mno- go več lepih prilik, toda vra- tar gostov je bil stalno na svo- jem mestu. StKÜl je zelo dobro Jaiižekovič iz .Maribora. Za do- mačine je bil uspešen v prvem polčasu Širec Polde. V sredo je gostovalo v Ptuju nogometno moštvo Varteksa. član II. zvezne lige in letošnji finalist kupa maršala Tita." IUI V aprilu mnogo športnih prireditev C ez nekaj dni se bo pričelo sindikalno nogometno |)rven- stvo in zopet ho velik živ-žav na zelenem polju. Posamezne ekipe se že vestno pripravlja- jo. Sodelovalo .bo zopet osem sindikalnih ekip. ki bodo sre- di aprila pričele liiid boj za točke. Prvak tega tekmovanja bo zopet sfxleloval na finalnem iekmo>anju v .Mariboru. Rli/a se tudi tekmovanje v namiznem tenisu, ki bi moralo biti že v marcu, toda iz objek- tivnih razlogov se jc; vse sku- paj nekoliko zavleklo, (davni vzrok je še vedno dvorana, ker je zaradi velikega števila pri- javljencev nujno potreben pri- meren prostor. Lpaino. da se bo v f'tuju našla primerna dvorana, da ne bo ovirano tek- movanje. v soboto in nedeljo bo kon- gres telesne vzgoje v Ljubljani in ptujsko komuno zastopajo trije delegati: Šarman .\di — predsednik sveta za telesno vzgojo, Kandtič Slane pcnlpred- sednik društva TVD Partizan Ptuj in TiirkuŠ Branko -- jiredstav- iiik mladine. I)n;' 25. 4. t. 1. bo v počasti- tev 20. obletnice vstaje množi- čen partizanski pohod po po- teh sloven jegoriške čete ter bo to prva prireditev te vrste v Ptuju. Vabimo vse šole. sin- dikalne pcKlnižnice in ostale or- ganizacije, da se v čimvečjein številu ()rijavijo. Občinski ljudski odbor Ptuj Odloki in obvestila Občinski ljudski odbor Ptuj Oddelek za gospodarstvo Štev.: 05/5-56-11/1-61 Datum: 5. aprila 1961 ODLOČBA Po 5. členu Uredl)e o odda- janju zasebnih sob turistom in potnikom (Uradni list LRS. šte- vilka 14/59) in 8. točki 64. člena statuta občine Ptuj je svet za turizem in gostinstvo na svoji seji dne "0. jan. 1961 ODLOČIL: določi se cena za posamezno ležišče v sobah, ki jih oddaja- jo zasebniki turistom in potni- kom, ki je v razponu no kate- gorijah: 1. Za sobe z eno posteljo v sezoni in izven sezcme: 1. kategorija 750 do 900 din, 600 do 720 din: II. kategorija 600 do 750 din. 450 do 600 din: III. kategorija 450 do 600 din, 550 do 45Ó din: IV. kategorija 550 do 450 din, 250 do 550 din. 2. Za sobe z dvema iiostelja- nia v in izven sezone po leži- šču : I. kategorija 600 do 750 din, 450 do 600 din; II. kategorija 450 do 600 din, 550 do 450 din : III. kategorija 550 do 450 din, 250 do 550 din: IV. kategorija 250 do 550 din, 150 do 250 din. 5. Za sobe s 5 in v(>č poste- ljami se določi cena ležišča tako. da se za vsako nadaljnjo po- steljo v sobi odbije 20 odst. po ležišču od cen iz prejšnje toč- ke (2) te odločbe. 4. V ceni ležišča ni zavzeta turistična taksa. 5. V ceni ležišča so zajeti: posredniška provizija, promet- ni davek, stroški prijave in od- jave in zavarovanje gosta. Oddelek za gospodarstvo OBVESTILO Uradne ure za stranke pri Okrajnem sodišču v Ptuju so vsako sredo popoldne od 16. do 18. ure in vsak petek do- poldne od 7. do 14. ure. ■ti Zveza društev prijateljev mladine Ptuj obvešča, da bo šahovsko pio- nirsko tekmovanje zn občino Ptuj v nedeljo. 9. aprila, z za- četkom ob pol osmi uri v Mla- diki. Prijavljene ekipe naj se zbe- rejo točno ob napovedanem času. Krajevne: organizacija Rdečega križa pri Veliki Nedelji opravlja poleg svojih humani- tarnih, vzgojnih iu organiza- cijskih naloga tudi kulturno prosvetne. Njeni člani so v kratkem času pripravili igro iz vaškega življenja >Rodna gruda« ter se z njo predstavili občinstvu. V(4"ji del vlog so prevzeli domači dijaki, ki so jih doživeto podali. Velika ude- ležba in dolgotrajni aplavz sta bila lepa spodbuda za mlade kulturno-prosvetne delavce. Igro bodo ponovili v nedeljo, "9. aprila, ob 15. uri. Objava Obveščamo sindikalne organizacije z območja Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj in vse izvoljene delegate, da je plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj na svoji četrti plenarni seji 15. marca 1961 po 26. členu statuta ZSJ in 12. členu pravil CS ZSJ o letnih občnih zborih, sprejel sklep o sklicanju VL REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ ki bo v nedeljo, dne 25. aprila 1961. Občni zbor bo pričel s svojim delom ob 8.50 v veliki dvorani DPD Svoboda^ Jože Lacko Ptuj - Narodni dom Ptuj, Jadranska ulica štev. 15/1. Predlog dnevnega reda: 1. otvoritev, pozdrav gostov in delegatov 2. izvolitev organov občnega zbora 5. poročilo o delu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj in sindikalnih organizacij v letu 1960 61 4. referat o bcxlrnih nalogah sindikatov ptujske komiim- 5. poročilo o finančnem poslovanju Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj v letu 1960/61 6. poročilo nadzornega odbora 7. razprava po poročilih in referatu 8. razrešnica Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj 9. predlog kandidatni" liste in razprava o predloženih kandidatih 10. volitve občinskega sindikalnega sveta, nadzornega odbora in delegatov za občni zbor Okrajnega sindi- kat n(>ga sveta .\Iaribor 11. razprava in potrditev proračuna ObSS za leto 1961 12. predlogi, skh^pi in program dela ObSS za ohdobj» 1961 62 1". porcM'ilo volilne komisije o izidu volitev U. zaključek Vse člane sindikata, ki so bili na letnih občnih /bo- rili sindikalnih j>odru/nic- izvoljeni za delegate občnega /liora Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. pozivamo, da se občnega zbora ob sklicanem času udeležijo. V času priprav na občni zbor pa se naj po«;vetujejo s člani svoje sindikalne podružnice o vseh problemih, predlogih in mnenjih članov sindikata, da bodo lahko v razpravi iz- nesli iirniileme. predloge' iti mnenja članov sindikata. V Ptuju, dne 4. aprila 1961 OBČINSKI SINDIKALNI SVET PRVOVRSTEN JABOLČNIK od 5 litrov naprej prodaja KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ (Gostilna NOVI SVET) Komisija za sprejem in odpoved »MLEK.\R\E« PTL'J rairpisuje pro.sta delovna mesta: 1. STROJEPISKE in EAKTURISTKE 2. RAČUNOVODJA DELAVSKE MENZE (honorarni) Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. P «mene prošnje s kratkim opišem dosedanjega službovanja naj |x>- šljeJD interesenti na nas'ov podjetja do 10. aprila 1961. ZAVOD ZA VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST OBČINE PTUJ razpisujr naslcd nja delovna me.sta: Šest delovnih mest cestarjev ;n sicer za območje Krajevnega urada TRNOVSKA VAS — 1 cestar za območje Krajevnega ura da POLENŠ.AK — 1 cestar za območje Krajevnega urada CIRKULANE — 1 cestar za območje Krajevnega ura da PODLEHNIK — 1 cestar za območje Krajevnega urada MAJŠPERK — 1 cestar za območje Krajevnega urada LOVRENC — 1 cestar Pogoji: delavec-cestar mora biti zdrav, vojašane prost in ne starejši kct 40 let. P rednost imajo delavci s prakso v tej služb:. Prošnje s kratkim živ jenjepisom je vložiti v deset h dneh po razpisu na rasjov: Zavod za vzdržfrvan.je občinskih cest občine Ptuj, Zagrebška IL altan 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 7. APRILA 1961 (Šola v haloškem Leskovcu pred 100 leti) Starejši in tudi še srednji rod dobro ve, kaj je boj za narod- nostne in jezikovne pravice, ker je v tem boju, zlasti tu ob naši severni meji tudi sam sodeloval. Ve, kako se je moralo nase ljud- stvo pod avstrijsko-ogrsko monar- hijo zagrizeno boriti za vsako drobtinico. Medtem, ko so se v nemških krajih zidale že takrat pred 100 leti lepa poslopja, v mestih pa prave palače za nemško mladino, je bila šola našega ha- loškega otroka napol razpala ko- ča, tako nam jo opisujejo takratni »Novičarji«. Hlapčevski duh naših socialno in narodnostno zatiraniji ljudi je bil zlasti v pasivnih po- krajinah, na pr. v Halozah, kjer so bili nemški ptujski magnati lastniki najlepših vinogradov, tako zaverovan v veličino nemštva, da so nekateri naši ljudje naravnost zahtevali nemško šolo, češ da bodo lahko brali nemška uradna pisma, ki so prihajala iz takrat- nega ponemčenega Ptuja. Današnja mladina . se seveda v šoli uči o socialnih in narodnost- nih bojih slovenskega ljudstva v prejšnjem stoletju: vendar, ali sprejema te stvari s pravim raz- umevanjem in dovolj prizadeto? Če letos ob dvajsetletnici v-itaje slovenskega naroda poudarjamo, da moramo mladini čim nazorneje in doživeto prikazati herojsko dobo našega naroda med narodno- osvobodilnim bojem, da ne pozabi, da je njeno današnje lepše življe- nje (»Lepo je v naši domovini biti mlad«) plod odrekanja, žrtev in krvi naših borcev, je tudi boj naših prednikov pred 100 in več leti (»Naš narod star je težkih tisoč let«, je rekel pesnik Župan- čič) pomemben in vreden, da o njem večkrat govorimo posebno mladini. Priobčujemo dva dopisa, ki opi- sujeta šolske razmere v Leskovcu v Halozah pred 100 leti. PRVI DOPIS (»Novice« z dne 19. II. 1862) Srce me boli, ko vidim, kako smo Halozani zaostali v omiki svojega jezika, in da ne moremo z drugimi Slovenci koračiti na- prej, V temini pa bomo spali še tako dolgo, dokler ne bomo spo- znali lepote slovenskega jezika in narodnosti svoje. Mi skoraj ne znamo spola od spola in sklona od sklona ločevati. Pri nas so vse ženske moškega spola in skoraj vsi skloni so na »e«; in čeravno so ženske moškega spola, je po- vedek vedno srednjega spola; ta- ko na primer: Micek je v meste šlo, Gerek je v grabe bilo, Nežek pri meste služi, Anček je v meste prišlo. Kdaj bomo vendar mi dobro slovenski znali? Mi že nikoli, ker nam je že naše narečje preveč v glavo vbito; a usmilimo se svojih otrok! Poglejmo v bližnje fare in povsod bomo videli, da bolj za svoje otroke skrbijo ko mi, ki si še šole' sezidati nočemo. Več kot 10 let jo že zidamo in še danda- našnji je ni. Sramujem se.pove- dati, da smo bili že les za šolo kupili in ga na mesto zvozili, kjer bi se imela šola zidati, pa ko nam je že ves sprhnet'' hotel, smo ga spet za majhne denarje predali. Imamo sicer vrlega slovenskega učenika, gosp. Ignaca Petriča, ki je že marsikakega neniškutarja osramotil; a kaj nam on more po- magati, če ni šole, kjer bi našim otrokom slovensko besedo v srce sadil? Marsikdo mi bo morebiti rekel; Saj imamo šolo! Imamo šo- lo, to je res, ali tako, da It po- magaj — pravo- podrtijo. Pod njo ima krčmar svoj konjski hlev; na levi strani se je krčma drži; stre- ha ji vsa visi proti severu; zid je na vse kraje spokan, in stopnice, po katerih se vanjo gre, vsake druge in tretje manjka; če pa v učenikove sobo stopiš, vidiš na sredi hiše velik steber, ki ga je neki tesar postavil, da se ne bi tako naglo ta podrtija na učenika in njegove otroke podrla. To vam je leskovska šola! DRUGI DOPIS ( 'Novice« z istega dne) Ni čuda, da jih je pri nas še mnogo, čeravno nič nemški ne razumejo, ki bi vendar imeli rajši nemško šolo, kot pa slovensko, ker nam zmeraj vsako pismo ali oznanilo iz Ptuja v nemški besedi pride. Ko sem samo nekoliko dni pri tukajšnjem učeniku bil, je zdaj kak župan, zdaj spet kak drug kakšno pismo prinesel, ki ga je iz Ptuja dobil, da bi mu učenik raz- ložil, kaj ti gospodje v tem nem- škem mestu hočejo. Niti enega pisma nisem videl, ki iz Ptuja pride, da bi slovenski pisano bilo; zato mnogi mislijo in celo želijo, da bi boljše bilo, če bi imeli nem- ške šole, kcr bi si potem mogel vsak precitati in razložiti, če bi mu od kod kakšno nemško pismo v roke prišlo. Glava me zaboli, ko vidim, kam smo prišli! Saj smo do lani imeli same nemške šole, pa koliko jih razume nemški ? Zakaj ne razume- jo nemški župani, če jim pride kakšno nemško pismo v roke, saj so oni tudi takrat v solo ho- dili, ko so nas z nemškimi knjiga- mi mučili in ko nam je bila nem- ška slovnica vsakdanji kruh? Čujte, kaj mi je neki župan na to odgovoril: »Zlati gospod, res je, da sem v šolo hodil in nemški brati sem znal, ko da bi se koio vrtelo, pa razumel sem ravno to- liko, kar sem citai, kakor zajec zna na boben. O, da bi se bili ta- krat slovenski učili, ko smo v pe- linu medu iskali, bi zdaj slovenski znali; po takšnem pa ne znamo slovenski, nemški pa še manj!« J. D. Dihanov Zanimivosti na razstavi izumov Na bruseljski svetovni razstavi izumov razstavljajo med drugim »večno vžigalico«, ki jo je izu- mil neki Avstrijec, nagrobni ka- men iz plastične mase, budilko, k: spečega ne samo zbudi, ampak ga tudi strese, čevlje, s katerimi je moč hoditi po vodi, trnek, ki pozvoni, brž ko riba zgrabi za vabo, lonec, ki' skuha jajce brez vode, zaboj v katerem 1 ahko varno prenašate bombe in eksplo- ziv, in tablete, ki v 30 minutah ozdravijo vsakega pijanca. Na razstavi sodeluje 850 izu- miteljev :z 89 držav. Vila za vsak primer Znano je, da španski diktator Franco ne pctuje nikamor izven svoje dežele (razen morda na Por- tugalsko). To pa ne samo zato, ker ga rnhče ne vabi, temveč zato, ker je povsod :]epo, največ po'icije pa je le doma . .. Zato je v svetovni javnosti vzbudila precejšnjo pozorncst vest, da si Franco gradi razkošno vilo v bližini Rima — torej v Ita- liji. Ozemlje je kupil cd rimskih prinčev Borghese. V pr meru, da bi so mu kaj zgo- dilo. Franco res ne bi mogel najtf zatc^-šča tam, kjer st;a ga našla Peron in Battista — v Španiji. Iznajdljivi Danci Norvežani smejo prinesti v dr- žavo samo eno klobaso, ki je osvobojena carine. Izdelovalci klobas v danskem mestu Albor- gu, od koder Norvežani navadno nosijo v svojo domovino po eno neocarinjeno klobaso pa so prišli na originalno zamisel: ker v ca- rinskih predpisih ni določeno, kako velika mora biti neocari- njena klobasa, so začel izdelo- vati za Norvežane klobase, ki so dolge tudi po pet metrov. Svetovna proizvodnimi jekla v letu 1960 Svetovna proizvodnja jekla je v 1. 1960 dosegla rekordno koli- čino 322,5 milijona ton, kar je za 31,7 milijona ton več kot v !, 1959. ZDA so v celotni proiz- vodnji udeležene s 27,9 %, na sproti 29,1 % v letu 1959. Naj- bolj se je p>ovečala proizvodnja v JapK)nski, to je za 33 %. S tem je prišla z 22,1 mihjona ton na peto mesto za ZDA, Sovjetsko zvez, Zahodno Nemčijo in Veli- ko Britanijo. V Sovjetski zvezi je bila proizvodnja za 5.8 mili- . Jona ton oziroma za 9 ?ó višja kot v I. 1959. V Itahji znaša po- večanje 21 %, v Veliki Britaniji 20 %. v Zahodni Nemčiji 16 % in v Franciji 14 %. Рокс|п!П£|<о ^nvorova- пјз knielii5iíih proizvajalcev v Zahodni Nemčiji Pokojninsko zavarovanje kme- tizsi-aih proizvajalcev .je b Io v Za- hodni Nemčiji vpeljano s 1. ok- tobrom 1957, Zaje"o je nekaj nad mi:;jon kmet .iskih pr'izvajalcev (Zahodna Nemčija ima po zadnjih podatkih 54,3 milijona prebival- cev). Starostna pckcjnina, ki pomen: v bistvu le skromno polporc, zna- ša za oženjenega kmetijskega pro- izvajalca 60 mark na mesfc, za samca oziroma vdovca pa 40 mark. Pravico do te pokojnine pridobi kmeti.jsk« proizvajalec, ko do¡x>ln ,63. leto staro-sti, če je vplačal do tedaj na.jmanj 180 mesečnih pri- spevkov in če .je po dopolnjr-nem 50. letu starosti izročil posestvo svojemu dediču cztrcma dedičem. Pckojmnsko zavarovanje kme- tijskih proizvajalcev se v celoti vzdržuje 'e z prispevkov upravi- čencev; država ne daje nob?nih subvencij. Prispevek posameznoqa kmetijskega proizvajalca znaša 12 mark mesečno, kar pomeni za nemšktga kmeta d^kajšen znesek. Po razstavi turističnih spominkov V soboto, 25. marca, so v Ljub- ljani zaključili I. republiško raz- stavo turističnih spominkov. Raz- stava je pokazala, da je stopnja slovenskega spominkarstva še vedno dokaj problematična, saj je bilo razstavljenih precej kičastih, neizvirnih in izumetničenih izdel- kov, manj pa res domačih in fol- klorno pomembnih spominkov. Zaradi tega žirija za nagrade ni podelila nobenemu razstavljavcu prve nagrade, ampak je znesek sredstev za nagrade razdelila na sedem enakih delov, tako da je sedem razstavljavcev dobilo na- grado po lO.OOO' din. Stoleti^i hrasti - zaklonišča Trsteniški zlstniški kraj Topo- Ijak, na p.:ti na Ljubostinjc, je znan po svojih stoletnih deblih, med katerimi je tudi več desetin tcpokv in hrastov, katerih sta- rost ocenjuje.jo na do 500 let. Ta drevesa »starčke« predstavljajo oravcato atrakcijo za turiste in izetnke, imajo pa tudi koristno ,'Лгап: v prostranih duplinah n.ji- hrvih debel si poiščejo mnogi iz- letniki, posebno dijaki, varno za- klonišče, ko jih med sprehodom preseneti dež ali neurje. V Topoljaku je odprlo lovsko društvo »Trstenik« restavrac .jo za obiskovalce in ma.jhen živalski vrt s srnami, zajci, ptiči in drugimi živalmi. Eichmannovi sodniki so iz Nemčije Vsi trije sodniki, ki bodo v Jeruzalemu tvorili sodišče za vojnega zločinca Eichmanna, so po rodu iz Nemčije. Dva izmed njih sta v Nemčiji študirala tudi pravo. Predsednik sodišča Landau, ki je tudi član izraelskega vrhov- nega sodišča, je bil rojen leta 1912 v Gdansku, študiral pa je na londonski univerzi. Sodnik Ha- levi, predsednik jeruzalemskega okrožnega sodišča je bil rojen leta 1901 v Wielssenfelsu ob Sacii in je študiral na berlinski univerzi. Tretji sodnik Raveh se je rodil leta 1906 v Aurichu. Študiral je v Berlinu in Halleju in je bil še dve leti pred Hit- lerjevim prevzemom oblasti sod- nik v Berlinu. Leta 1933 se je odselil v Palestino. Projekcija namesto kulis K poskuscm, uporab;ti fiimskt dekorativne elemente na gledal - škem cdru, sodi inscenacija Mo- zartove opere »Gosi fan ^utte«, ki .jo pripravija.jo za prihodnji mesec v New Yorku. Za »žtvi« okras bo- do uporabili Nagyjev večplatenski sistem projekcij, pri katerem upc- rab'jajo prosojne steklene plošče za sliki, pro j Girane iz ozadja dvo- rane. »Kul.se« so na diapozttih, diaprojektorji pa so 90 do 180 cm izza ekrana. Sistem je izoblikoval Elemer Nagy s Karttovega glasbe- nega kolegija, za poskusno pa so ga pred dvema letoma prvič up:- rabiH pri inscenaciji neke Rossi- nijeve opere. Združitev dravskih elektrarn v petek, 24. marca, so se sestal v Mariboru predstavnik; dravskih elektraren ш ustanovi'; niciativni odbor za združitev šestih dravskih elektrarn v eno podjetje. Na se- stanku so poudarili nujnost m ekonomske prednosti združitve, ki jih je že proučila posebna komi- sija. Na ses'.anku so sklenili, da bodo ugotovili želje F>osamezn:h delovnih kolektivov glede zdru- žitve in vskladili vsa morebitna nasprctujcča si mnenja. Kako shraníuíemo íaíca? Jajca, namenjena za shranje- vanje, naj bodo zdrava, kar naj- bolj sveža, čista in cela. Natrta jajca takoj porabimo, umazana pa dobro umijemo v čisti vodi. Za shranjevanje odbrana jajca hranimo na hladnem temnem prostoru. Položimo jih tako, da jih lahko vsaki dan obračamo in da ostane rumenjak v naravni legi. Kako jajca preskusimo, če so sveža? v ta namen jih namočimo eno uro v 10 "/o solni raztopini (1 kg soli na 10 litrov vode). Sve- ža jajca padejo v raztopini na dno, starejša se postavijo pokon- ci, prav stara pa splavajo na vrh. V raztopini hitro opazimo razp>o- ke, saj iz njih izhajajo mehurčki. Neopazno natrta jajca in tista, ki imajo slabo lupino, izločimo ta-„ ko, da po dve in dve trkamo ob ušesu in jih pri tem obračamo. Napočeni jajci imata povsem drugačen zven kakor počeni. Boljše je, da se jajce s slabo lu- pino ubije v roki, kakor pa da bi se zdrobilo pozneje, ko je že vloženo. Jajca lahko zložimo na polico v hladnem zračnem prostoru in jih lahko vsak dan obračamo in jih tudi v pleve, žito, otrobe ali žagovino. Njihova trpežnost se poveča, če jih pred vlaganjem namažemo s slanino ali prcvleče- mo z raztopljenim voskom (lahko tudi s svečo). Sedem do osem mesecev ohranimo jajca, če jih namakamo eno uro v raztopini hipermangana (damo eno kavino žličko hipcrmangana na 5 do 6 litrov prekuhane vode), potlej pa osuiimo in vložimo v drobno ži- to ali žagovino. Pri vseh teh na- činih shranjevanja morajo biti jajčka dobro pokrita, ne smejo s« pa tudi dotikati drugih jajc. Hranimo jih na hladnem, v do- bri kleti ali kašči. Se dalj časa jih ohranimo, če jih vložimo v apneno mleko, v vodotopno ste- klo ali garantol. Pri vlaganju v apno je dobra vsaka posoda, ki ne pušča. Od- brana in umita jajca vlagamo v posodo tako, da jo obrnjen ko- ničasti del navzdol. Apneno mleko nalijemo na jajca počasi, napravimo ga iz 2 kg apna (ga- šcnega) in 10 litrov vode (pre- kuhane). Apno naj pokriva zgor- njo plast jajc za dlan visoko. Ce ni posoda ob prvem vlaga- nju ix)lna, lahko dolagamo po- zneje. To je rvsekakor boljše, kakor pa da bi jih predolgo zbi- rali. Posodo pokrijemo in hra- nimo v hladni, snažni shrambi. Ce je potrebno, tekočino doli- vamo. Apnencmu mleku lahko dodamo nekaj soli. Tako vlo- žena jajca uporabljamo za vse primere, lq beljaka ne moremo stepati »v sneg«. Pri kuhanju rada počijo, zato prilijemo vodi malo kisa ali jih pa na topem koncu prebodemo z iglo. Preskusen način shranjevanja je vlaganje v vodotopno steklo. Za ta namen uporabljamo lonče- no, porcelanasto ali kamnito po- sodo. Vložena jajca zalijemo z raztopino iz 1 kg vodotopncga stekla in iz 1—10 litrov prekuha- ne vode. Tekočina naj prekrije jajca vsaj 5 cm. Pokrito posodo hranimo v hladnem prostoru, v katerega ne posije sonce. Tako shranjena jajca so primerna za vsako uporabo, le beljaka ni mo- goče stepati »v sneg«. — Garan- tol, siv prašek, raztopimo v pre- kuhani vodi. Navadno ga potre- bujemo 1 dekagram na en liter vode. sicer se pa ravnamo po pri- loženem navodilu. Prvi topli žarki pomladnega son. ca odkrijejo, da nam je polt v dolgih zimskih mesecih precej tr- pela. Na prvem sprehodu v samem kostimu tudi opazimo, da naša li- nija ni več brezhibna, kakor je bi- la videti v zimskem plašču. Po- trebna nam je torej splošna pre- novitev. Za lepoto bomo poskrbeli s shujševalnimi dietami in s pose- bej skrbno nego kože. Lepotno nego pa je zmeraj treba dopolniti tudi z zdravstveno nego, zlasti še sedaj, spomladi. Spite mnogo in ne bojte se. da bi vas kratek poldnevni spanec oropal nočnega spanja. Če se po- čutite živčne in razburjene, se kljub temu smehljajte. Ža nekaj časa se odpovejte mastnemu me- su, klobasam, mastni hrani sploh, slaščicam in alkoholu, skratka vsemu, kar je težko prebavljivo in povzroča v telesu strupene sno- vi. Vaše telo mora po dolgih zim- skih mesecih odpočiti in osvežiti. Za to poznamo izvrstno sredstvo: Pomladno kuro Zjutraj, takoj ko vsanctc, si pri- pravite skodelico čaja z velikega stebelca timijana in ene žličke pi- rikinih koreninic. Okoli desetih spijte drugo skodelico tega čaja. Pred jedrni popijte kot aperitiv pol vinskega kozarca kaduljinega ali rožmarinovega vina, ki si ga lahko sami pripravite po nasled- njih receptih. Kaduljino (žabljevo) vino. V drogeriji kupite 80 gramov kadu- lje in jo osem dni dolgo namakaj- te v litru težkega črnega vina. Po potrebi dodajte sladkorja. Kadul.ji. no vino preganja znano pomladan- sko utrujenost in je dobro sred- stvo proti pobitosti. Rožmarinovo vino pripravimo na podoben način. Nekaj vejic rožmarina (zelenega ali suhe.ga) drobno sesekljamo m namakamo štiri dni dolgo v tričetrt litra čr- nega vina. Iz rožmarina si lahko pripravi- mo tudi čaj. ki je zlasti na mestu spomladi. Računamo 3 do 4 grame rožmarina na četrt litra kropa. Sedaj se vrnimo k dnevnemu sporedu naše pomladanske kure! Sredi popoldneva zopet spijte skodelico timijanovega čaja. Pre- den greste spat, zaužijte izmeno- ma en večer pol čajne žličke žga- ne magnezije z vodo, vsak drugi večer pa skodelico zgoraj omenje- nega čaja. Pomladne juhe Nikakor ne zamudite priložno- sti, da ne bi pomladi kuhali iz- vrstnih pomladnih juh! Če si po- trebna zelišča naberete na spre- hodih v naravo, vas bo priprava jedi veljala komaj kaj več kakor nekaj dela. Tu vam zaupamo iz- vrsten recept: Pošteno pest koprive, regrata, kislice in nekaj peteršilja ter ja- neža kuhajte precej dolgo v slani vodi. Malo preden juho postavite na mizo, ji dodajte čisto malo moke. Če ljubite spremembo, po- skusite še z mešanico koprive, regrata, kishce in krebuljice. Srednjeveški odnosi na Dalmatinskem otoku, še.e leta 1933, ko je bila do- končno urejena agrarna reforma, so b li prebivalci dalmatinskega otoka Molata oproščeni dajatev. Dotlej so morali lastniku otoka dajeti sedmino vinogradniških m petino ostalih pridelkov. Štiri leta kasneje so tamošnji kme\ie sklenili, da bodo na ctì- ona^i üiciö, Qhraiüli spqm»n na srednjeveške odnose na otoku. Na zvonik cerkve so namestili uro, pod njo pa vzidali ploščo, na ka- teri piše: »Za bož.jo slavo, za po- nos vasi, za pouk mladini — so v spomin na zemljiško odvezo iz- stavili to uro.« Slede podpisi kme- tov. Kemijski siementi in človeško telo Od zdaj znanih 96 _kem:jskih elementov jih je v človeškem te- lesu 55. Samo " na pet elemen- tov pa odpade 97,8 ?ó snovi, iz. kaierih je sestavljeno telo: og- ljik 18 %, vodik 10,5 %, iásí< 65,04 odstotka, dušik 3,15 % in kalcij 1,6 %. V človeškem telesu so še naslednj glavni elementi: žveplo, fcsfor, klor, kalij, natrij, magnezij, železo, jod, fluor, brom, aluminij, silicij in mangan. Iz 18 elementov je sestavljenih 99 od- štet, snovi v človeškem telesu. Razen tega so našli v njem še 37 elementov, toda njihove ko- ličine so tako neznatne, da jih za zdaj še niso mogli ugotoviti. Med njimi so srebro, zlato in radio- aktivna element uran, ki ga je nekaj v človeškem srcu in plju- čih. Sodba na vohunskem procesu Na 25 let ječe je btl obsojen glavni cbtoženec v londonskem vohunskem procesu John Lonsda- le. Zakcnskc par Kroger je bil ob- sojen na 20 let ječe, oba usluž- benca britan. admiralitete Henry Houghton in Ethel Gree pa sta prejela vsak po 15 let .ječe. Obsojenci sa bili obtoženi, da sc izroč li ;>neki »uji sile« važne skriv- nosti o novi britanski atomski podmornici »Dreadnought«. Bri- tansko javr.ost so^ presenetile iz- redno liude kazni, kakršnih mti državni tožilec ni prčakoval. Izdaja skrivnosti atomske pod- mornice je bila največja vohunska afera v eVlikj Britani.ji, cdkar je bil pred enajstimi leti obsojen za- radi vohuns'va Klaus Fuchs. PO'ttilad pnhaja