SKLEPI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO V ZVEZI Z OCENO O IZVAJANJU STABILIZACIJE Zbor združenega dela skupščine občine Krško je na svoji 39. seji dne 27.10.198l obravnaval oceno izvršnega sveta o tekočih problemih v izvajanju stabilizacije in oceno predsedstva občinske skupščine o delovanju skupščinskega delegatskega sistema in je v zvezi s tem ter v skladu s stališči J&» seje družbenopolitičnega zbora z dne 26.10.198l sprejel naslednjo ugotovitve in sklepe: 1. Zbor ugotavlja, da je v oceni izvršnega sveta izpostavljena celovita problematika, v kateri se združeno delo v naši občin:, sooča z zelo perečimi problemi, med katerimi najbolj izstopa vprašanje zaostajanja v izvrševanju planskih obveznosti zlasti na področju fizičnega obsega proizvodnje in izvoza na konvertibilno področje. Ker je do konca letošnjega leta na razpolago le še nekaj no.d ko delovnih dni, so potrebni skrajni napori za izvršitev za leto 198l dogovorjenih planskih obveznosti. Zato zbor nalaga vsem samoupravnim organom v vseh temeljnih in dru~ . gih organizacijah združenega dela, da na podlagi vsestranske :?n temeljite ocene stanja sprejmejo ustrezne ukrepe in storijo vse, da bodo z resolucijo in drugimi planskimi dokumenti dogovorjene naloge za leto 198l v celoti izvršene. 2. Posebno pozornost je treba nameniti nalogam za dosego plana in dogovorjenim obveznostim na področju izvoza na konvertibilno področje. Dosledna usmeritev in prizadevanja za maksimalno možno povečanje izvoza predvsem na konvertibilno področje mora biti letošnja prioritetna naloga in trajna planska in proizvodno- poslovna naravnanost v prihodnjem obdobju. 3. Zbor v zvezi s tem poročilom oziroma oceno o tekočih ekonomskih problemih zavezuje vse samoupravne .organe v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih za dosledno izvrševanje sklepov zborov občinske skup.ščine z dne ?M.7. in 28.9.198I ter v zvezi s tem zahteva, da se zaostri neposredna odgovornost na vseh ravneh. Na podlagi zgoraj navedenep;a se mora v razpravo o resoluciji zr leto 1982 vključiti tudi ocena izvrševanja navedenih sklepov. k. Zbor zadolžuje vse odgovorne organe, da je potrebno takoj vzpostaviti tesnejše stike in neposredno sodelovanje med delovnimi organiz; ¦cijami in izvršnim svetom in njegovimi organi v zvezi s planiranjem in tekočim spremljanjem izvrševanja plana in v ta namen vzpostaviti trajni sistem medsebojnega informiranja. ¦ I NAŠ GLAS 21 2_________INDOK CENTER SKIEPI SKUPŠČINSKIH ZBOROV NA OKTOBRSKI SEJI V ZVEZI Z OCENO DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA Zbori skuj-Jčine otčine Kriko so na 39. seji zbora združenega dela in 39. seji zbora krajevni! skupnosti dne 2?.10.1981 ter na 38. seji družbenopolitičnega zbora dne 2t.10.198'. obravnavali oceno predsedstva občinske skupščine o delovanju skupš«inskega delegatskega sistema ter so v zvezi s tem sprejeli nasledrje skleje: 1. Zbori zadolžuj*jo vse vodje temeljnih delegacij, da dosledno izvajajo na seminarju is aprila 1980 dogovorjene in z dopisom št. 1-130-^/80 z dne 5.^.1980 p8. seji dne 26.10-1981 obravnaval oceno izvršnega sveta o tekočih problemih v izvajanju stabilizacije in oceno predsedstva občinske skupščine o delovanju skupščinskega delegatskega sistema. V zvezi s tem je sprejel stališčav ki jih je posredoval ostalima zboroma. V smislu teh stališč sta zbora sprejela določene sklepe. Družbenopolitični zbor pa je zavzel v zvezi z aktualnimi problemi v preskrbi s celuloznim lesom v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Krško stališče, da se naj že začete aktivnosti za zagotavljanje redne preskrbe z lesom in še posebej za večjo ekonomičnost v gospodarjenju z gozdovi v okviru celovitih reprodukcijskih odnosov nadaljujejo. aktualno-aktualno-aktualno-aktua VOLITVE 8 2 Izteka se prvi del priprav na delegatske skupščinske volitve,ki bodo v letu 1982 - evidentiranje možnih kandidatov. V dosedanjem delu naj bi koordinacijski odbori za volitve in kadrovska vprašanja (pri osnovnih sindikalnih organizacijah in pri krajevnih konferencah SZDL) že opravili evidentiranje in usklajevanje list možnih kandidatov za nosilce raznih funkcij in zadolžitev. V nadaljnjem delu pa bodo koordinacijski odbori morali pričeti kandidacijski postopek. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL je na seji 21.10.1981 ugotovil, da je odstotek evidentiranih žensk, mladih in komunistov - glede na dejansko sestavo populacije - sorazmerno nizek. Dogaja se celo, da je TOZD, ki zaposluje samo žensko delovno silo in ki v svojih vrstah premore le enega moškega, r ivno njega evidentirala kot možnega kandidata za pomembno zadolžitev. V načelu naj bi bil vsak član zvese komunistov nekje evidentiran, či pa ni, to lahko tudi pomeni, da v svojem neposrednem okolju ne iiišiva osnovnega družbenega priznanja in ugleda. Skratka: ^;aka popolna pasivnost nikakor ni združljiva s članstvom v ZK. NAS GLAS 21 i\- IN DOK CENTER Koordinacijski odbor je tudi ugotovil, da se pojavljajo pomanjkljivosti pri evidentiranju r.ožnih kandidatov za nosilce raznih funkcij v družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih. Doslej je poslalo take predloge za možne nosilco funkcij le 5 koordinacijskih odborov, in sicer pri krajevnih konferencah SZDL v Podbočju, Kostanjevici, Krškem, v KS Rožno-Presladol. Iz združene^ dela sta dos-2 predloga. Družbenopolitične organizacije v obči-razen občinskega odbora ZZB NOV - vse ostale še na začetni stopnji teh dejavnosti in zaostajajo v izvajanju načrtov. Največ so na tem področju naredili organi v samoupravnih interesnih skupnostih, je menil koordinacijski odbor. Zaradi tega zamujanja bo zelo težko voditi nadaljnje pravočasno usklajevanje kadrovskih potreb in usmeritev v občini, regiji in republiki. na Senovem in lej prišla le ni Krško so - ® OTROK -POMEMBEN SUBJEKT DRUŽBENEGA RAZVOJA Ob koncu leta bo o družbeni skrbi za mladi rod razpravljata zvezna konferenca Socialrtičnr zv?zs delovnih ljudi Jugoslavije. Za to razpravo 6> potrebna sina informacija, ki naj bi izhajala iz ugotovitev, kako v p tsameznih okoljih uresniči jemo n^lnge, povezane z družbeno skrbjo za n roka. Sekcija za zdravstvo in socialno politiko pri zvezni konferenci SZDL je 0 pripravah na konferenco rtrprsvljala na podlagi gradiva, ki ga je p. ipravil njen edber rs družbeno skrb o otrocih. V tem odboru so ob si delovanju republiških in pokrajinskih konferenc SZDL pripravili teze z n rlovom „Otrok — pomemben subjekt družbenega razvoja". S pomočjo te i tez naj bi po sklepu zvezne sekcije potekala javna razprava, v kateri b, lahko vsi dejavniki zarns celovito pregledali svoje naloge in odgovornosti te ¦ možnosti za razvoj družbene skrbi za otroka. Na priporočilo svatov zu zdravstvo in socialno politiko in za družbeno al tivnost žensk pri republiški konferenci SZDL je v Sloveniji prevzela n togo, da prevede teze in jih objavi. Skupnost otroškega varstva Slovenije To nalogo opravlja kot sestavni del vsebine letošnjega tedna otroka, v ki ierem bomo kot sestavino celovite družbene skrbi za otroka bolj zbrano m pog!c!;';sr.o .'lrt..'.nva!i probleme razvojno motenih ali kakorkoli di jgače prizadetih otrok. S tezami dajemo pobudo ne le skupnostim otroškega varstva, ampak ti ii vsem drugim samoupravnim skupnostim, v katerih delavci in občani i/i e/javljajo svoje in družbene interese glede zdravja, rasti, vzgoje, izobraže-vi "\ja in socialne varnosti otrok, za ustvarjanje takega vzdušja, v katerem lx lahko socialistična zveza skupaj s sindikati ter v vseh oblikah in na vs oke, ki so m ia ljubezen in skrb, naša sreča in pogoj varne in mime bodočnosti. V Skupnosti otroškega varstva Slovenije smo prepričani, da je razprava 01 tezah lahko tudi pomemben prispevek k umjanju našega življenja in dc>a v sedanjih zaost.aiih razmerah in spodbuda vsem nam, da poiščemo m ve vsebine in oblike v razvoju družbenega varstva otrok v sleherni di lovni organizaciji, v krajevni skupnosti in v občini. NAŠ GLAS 21 1 INDOK CENTER STALIŠČA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA V ZVEZI Z OCENO IZVAJANJA STABILIZACIJE IN DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI KRŠKO Di-užbenopolitični zbor L>0 Krško ,ie na 38« seji dne 26. oktobra 1981 obravnaval oceno izvršnega sveta o tekočih problemih v izvajanju stabilizacije in oceno predsedstva občinske skupščine o delo\anju skupščinskega delegatskega sistema ter v zvezi s tem sprejel naslednja STA L 1 !3 C A 1. Zbor ugotavlja, da je v oceni izvršnega sveta celovito zajeta problematika, s katero se združeno delo v naši občini sooča, pri čemer najbolj xzstopa vprašanje zaostajanja v izvrševanju planskih obveznosti, zlasti na področju fizičnega obsega proizvodnje in izvozu na konvertibilno področje. Ker je do konca letošnjega leta le še nekaj nad 40 delovnih dni, bodo potrebni skrajni napori za izpolnitev dogovorjenih planskih obveznosti. Zato zbor sodi in pi-eulaga zboru združenega deir, da je potrebno v vseh ttrceljnih in drugih organizacijah združenega dela na podlagi vsestranske in teme-| Jjite ocene stanji sprejeti ustrozne ukrepe in stoiriti vse, da bodo z resolucijo in drvp;imi planskimi dokumenti dogovox-jene naloge v celoti izvršene. OTROK - POMEMBEN SUBJEKT DRUŽBENEGA RAZVOJA Teze za javno razpravo V letu 1978 so v socialistični zvezi tekle obširne razprave o vprašanjih, ki zade^sjo družbono skrb za otroka, na tej podlagi pa je 5. oktobra 1978. leta predsedstvo zvezne konference SZDLJ sprejelo programski dokument o uresničevanju družbene skrbi za otroke v razmerah nadaljnjega uveljavljanja samoupravljanja in o nalogah socialistične zveze. Politična stališča o družbeni skrbi za otroka izhajajo iz idejne podlage, ustvarjene med NOV in socialistično revolucijo, zatem iz programa ZKJ in dokumentov devetega, desetega in enajstega kongresa ZKJ ter dokumenta predsedstva zvezne konference SZDLJ. Ocene doseženih rezultatov pri poglabljanju družbene skrbi za otroka, ki jih vsebujejo vsi ti dokumenti, pa so omogočile oblikovanje idejno dosledne in enotne idejne podlage jugoslovanskih akcij, ki so bile še posebej številne v mednarodnem letu otroka, ki so ga leta 1979 razglasili Združeni narodi. V letu 1979 smo družbeno skrb za otroke obravnavali celo. ito - tako s stališča celotnega ekonomskega in socialnega razvoja, sodobnih pogledov na družbeno skrb za otroke ter s stališča, da je otrok subjekt svojega razvoja. Upoštevaje vse to, so zlasti pomembni sklepi znanstvenih in strokovnih simpozijev in razprav, ki jih je organiziral jugoslovanski odbor za mednarodno leto otroka, pa tudi razprav v SZDL — med njimi je bila še posebej pomembna okrogla niza na temo „družbeni razvoj in otrok" - ter razprav na skupni seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsedstva Konference za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavija, posvečeni aktualnim vprašanjem materinstva in solidarnosti. Posebno kvaliteto v tako široko organiziranih razpravah predstavlja ugotavljanje ovir v prizadevanjih, za hitrejše uveljavljanje odgovorne politike na tem področju ter tistih vprašanj, ki jih moramo reševati z organizirano družbeno akcijo. Zvezna konferenca SZDLJ je ocenila, da moramo zagotoviti stalno i vedno živo politično akcijo na področju družbene skrbi za otroka, saj gre za pomemben kompleks vprašanj sedanjega in še posebej bodočega' ekonomskega in socialnega razvoja. Zato se je zvezna konferenca odločila, da bo na jesen razpravljala o temi „otrok — pomemben dejavnik družbenega razvoja". Podlaga za gradivo, ki bi ga naj pripravili za to sejo, naj bi bila široka javna razprava v krajevnih skupnostih, v or?.inizacijah združenega dela, v družbenih organizacijah, v združenjih občanov in v, strokovnih društvih, v občinskih, republiških in pokrajinskih konferencah SZDL, v razpravi pa naj bi sodelovali tudi predstavniki o ganov in organizacij, ki se v federaciji, v republikah, pokrajinah in občinah ukvarjajo z vprašanji družbene skrbi za otroka. Sekcija za zdravstvo in socialno politiko zvezne konference '.ZDLJ je ob aktivnem sodelovanju vseh nosilcev priprav na sejo zvezne k- nference SZDLJ pripravila teze za javno razpravo. Teze poudarjajo tista /prašanja NAŠ GLAS 21 INDOK CENTER druibene skrbi za otroke, ki so tako aktualne kot dolgoročnejše narave, zato je namen seje zvezne konference SZDLJ: - opredeliti družbeno skrb za otroka kot sestavino ekonomskega in socialnega razvoja ter uveljavljanja odgovornega starševstva; - povezati v SZDLJ prizadevanja vseh družbenih dejavnikov v skrbi za otroka, da bi tako na vseh področjih življenja in na vseh ravneh samoupravnega združevanja zagotovili celovito obravnavanje potreb otroka; - opredeliti prizadevanja vseh družbenih institucij, zlasti pa vzgojno-izob;aževalnih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih ter sredstev javnega obveščanja, ki zadevajo otroka; valorizirati rezultate široke aktivnosti v mednarodnem letu otroka, da bi tako zagotovili hitrejši in kvalitetnejši napredek vseh pogojev za življenje in razvoj mlade generacije. 1. REVOLUCIONARNI IN RAZREDNI ASPEKT DRUŽBENE SKRBI ZA OTROKA Delavski razred in družba kot celota sta življenjsko zainteresirana za otroka in za vsestranski razvoj otrok kot bodočih nosilcev družbenega razvoja, zato se organizirane socialistične sile z Zvezo komunistov Jogo slavijj na čelu zavzemajo, da bi z načrtovanjem in z uveljavljanjem načela delitve po potrebah (načelo solidarnosti) postopoma zagotovili enake možnosti za približno enake pogoje razvoja slehernega otroka ne glede na materialni položaj njegove družine in razvitost družbenopolitične skupnosti, v kateri živi. Samoupravna socialistična družba ima jasne cilje, kar zadeva družbeno skrb za otroka, to pa je predvsem fizično in duhovno zdrav podmladek,! katerega razvoj, materialni položaj in vstop v življenje (kolikor je to možno) ne bo odvisen od okolja, v katerem živijo otroci. Poleg dolžnosti, ki jih imajo v tem primeru starši, je potrebno proučiti tudi pravice otroka (socialne in materialne razmere v družini), zdravstveno stanje otrok, njihove fizične in psihične sposobnosti pa tudi razvitost okotja in njegove potrebe in možnosti. Zato je potrebno proučiti: — kako družbenopolitične organizacije vplivajo na to, da po samoupravni poti in samoupravno odgovorno uresničujemo družbeni cilj, naj bi Jslavci neposredno odločali o teh vprašanjih; — kako in v kakšnem obsegu se zavzemajo za širše družbene interese in jlede na celotno organizacijo — za vse otroke in v vseh programih; — kako vplivajo na socialistično vsebino programov za otroke, zlasti pa na programe na področju vzgoje in izobraževanja otrok; — kako si prizadevajo, da bi pravice in dolžnosti delavcev kot samouprav Ijavcev in staršev ter njihove interese za zadovoljevanje potreb otrok upoštevali in načrtovali kot sestavni del razvoja in sestavino dohodka; da bi pri uresničevanju programov razvijali solidarnost in združevali sredstva v takem solidarnostnem krogu, ki zagotavlja uresničitev dogovorjenih programov, da bi tako izenačili pogoje od temeljne organizacije in krajevne skupnosti pa do občin, pokrajin in republik; 2. Posebno pozornost in skrb je treba nameniti nalogam za dosego plana in dogovorjenih obveznosti na področju izvoza na konvertibilno področje. Dosledna usmeritev in prizadevanja za maksimalno možno povečanje izvoza predvsem na konvertibilno področje mora biti letošnja prioritetna naloga in trajna planska in proizvodno-poslovna naravnanost v prihodnjem obdobju. Družbenopolitični r.bor sodi, da je v zvezi s testu poročilom oziroma oceno o tekočih ekonomskih problemih nujno potrebno, da vsi samoupravni organi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih dosledno izvršujejo sklepe zborov obči;ske skupščine z dne 24. julija in 28. septembra 1981 in v zvezi s tem predlaga '/boru združenega dela, d" zaostri neposredno odgovornost na vseh ravneh. Zbor predlaga delegatom zbora združenega dola da v razpravo o resoluc'ji za leto 1982 vključi t'id¦< oceno izvrševanja naveder h sklepov. 4. V zvezi z aktualnim'', problemi v preskrbi s cel loznim lesom v tovarni "Djuro Sala j" Krško se prediiga zboru združenega dela, ds zavzame ustrezno stališče ir začne ustrezne aktivnosti za zagotavljanje redne preskrbe z lesom in še posebej za ekonomsko gospodarjenje z gozdovi v okviru celovitih reprodukcijskih odnosov. 5. Zbor sodi, da je potrebno takoj vzpostaviti tesnej je stike in neposredno sodelovanje med delovnimi organizacijami in izvršnim svetom ter njegovimi organi v zvezi s planiranjem in tekočim spremljanjem izvrševanja plana in v ta namen vzpostaviti trajni fiistem medsebojnega informiranja. NAS GLAS INDOK CENTER Zbor v celoti sprejema oceno in predlog sklepov predsedstva občinske skupščine v zvezi z delovanjem skupščinskega sistema in uresničevanjem delegatskih odnosov, pri čemer posebej poudarja potrebo večje samostojnosti j in aktivnejšo vlogo zbora i združenega dela pri izvrševanju planskih obveznosti družbenoekonomskega razvoja. '¦ Vzporedno s tem pa je treba zagotoviti vse pogoje za takšno delovanje delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in delegatov v tem zboru. OCENA STANJA O IZVAJANJU ZAKONOV IN DHUG1H NALOG RAZVOJA NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI KRŠKO Predlog stališč in sklepov Izvršnega sveta SO Krško: 1. V dopolnjevanju zemljiške zakonodaje in v času priprav dolgoročnih družbenih planov v zvezi z izvajanjem sprejete politike varstva kmetijskih zemljišč bo potrebno prostorski del družbenega plana ustrezno dopolniti. V čim krajšem času je potrebno začeti akcijo, da pride do razmejitve prostora, namenjenega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter za kmetijska zemljišča izdelati detajlno proizvodno usmeritev - agro-i karto. ¦ Pri sprejemanju letnih proizvodnih programov je potrebno določiti obseg proizvodnje po panogah in po kulturah. — kako vplivajo na to, da bodo skladni s temi prizadevanji tudi dogovori med uporabniki in izvajalci programov, da se bo poglabljala podružbljenost skibi za otroka, in to od temeljnih organizacij in njihovih organov upravljanja do svobodne menjave dela; — kako na) bi v sedanjih družbenih razmerah in na katerih ravneh zagotovili približno enake pogoje za razvoj slehernega otroka; — kakšen je v tem primeru položaj otrok na premalo razvitih območjih, na vasi (zlasti na hribovitih območjih) ter otrok naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini; — kako vplivajo sredstva solidarnosti na zmanjševanje razlik med tistimi, ki jih prejemajo in ki jim moramo zagotoviti enake pravice, da bi tako zagotovili tudi enake možnosti za razvoj vseh otrok; — ali se v praksi dovolj zavedamo celovitosti tako imenovanih „mini-malnih potreb otroka", upoštevaje pri tem tako razlike med otroki (zdrav otrok — otrok, ki je moten v razvoju), širše okolje otrok (vaški otroci, mestni otroci, otroci v tujini) tet njihovo materialno podlago, možnosti staršev (polna zaposlenost - nezaposlen en ali oba starša) itd. Vseh teh zahtev pa ni mogoče izpolniti le z ohranitvijo otroških dodatkov niti le z minimalnimi programi predšolske vzgoje, s simbolično denarno pomočjo ob rojstvu otroka itd. Bržčas gre za različne oblike delovanja vseh nosilcev družbene skrbi za otroka (razprava naj na to vprašanje izoblikuje celovitejši odgovor). Z. DRUŽBENI RAZVOJ IN ODGOVORNO STARŠEVSTVO Pravica človeka, da svobodno odloča o rojstvu otrok, uzakonjena v ustavi SFRJ in v ustavah vseh republik in pokrajin, omogoča odgovorno in družbeno aktivno starševstvo na podlagi samoupravnega položaja delovnih ljudi, s pomočjo solidarnosti in vzajemnosti v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti in v širšem okolju. Dosežena raven razvitosti naših družbenih odnosov nam je omogočila zagotoviti pogoje za uresničitev ustavne pravice človeka, da svobodno odloča o rojstvu otrok, pri čemer je primeren interes otroka, saj so za to zainteresirani tako starši kot družba. — Kako upoštevamo materinstvo, kako uveljavljamo odgovorno starševstvo in solidarnost tudi kot sestavino razvojne politike? — Kako so stroški biološke reprodukcije porazdeljeni med družbo in družino in kakšne ukrepe naj bi uveljavili na tem področju? — Kako vpliva nataliteta na celoten razvoj ožjega in širšega okolja in kakšni so v tem primeru ukrepi, upoštevaje pri tem celoten splet ekonomskih razmer v določenem okolju in razvojne načrte? — Kakšni so rezultati ukrepov (vzgojnih, zdravstvenih, ekonomskih in drugih) za uresničitev pravice do svobodnega odločanja o starševstvu in pravice do rojstva zaželenega otroka? — V kolikšni meri so v projekcijah srednjeročnega razvoja upoštevana vprašanja, ki zadevajo biološko reprodukcijo in načrtovanje družine kot sestavine celotne družbene reprodukcije, a|i ta vprašanja vplivajo tudi na celotno družbeno reprodukcijo? NAS GLAS 21 8 INDCK CENTER 3. URESNIČEVANJE PRAVIC OTROKA (eneralna skupščina Zc ruženih narodov je 20. novembra 19C0. !ita sogla:no sprejela deklaracijo o otrokovih pravicah, ki zajema tis*° c-i>v:~e in svoboščine, za katere mednarodna skupnost sodi, da jih mora u:";vati sleherni otrok. Velik' teh pravic in svoboščin je že zajetih v splošni dek araciji o človekovih previcah, ki jo je sprejela generalna skrpščha že leta 1948. Prevladalo pa je mnenje, da poseb.rj potrebe otrok tp.pvičujejo sprejem posebne deklaracije, saj otrok zavoijo sveje fizične in mentalne nezrelosti terja posebno skrb in varstvo tako pred rojstvem kci po n jitvu. V uvodu v deklaracijo je še posebej poudarjena misel, da je človeštvo' j dolžno zagotoviti otroku najboljše, kar mu lahko nudi. Deklrracija o pravicah otrok samo navaja minimalne pravice, kot velja to tudi za rplošno de' iaracijo o človekovih pravicah, podrobneje pa določajo previce otreka naii družbeni dokumenti, zakoni, družbeni dogovori in ramo-upravni sporazumi. Zato bi bilo potrebno proučiti: - kakšne so pravice otroka kot subjekta lastnega razvoja; - kakšni so posebni cilji pri uresničevanju splošne usmeritve družbene skrbi za otroka, ki jih določajo politično-programski dokumenti nsše družbe, - kakšne so družbene možnosti, da bi pravice otroka upoštevali že pred njegovim rojstvom (odgovorno starševstvo, zaželeni otrok); - kako so izoblikovani programi in kakšne so prednosti ter kako uresničujemo pravice otrok; v kolikšni meri so neugodne ekonomske razmere v zadnjih letih vplivate na program družbene skrbi za otroka; — v čem se kaže skrb odraslih za razvoj otroka kot subjekta tast^eg. razvoja (družina, krajevna skupnost, organizacija združenega deta, šola, otroška ustanova, druge organizacije združenega dela, ki imajo programske obveznosti do otrok, zatem družbenopolitična skupnost, družbenopolitične organizacije in društva, ki imajo programske obveznosti do otrok); - kako družbeno opredeliti dolžnosti organizacij združenega dela, ki so nosilci proizvodnje materialnih in duhovnih dobrin za otroka, da bi bila ta prizadevanja sestavni del družbene skrbi za otroka; - kakšne so naloge znanosti, da bi zagotovili razvoj slehernega otroka in vseh otrok, ali odločitve samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti ter drugih nosilcev družbenega načrtovanja ti:mel|ijo na znanstveno opredeljenih analitično-planskih podlagah; ali subjekti družbenega planiranja upoštevajo raziskovalne naloge znanstvenih in strokovr.ili organizacij; ali znanstvenoraziskovalne organizacije dajejo dovolj aktualnih predlogov za raziskovanje družbenih odnosov pri spodbujanju družbene skrbi za otroka; - ali sedanji sistemi družbenega obveščanja (statistično soremljonje pojavov, evidenca službe družbenega knjigovodstva, dokumpntacija družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti itd.) omogoča celovito; opredeljevanje ciljev in vsebine ter nalog družbene skrbi za otroka,I načrtovanje na tem področju ter pravočasno reagiranje na sodobne potrebe otrokovega razvoja. Navkljub rezultatom, ki smo jih dosegli pri izenačevanju življenjskih razmer na vasi in v mestu, pa je očitno, da se razmere pa tudi potreb : Pri izdajnnju odloob o priznanju lastnosti kmeta je treba dosledno uporabljati iz-Tčne predpise, E.?.dane na obnovi zakona o kmetijskih zerj jižčih. Take j je potrebno .eoeti akcijo za preverjanje izpolnjevanja pofcojev t', stih občanov, ki so lastnost kjiets pridobili. 4. Za zrjemanje oziroma odkup viSk^v kmetijskih in gozdnih zemljišč od posanezni-kov je potrebno interesa kmetijske in gozdarske organizacije ter kmetijsko zemljiške skupnosti usl la-diti ter v ta namen zagovo-viti potrebna finančna .ire-dstva. 5- Izvajanje prostorskih ureditvenih operacij je potrebno zagotoviti v fkladu s sprejetim družbenim planom občine in jih konkretizirati v letnih plenskih dokumentih. 6. Zagotoviti je potrebno takojšnji pristop k sanaciji opuščenih gramoznic, tako da bo že v tem srednjeročnem obdobju možno na teh površinah organizirati ustrezno kmetijsko proizvodnjo. Organizirati je potrebno odvos viškov zemlje z gradbišč za sanacijo gramoznic. j 7. Pri prometu kmetijskih zemljišč je potrebno zagotoviti hitrejše pridobivanje zeuljišč za organizirano ali' zasebno tržno proizvodnjo. NAŠ GLAS 21 INDOK CENTER 8. Pospešiti je potrebno prenos kmetijskih zemljišč od tistih družbenopravnih oseb, ki s temi zemljišči razpolagajo, vendar niso iunetii -če delovne organizacije, občinski kmecjski zemljiški sklad. Za izvajanje nalog, ki jih ima kmetijska zemljiška skupnost, je potrebno zagotoviti širšo družbeno podporo. IV. Ker j 3 doba začaonepa upra-vljanjs nad kmetijskimi zemljišči (? x 5 let), ki niso primerno obdelana, očitno predolga, je za učinkovito intenziviranje proizvodnje na kmetijskih zemljiščih potrebno proučiti možnosti za ut.trezno dopolnitev 18. olena zakona o kmetijskih zemljiščih, s tem da se ta doba skrajša. 11. Glede na ugotovljeno »tanje bo potrebno v najkrajšem času pristopiti k pripravi sprememb in dopolnitev odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna oblika dedovanja. 12. Potrebno bo dosledno izv/iJanje inšpekcijskega nadzora in poostriti sankcije proti kršilcem zakonskih predpi: ov. 15- Intenzivneje je potrebno razvijati oblike združevanja dela, sredstev in zemlje s ciljem za čim boljšo izkoriščenost kmetijskih zemljišč in mehanizacij© ter večjo tržno proizvodnjo hrane. Zagotoviti je potrebno dejansko dohodkovno povezanost v celotni reprodukcijski verigi. S vzgoji in izobraževanju otrok, v možnostih za igro in razvedrilo crok ter v možnostih za vključevanje v profesionalno življenje še vedno močno razlikujejo, tako da bi morali biti nanje še posebej pozorni Tudi življenjske razmere otrok na hribovitih območjih so veliko težje. — Ali razvojni načrt zajemajo problematiko postopnega izenačevanja pogojev za vzgojo, izobraževanje in vključevpnje v samostojno življenje vseh otrok, kar je eden izmed strateških ciljev družbene skrbi za otroka? — Migracija " mesta je povzročila, da se je zmanjšalo število prebivalstva na hribi tih območjih, tako da so bile celo ukinjene nekatere osnovne šote, s čimer pa so se poslabšali pogoji za šolanje otrok na teh območjih. Ali so ta proces spremljali ustrezni ukrepi, ki naj bi olajšali napore otrok (organiziran prevoz, internati)? — S kakšnimi družbenimi ukrepi spodbuditi utrjevanje kadrovske baze v vaških šolah? — Ali smo ta vprašanja analitično in znanstveno proučili? Otroci naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, rastejo v specifičnih in neugodnih okoliščinah (jezikovne ovire, problemi šolanja, pritiski asimilacijske politike nekaterih držav, težave pri vključevanju v profesionalno življenje ter drugi kulturni in socialni problemi). Kar zadeva družbeno skrb naše družbe za te otroke, se zastavljajo naslednja vprašanja — Ali je zavoljo vse večjih problemov sedanja družbena organiziranost zadovoljiva, ali posamezni družbeni subjekti (SZDL, samoupravne inte resne skupnosti in drugi) storijo vse, kar morajo? — Ali na vseh področjih obstajajo ustrezni programi ukrepov družbene skrbi za te otroke, ali je zadovoljivo sodelovanje vseh zainteresiranih, družbenih subjektov (družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti. Zveze socialistične mladine, diplomatsko-konzularnih predstavništev, organizacij združenega dela za družbeno skrb za otroka)? — Kakšen je socialni potožaj teh otrok, ali to problematiko dovolj temeljito proučujemo, da bi tudi lahko ustrezno ukrepali? — Ali posvečamo dovolj pozornosti izbiri in usposabljanju kadrov, ki v tujini delajo z našimi otroki (učitelji in predavatelji, socialni delavci, vzgojitelji in drugi)? — Kakšni so stiki s starši in sorodniki (pri katerih žive otroci v domovini) in kakšno je sodelovanje pri reševanju teh vprašanj? Otroci, ki so moteni v psihičnem in fizičnem razvoju, so še posebej občutljiva kategorija populacije. Družbeno varstvo teh otrok sodi med prednostna vprašanja v razvojnih načrtih. Zato so aktualna naslednja vprašanja: — Ali v vseh okoljih ukrepajo za genetsko kontrolo v prenatalnem obdobju, ali si prizadevajo za zgodnje odkrivanje in zdravljenje obolenj, za predšolsko vzgojo in za celovito obravnpvo teh otrok v procesu vzgoje in izobraževanja ter za sodobno varstvo teh otrok? — Ali so v vseh okoljih zagotovili prednost pri reševanju problemov teh otrok, da bi jih tako v kar največji meri usposobili za samostojno življenje in delo? — Ali uresničujemo družbeno varstvo teh otrok z usklajenim sodelovanjem vseh zainteresiranih družbenih dejavnikov (samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela socialnega in zdravstvenega varstva), da bi tako njihovo varstvo zajemalo zdravstveno varstvo, socialno varstvo, vzgojo, izobraževanje, rehabilitacijo itd? Odvisnost pravic in beneficij v socialni politiki od premoženjskega stanja je povzročila določitev cenzusov in kriterijev, ki jih sprejemajo posamezne družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti. NAŠ GLAS 21 10 INDOK CENTER Kritične ugotovitve so naslednje: — določanje beneficij, cenzusov in kriterijev ne temelji na študijsko-analitični obravnavi in je preveč samovoljno; — neusklajenost cenzusov, ki jih določajo različni družbeni subjekti na področju socialne politike; — neskladje med beneficijami in učinki, ki jih dosegamo z njimi, oziroma nezadovoljivo spremljanje teh učinkov; — nepoznavanje učinkov različnih beneficij, ki so jih po načelu solidarnosti deležne družine z nizkimi prejemki (opozorila veljajo temu, da so te družine zavoljo solidarnostnih sredstev, ki jih prejemajo, pogosteje v ugodnejšem položaju kot družine delavcev, ki zavoljo višine dohodka, ustvarjenega z delom, niso upravičeni do beneficij; to ni spodbudno in tudi ne družbeno sprejemljivo). 4. OTROK KOT SUBJEKT SVOJEGA RAZVOJA - K?.ko razvijati različne vsebine in oblike življenja otrok v družini, v krajevni skupnosti in v naselju, upoštevaje pri tem socialne, intelektualne in moralne sposobnosti in potrebe pa tudi idejno opredelitev otrok; kako omogočiti slehernemu otroku, da se bo aktivno vključil v kolektiv svojih vrstnikov; kako razvijati pionirsko in mladinsko organizacijo na samoupravnih delegatskih temeljih; kako zagotoviti medsebojno povezanost otrok ter otrok in odraslih s pomočjo različnih oblik dela in dejavnosti druH-nih organizacij, da bi tako zadovoljili najširše interese in potrebe Otrok? - K ko obogatiti celotno socialno in kulturno življenje okolja, v katerem otrok živi in se razvija? - Kako socialistična zveza in njene oblike dejavnosti prispevajo k vsestranskemu razvoju ustvarjalne in delovne osebnosti otroka, zlasti pa v dejavnosti zveze pionirjev in njenih raznovrstnih oblikah aktivnosti (v pionirskem odredu, v krajevni skupnosti, v hišnem svetu, v stanovanjskem naselju in drugje} ter v drugih družbenih organizacijah, ki delajo s pionirji v prosiem času? - V kolikšni meri se šola s svojim pionirskim odredom in s svojo' ^ebino dela vključuje v življenje okolja, v katerem deluje, in v1 kolikšni meri pri najmlajših razvija aktiven odnos do dogajanja v naši družbi? - Kako socialistična zv?za v krajevni skupnosti in v občini usmerja družbeno aktivnost otrok in pionirjev ter kako zagotavlja pogoje (materialne, kadrovske, prostorske) za njihovo vsebinsko bogato delo in ustvarjanje v šoli in v pionirski organizaciji? - Kako SZDL v občini vpliva na politiko samoupravnih interesnih skupnosti, da bi zagotovile pogoje za institucionalne dejavnosti, ki jih razvijajo zlasti zveza pionirjev, zveza socialistične mladine in'druge družbene organizacije (ljudska tehnika, Rdeči križ, zveza tabornikov itd.)? - V kolikšni meri se SZDL na vseh ravneh svoje organiziranosti analizira vzgojnoizobraževalno dejavnost in idejno usmerjenost vsebine dela, ki jo razvijajo šole, zveza pionirjev, zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije pi i svojem delu z otroki in s pionirji? Pospeševalna služba mora dobiti status širšega družbenega pomena ter se ustrezno organizirati in strokovno okrepiti. Preko republiških organov je potrebno ponovno začeti akcijo za ustrezno dopolnitev zakonskih predpisov, tako da bo možno združevanje sredstev za pospeševanje kmetijstva iz tekočega dohodka, za kar je v občini Krško sklenjen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kme-tijstva. 14. Potrebno je izenačiti pravice iz starostnega zavarovanja kmetov z invalidsko-po-kojninekim zavarovanjem delavcev glede časa upokojitve (trenutno 60 let za delavca in 65 let za kmeta). Proučiti možnost za izenačevanje ostalih pravic iz zdravstvenega varstva med delavcem in kmetom. l5. Za učinkovito izvajanje zakona o preživninskem varstvu kmetov kmetijska in gozdarska organizacija, kmetijska zemljiška skupnost in skupnost socialnega skrbstva v sodelovanju s skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov pripravijo program za reševanje problematike na tem področju. ENERGETIKE NE SMEMO ZANEMAHJATI "... Ob koncu bi želel povedati samo še tole: veste, kako pomembna je za nas energetika! Nobena tovarna ne more živeti brez energije. Vsi veste, da smo področje materialnih samoupravnih interesnih skupnosti dali v upravljanje nam vsem skupaj, se pravi - delavcev v združenem delu, in da smo tako NAŠ GLAS 21_________________ 11 ___ INDOK CENTER pomembna področja - od energetike, železniškega prometa, ladjedelništva itd. -dali v upravljanje družbi kot takšni, aamo do tega se zelo slabo obnašamo. Zato bi želel in tudi naša naloga v izvršnem svetu je, in odločili smo se, da skupščino za to uporabno, da v svoje temeljne orgamzacije prenesete to sporočilo: Nekatere delovne organizacije namreč še vedno niso podpisale aneksa k sporazumom SIS materialne proizvodnje in zaradi tega je preskrb« in financiranje teh interesnih področij nasploh vprašljivo 1 Vprašanje je, ali bomo za to združevali sredstva ali no, ali pa kličemo zopet na pomoč interventni zakon, ki ga bomo na drugi strani kritizirali, češ da jih imamo že veliko. Saj bi se mi lahko samoupravno dogovorili, l>a. negiramo naše samoupravne družbene odnose. Na drugi strani, kjer bi se morali po »"«h odnosih opredeljevati, se pa ne I Anek-.a niso podpisali še: Tovarna celuloze in papirja "Dju^c Salaj", Kovinarska, Pionir Novo mesto, asfaltna baza. Obrtni servisi, Kostak in K .talna Senovo." (Igor Dobrovnik - iz uvodne obrazložitve k 1. točki dnevnega reda) KMETIJSTVO MORAMO NUJNO UREDITI! Rnzpruvs riolegata A/;rokombinat;* ¦CrAko Konl'T^rto/1 rittl1.wt v 'Ji.cii.tu Kr:iko in f:v j>o»«t>ej »luliac, ki so jih pripravili cilrokovni »o-osri>:¦'¦ •'. Rejnin *radtvoro. 5. ZDRUŽENO DELO KOT UPRAVLJALEC V DRUŽINI SKRBI ZA OTROKA IN KOT PROIZVAJALEC MATERIALNIH IN DUHOVNIH DOBRIN ZA OTROKE — Ali so delavci v združenem delu dovolj seznanjeni z avtentičnimi potrebami otrok, da bi lahko odločali o usmerjanju sredstev iz svojega dohodka za zagotavljanje družbene skrbi za otroke? — Ali združeno delo daje dovolj predlogov in pobud samoupravnim interesnim skupnostim, katera vprašanja v družbeni skrbi za otrok; bi bilo potrebno rešiti? — Ali so vprašanja družbene skrbi za otroka, ki je pomemb n dejavnik ekonomskega in socialnega razvoja, zajeta v razvojne načrte organizacij združenega dela? — Kako deluje delegatski sistem na področju družbene skrbi za) otroka in kakšni so problemi na področju svobodne menjave dela? — V kolikšni meri se organizacije združenega dela ukvarjajo z vprašanji rojstva otrok, materinstva, šolanja otrok, odgovornega starševstva in načrtovanja družine? — V kolikšni meri je razvita družbena praksa združevanja sredstev organizacij združenega dela in drugih subjektov v krajevni skupndsti in v občini, v republiki in v pokrajini za odpravo problemov pri poglabljanju družbene skrbi za otroke (zdravstveno vzgojno'de-la. spodbujanj' odgovornega starševstva, diferencirano določanje družtjLnlh berieficij in Jri gol? Otrok je velik porabnik najrazličnejšega blaga. Tako organrzac.# združenega dela — proizvajalci kot organi gospodarskih zbornic, samoupravnih interesnih skupnosti, ki skrbe za zadovoljevanje potreb otrok ter njihove asociacije bi morali bdeti nad kakovostjo in cenami duhovnih \r materialnih dobrin ter blaga za otroke, ki ima posebno funkcijo (hrana za dojenčke, otroška obleka in obutev, sredstva za nego otrok, slikanice, knjige, igrače, filmi za otroke in drugo). Pri tem se zastavljajo naslednja vprašanja: — Kako spodbuditi ustvarjalce duhovnih dobrin, da dajo prednost tistim dejavnikom, ki prispevajo k razvoju otroka (založniška dejavnost, tisk, radio in televizija itd.), s kakšnimi družbenimi ukrepi zagotoviti, da bi bili ti proizvodi dostopni otrokom na območju vse države, s kakšnimi družbenimi ukrepi spodbujati idejne in estetske vrednote duhovne proizvodnje? , — Kako in s kakšnimi ukrepi vplivati na proizvodne programe mate rialnih dobrin za otroke posameznih panog združenega dela, in to od oblikovanja do funkcionalnih kriterijev za proizvodnjo; s kakšnimi elementi marketinga, s kakšno ekonomsko propagando zagotoviti,- da bo tudi ta del združenega dela sodeloval pri uresničevanju programskih ciljev družbene skrbi za otroka? — V kolikšni meri ponudba na domačem tržišču zadovoljuje sodobne potrebe otroka in v kolikšni meri obenem z uvozom uvažamo tudi tuje ideološke vplive, ki niso v skladu z ideologijo naše družbe: in slednjič, kako naj se naša družba bojuje proti temu? NAŠ GLAS 21 12 OTOK CENTER 1 — Ali je uvoz tovrstnega blaga posledica premajhni/ Izbire in slr.be kakovosti domačega btaga ali pa gre predvsem za ekonomske intrese uvoznikov in trgovine? — Ali so domače organizacije združenega dela, ki so specia'izira!e svojo proizvodnjo za zadovoljevanje potreb otrok (Mehanotehn.ka, D]eč;e novine, Ciciban, Bambi, in druge), deležne družbena pomot i, s^j ne gre za vsakdanje blago, ki ga potrebuje tržišče? — V kolikšni meri so razvite oblike sodelovanja med temi organi zacijami in družbenimi organizacijami s programskimi obveznostmi do otrok, zatem z znanstveno-r,j iskovalnimi in strokovnimi organizacijami ter s samoupravnimi interesnimi skjpnostmi; ali med seboj usklajujejo razvojne načrte, da bi tako zagotovile smotrnejšo in racionalnejšo proizvodnjo blaga, namenjenega otrokom? — Ali potrošniški sveti skrbijo za potrebe otrok in ali o.baniz:ri.i-starše? 6. OTROK V KRAJEVNI SKUPNOSTI Krajevna skupnost mora postati pomemben nosilec družbene skrbi za otroka in to noSSec organiziranega ugotavljanja potreb otroka in organizator zadovoljevanja dela teh potreb. Pri , -n ;e zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so krajevne skupnosti doumele ni sprejele to dvojno vlogo, kar zadeva otroke. Odgovoriti bi morali na naslednja vprašanja: — Kakšne so bile zahteve krajevnih skupnosti pri snovanju srednjeročnih razvojnih načrtov in kako so povezane s temeljnimi organizacijami T^mžcnegs dota? — V kolikšni meri so krajevne skupnosti postale dejavnik povezovanja pri uresničevanju družbene skrbi za otroka (sprejemanje enotnih akcijskih programov, s katerimi naj bi zagotavljali minimum vzgojnega vpliva in skrbi za vsakega otroka, upoštevaje pri tem potrebe in možnosti posameznega okolja; vključevanje in sproščanje vseh materialnih in duhovnih potencialov okolja, zagotavljanje temeljnih pogojev za uresničevanje programov in vsebine dela z otroki)? - V kolikšni meri socialistična zveza kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil s svojo politično akcijo prispeva k takšni aktivizaciji družbenih subjektov, da bo vsak zmed njih uresničeval svojo družbeno vlogo in tako zadovoljeval različne interese in potrebe otrok? — V kolikšni meri družbene organizacije, strokovna združenja angažirajo delovne ljudi, da s svojim strokovnim delom oziroma s prostovoljnim delom krepijo materialno podlago in bogatijo vsebino vzgojnega vpliva na otroke? — Kako uspešna so prizadevanja za združevanje sredstev organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, da bi uresničili omenjene enotne akcijske programe za celotno populacijo otrok v določenem okolju in da bi tako J K oniv-r ¦n in ili .,,.. •fn :i .') V /:elo' j RO- !' La&H .n P > i u r. ' : A.\< !>¦• in si a i IŠr: * i :'v-.\rir. ...- i IV itn k! ur: ¦o i ne obt me K r^ko i k, rfn tlo.iC (lu j« r,e it-ko- 1 o re p 1 H !¦ alinčem izvršne « v, i ¦ ' ! > r .i f .1 o .rti , k puro* i 1 i <> i.- - i "'.1" V tva. ! K) OV poi Irocjfl k: '.•Uj- 1. 7,n tnko C'b;ic:'.iv naloge, kol. Ji- RTirprninjttiij«' iii*u^h<-no»koiioi!iL.kili o i- riiiiov rri v:«:i.i i iir.;3l ivirif 1 t jo* j i, 1 rutm i c -liro ori,'i v«in«i tj.u/.i' operativcev, ki :jo [iroilukl-iv-pr'tv ,'otovo poru Z Lraaa pospe.-io-.\h strokovnjakov,, •!• horin ii(H'«inlir 'svoje,-:« cnuH porabijo predvsem z.- . riru."a dol«. Osnovni vkh* •/¦¦' lako stanje je neprimerna pr^.uniBiranont poBpesevnln.-) Bluzti« in premajhna potmi dru;;.heno\>olit ičnih faktorjev oliciae in r>f-'.nlih institucij. Poler-,.e-;n fa !'i sicrali ta Služba iiaeli status šir«ei'a družbenega poraenn in se financirati v««j delno i;-, družbenih sredstev in sicer ii*. iil.'i za posneijevm-lje kwl. I j-fst.va. 'V" kar smo ':.!¦ velikokrat poudarili, n« pa de sn ta službe financira izključno iz dohodi« in ne mora zaradi Ir.t.ne eksistence uniicrjnti v tisto proizvodnjo, kjer j« Uij dohodek hitreje pridobljen in večji, 'Auto ponovno v:'.».rojttif.o, dei s*- noj sproti po.-.to-peK ''seh pubjeklov do repubii -,ke skupščine :¦¦'< zakonsko verifioirnn Statuti smnouprovno tnt«reraie .skupnosti zn po«periev.finje kmetijjitva po občinah. Nekatere občine v Hlnveni-ji te reči ž«? imajo urejene, ko' je: šmrirska, fikoljeiOKka, novoj-oririka... r'. Del nredsl.ev, ki se zbirajo iz naslova kolizacij ali subvencij nAj bi ae namenil za pospeševanje kffle-tijnke proizvodnje. Mi s temi sredstvi financiramo potrorinjo, zato ee ne bomo smeli čuditi, če bo r"uie« ali jutri zmanJKUlo tepn ali oiie;a proizvoda, kajti sredstva se sedaj porabijo v prid potrošnje ne pa v prid povečevanja proizvodnjo hrane. 3. Podpiramo že slišano besedo o tem, da Je treba biti previdnejši iv dodeljevanju statusa krota. Nujne |bo treba revidirati vae odločbe o dodelitvah tr^a ntotu^a in tirtim, ki pobojev za to no izpolnjujejo, status kmeta odvzeti. Te pravice naj uživa le tisti, ki svojo zemljo učinkovito in organizirano obdeluje, za druge pa mora biti lastnina n«d obdelovalno zemljo pr.ivo razkošje. '¦. Smntrpmo, dn ni pravilno, c! so vodn<' r*.kuiir:rr»ti, pr» kelta-Hi i zbiraji sredstvu iz r.iislov.a ve me-."a prispevka, istočasno tudi izva iiiici del in uporabniki teh nredetev. Te nan~eč iw podln^j nek;;--l.^di.~o, da oo no ta način r. ineliomeijami pridobljena kmetijska r»mlj-r.ča zelo dr;,::a NAŠ GLAS 21 11 INDOK CENTER saj dosegajo bt roški ceno t.udi do 'jOO.(XK) din (io ha. 4. Predlagamo, da je ceno z* kmetijsko zemljišče, kjer se poseda v kompleks, ok. se kompjoka trg;*,drugačna ko i ao ceno zemljišč v prostem premi tu. Glede na l.o, da je pridobivanje novih zemlji.šč /. melioracijami zelo dro^o, v proizvodnji na razdrobljenih ro,H<7'VXJM0 ! V i«:.oi'.u in ielu je doati bolj;;« na *om f)iir . ju, ker Je bila spodnja ?rit.v ;.. uljj., vemo, da so lnneno l,otem jo bil nenaden mraz, vemo, da je bil lamski i.nJk'1' d.".',1'ven, da emo res imel'i probleme tudi z embalažo in z , ke. ninino dobili '*' imamo »amo en kombajn in • smo k» celo leto popravljali - rezervnih delov. Tovarna Zmaj, ki je proizvajalec te^a kombajna, nam ni ' moglo zagotoviti v enem letu rezervnih delov, tako da oi.io si po t ednu | dni, l-.o Je l.o'riiiajfi Mtal, nmciiin •t>\ hi. «h.-l,-ilf j :'.[io;^odj L i ta del pri *\\'.c 1'onurka v Miir.-ki. ijobnli. Tako, da O'., površin (iiri II i '¦'no) ije ni ni M pospravi jeni li nili posejanih, j.n-i.M' upamo,ker je pred nami š« ¦;< J noYt."n'ner, ki je še primeren za ;¦<•- zagotovili pravičnejčo delitev sredstev, ki jo na voljo za prostore, opremo, kadre, za programske vsebine, za uresničitev temeljne funkcije družbenih organizacij in 2"ito je prostovoljno delo z otroki in za otroke, v kolikšni meri družbeni subjekti spodbujajo to delo in kako je to delo vključeno v menjavo dela? — Kako se v proces svobodne menjave dela vključujejo najširše družbene sile političnega sistema v krajevni skupnosti in v občini, zlasti pa družbene organizacije in združenja rbč?nov, da bi tako izpolnili svoje obveznosti do otroki" NAŠ GLAS 21 14- INDOK GENTEH S. ZAKONI IN SAMOUPRAVNA REGULATIVA Kakšna je medsebojna usklajenost zakonov s področja družbenih dejavnosti, ki z različnih aspektov obravnavajo potrebe otrok (izobraže vanje in vzgoja, posebno izobraževanje, zdravstveno varstvo, social A in otroško varstvo itd)? — Ali praktična uporaba zakonov omogoča ustvarjalne pobude za samoupravno urejanje, za številne pobude in ideje, ki se rojevajo v praksi? — Kakšen je stvaren vpliv združenega dela materialne proizvodnje, družbenih organizacij in združenj občanov, ki imajo programske naloge na področju družbene skrbi za otroka, na oblikovanje zakonskih in samo,-upravnih norm na tem področju? tov, cui bomo plan, ki smo IT" dur<>-vorili za tiejanje p;':enice :n rv-.i, izpolnili. (brtjc Branko, 'l«;> in plana nniitt temeljni' or^rmisMcije. Dej.-I vo, da rtaae;':- plani nifitno re-balansirali, potem ko ise je pokazalo, da r;n ne boiio mo/li v celoti unl.v"-riti, je bilo prtnvneiu v ten, ¦¦>, m-daner; na juj-oilovnm.kem in w Lu.jtM I r:'.i:iču okoli plac.mana '"rndbei-.u o-preuK; ne bije samo Loj zu vtr , ¦/,¦•!•-jov posebej, ampak, oa uo nekako ..(.-loča tudi o tem, kiio bo Sel in K.ln ho ontnl. Ukrepi, ki no bili sere j. ¦-ti iv< področju investicij oo noncu prvega kvariuln, so bistveno znanj-čoli povpraševanje po j*rndbeni.h žerjavih. Razen t«La no imeli Hodni en neeat i Vili VJlI. IV ha l.'i plaarrr'- aer« ii- fin i/.rodno u.odni prodajni pc.oji,,-, i jih nudi konkurenca, ki je ?.r ut: •.•,;¦-Sel.Ka let« nudila ilobre krediti- j.o-;oje z laotno luiej ¦ >.ho med . fi-*<) .,; in /0-80*! Ur-diiii swi dobo ' le I .Vri :;o dosti bolj.vi po.»'Ji, kol pa ,ji.ii lahko postavi iiei..- In . Ha da) je ,;e nočno i-.apiranje i r;\i.'iČa v reput.LirJti-ne je. Poonr>iey.iii kupci, ki ko i-Uj 'Joni.ej opremljeni iv.kijučrio ?. rirarir.ii ?.erj-.vi, 30 ar.- začeli »'radi ei.-ijii republiških interesov odločal.i ?.n nabavo pri "domočeni" proizvajalcu. Ocenjujemo, Un mo zai-ndi toi;.'< prorn-li ;'0 žerjavov manj. Ore r.n eint<- r..— pulili.-iko interen«, ko poonm^Kna .". i.;,;-01', zlasti kadar tr< do ti žerj-vi v izvoa, ne ž.eli, da no tako pr^-iuhlji— n' devizna srednlva odlivr jo preko ropubližkih meja, ampak, da j i ti iiobi proizvajalec znotraj republiki . lla-detlje sploiino nelikvidnost pov:',roi;ti Kfvlačevnnje odločitev o naku n tiri tiutih kuijcih, ki :jo naiio poiim.M.o •'"•prejeli So kol, ilokončno ii [««•¦ r.no sklepanje izvoznih poslov nrušili radi/enih podjetij v tujini. Turi i l.o nns je veljalo lepo število zerjrivov, ki jih sicer ni.sno črtali is-, pnn" nmpok so orlmiknjo v neilo-lei. ,tj .«i«ii t'ikiini tržni r.iluaejji. r,i'tu oe- n je., .-Ii, da bono laliko .". ntoliio prki.ul no- NAŠ GLAS 21 21 INDOK CENTEH • titjo nu tri;u, « kriMiitirnnjcM i: I-.-fil.lljil uredsl.cv ti." :; |Cni.,.-•'...'ji: i..ri-1'.ii -iiullumih or.:ijnisi-ici j, k.l i?v.* .i-',i" ii)Vfl«tieiJnk'i del-i v tujini, rrvi.-.-i i plpnirnn ob.vii: proizvodnje it: ;¦ i*«¦¦; ¦ »•¦ :,i. V : • I - V/ ¦ - ¦• l <:•¦! Pt.lfl JU L1.10 V Cllol) i:J.O) i.tili oilnbrorto kvoto .¦* rtrnni u;i;ir.- , poli' I.C—..-1 [id Jo I. ii;i i i levo ta no-overjena ppfionra ir. pur Lovni rwii*1.ci'*r ji , l.o t;o pi i?dvw.i 1 v-;, /i?;:« or "•• ."liivrijn, prrko kiii."r'.'i :¦;• > rui-.;: prO'.: j.l, UJMO Vet: hoteli ;;;>-i-j'-i i le nin |>o:o is.«i pridijo, Jpodu-j: vre*.-, l-.red i I. i r.-iti j-i ni !;..:.¦¦ • ,'/.¦• voej;- jjouIp "ino bili prisiJ jeni kjr-viil. i [¦¦¦i i prt-ko humanih poirojnv .T.iko -..i.-«...-. tr.-tiuu-n oiiri • Kre<<-. I. ir-< ' ja ia 1'Bir.i'i croilntov n<"!:.'ij vc-4 lo1 V'0 i.iilioi'CV dinnrjtv. To k.-edi i-iV'HJi: iv. .J -idriLh tjr^'t;:li v po l..-e-i:enl'sclni.cn i'i nn.no ni potor.ii/i i. ,-!e-t." lin., ker n'il.nili rsn-dni*'.' ir f«-¦•'X i :•.' cj jo, čt> na.ji I o nn dop;j>"': i iz-r* iMtn i.'. Cl) rilirfJ?x/i• .'»Kiri^n p*s .t»n-ni:...l, Iti m i. 'inrno, '.nniiii ;--. r>io ;iik-.^nih '••¦ uiilonov (lin, kur ooffir- iJ, il •¦ :;¦> ;; i', ono-m mjit*w>rt» pr«fco'nisu-joi..o nv.vpolo;;! jlvfl Mrt.-dntvfi -/.fl 'i') itilioeov. no Koncu i«Ui bo Ln iri-ri"nj'ilj'ij lil.' vooji, oa. :'.« td ko ho ni:, ji- oc.nji.-na »• •»lijinelj.-i u-i prod:-ji Kitjmvov. Z .':on»odar!ik m iv tipto-.: ::i.io prodvid -li .iaiinl.iv • in proti:1 jo l8o ko;n." lov iTiulbcnlh : <;r-j.ivov, ilo konci a«p .»"Hbm enift ih prodr-JLi la 7'i, '/.i •/. Min.)«' i.ri m-:i-»ce p.- ocenjujemo mošno t produje a n:drljnjih r'u kot«! v. V teu o dob-ju i:.io /it: linii ?. • ti Ino prelitim rili v Individualno p-oi vodrijo vr.ii rej, ::l.- čir.l.o co ov, vnrj Lnd 1.0 .o d.iriR nnpravljc o, i..o n.-. '.-.c.l.o v pjid.no ncitJvori. lo-i' -..i tudi :<.i:i, .(¦ t. rii.'.pk pro oni., to J.' honi«J t-L % cr otiii'.:" pri- O'kn, Iti !.'.- i)-. !: uaiiln p ikn-.ltin, n« bo i"-i.l.o )•(;.- i.rtn '/..'ir/di (tproncRtio i n«' i-I) . .•»!i";»(':ui 'viij'.. K inrv i':, ni r ~> l.")i,';l:\i j.0'0 ;:.• r; i*u hI i a prih. toni o... U:.i4\U.'Lni.'i :'.nrJM o\ , w p^ch 'Ic.in n; o! ifu.Vi , i:.m d. ii ev 3'iu;u:.'- p»-.i-¦o< l'.:i i::«d tnstiti ilet lni-:, ' riniti!, p»i i nori''.i. R^.vi.ij od pln iprin<» vi'x.i » ci'-totno-n pr4hodita od- i.r-i.i ''¦0-^u: i. 'i*.n:l {Triati-.l n ptitj: ijini l«-ti lino v ccJoi.1 j i-j n"- r*l, iv , v«ndn." J > bom tlju.' :.(•¦:¦! n-iVodil. 1c]>tv. pr idek i:1. ;.;, i ist.»«v -'.f o!- '.''iii.- .ifviiln nu m».io ii/itvu ili, (.r.octc >-cl''VH:ijn do 'ta pped-videv.-ii'C, Ja tudi tt trai. n«?.otj I prihoi" -"-le- i bo i.edoj 5nl ra t>o:;. tivui re^ult-it, lonimo pji, da no['",tiv ib rn-^lik-. n '.o toliki is, ^.'i j.s r - hi lo.ii /ik-i i.i iT. lcf ;no;;a rrse; 'r^jn iikl«iin, i'i."&0"cuij9 oi.:T mripi uprnmlja.1 » na p03lovodniJi odborih iolovne OT) \r.i-.'¦ i,)'- i'i 'o'.'.l r.;- rte :.riv,";k«i c.v u, — skrajno smotrni 'porabi sredstev; — reviziji sedanjih pravic, upoštevaje pri tem učinke, ki jih lahko r'osežemo (funkcija otroškega dod3tka in podobno); — smotrnost investicij na tem področju in smotrna izraba že zgrajenih zmogljivosti; — združevanje sredstev različnih subjektov (zdravstveno varstvo, - -cialno varstvo, otroško varstvo, izobraževanje, zaposlovanje itd.), da bi t)ko lahko celovito in smotrno reševali probleme otrok; — zamenjavi denarnih dajatei; z ustreznimi naturalnimi dajatvami in storitvami; — smotrnejši izrabi objektov za otroke (podaljšanje delovnega dne, v:čja dostopnost vsem otrokom, usklajevanje z izmenskim delom staršev, večnamenska uporaba objektov itd.); Upoštevaje ukrepe ekonomske stabilizacije in varčevanja bi morali proučiti tudi naslednja vprašanja: — poda!jfanj» porodniškega dopusta z različnimi možnimi rešitvami, da ti tako živel otrok v svojem prvem letu življenja (odločilnem za zdrav r izvoj) v družinskem okolju kot najbolj primernem okolju; — zmanjševanje izostankov z dela zavoljo bolezni otrok s pomočjo r.izličnih oblik nege bolnih otrok zaposlenih staršev, ki bi jo naj organi-z rali z združenimi sredstvi in po programih zdravstvenega varstva In družbene skrbi za otroka; — kako ustrezni družbeni subjekti (zdravstvene službe, socialno vjrstvo, rehabilitacija, pravice iz pokojninskega in invalidskega zavaro-v nja) zagotavljajo socialne, vzgojne in izobraževalne pravice otrok. /.' USTA VE SFRJ 188. člen Mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo. Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo 5! trii, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih p avic in interesov. I.- ZAKONA O DRUŽBENEM VARSTVU OTROK 2. člen Družbeno varstvo otrok obsega dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, d lovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za varstvo materimtva; za n tvoj, vzgojo in socialno varnost otrok ter vzgojo in varstvo predšolskih o rok ter določajo delovne in razvojne programe varstva matere, otroka in di užine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo di jge skupne interese na področju družbenega varstva otrok. 6. člen Dzlavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vi 3Jemnosti v okviru občinskih skupnosti otroškega varstva ali po njih zcjotavljajo pogoje in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z vi -stvom materinstva in socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje d. govorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok. ba «^rusii)*>up»<-li{.i6Bih <- ;i.'"^cij«h, ' IV". i-.lioi-i-iT d. ".s-.;- .• 'V.. ! f'l..V( i t.ri ofr-vi;;,>'i.i.i ji.všrf l-i.rrni-: m Uut.i.j.0. in InforUBtorje v. 0 sprejet in ukrepih za izboljšanj« El.'u).j;' iw J tiiivciičaii tudi sVipiioinO :občine urško, družber^po'iU.iint or- j ' i^inizaci j« v Krška« ir< LjuVl Ivanko ! i t >iu;o. Vrtiv t'J'.o ::io Mi-ejili v i ¦ l i i: > ukr<- • pov, o l.iiciio ilolcM:r.-nitai sv^do./it- : VJ-ni in nouii;; milo;', .i zn i«majo • prcilviien kni:o povočuti [> "Oda po rt— ulizacijo, kako riinii.'i»'Vi Vlnni-rnno n\i ''•«¦¦ meno nrtU.iC/iti nl."'ni- , rfinoi.^u iil.<-vilu ?.orj'»vcv in cl leči fizični [iL.-n, i.nico i'.ilnnj'«1. i iroiK-vonm; in ri'nroi/.vodiif: n .rt'% •, uredili dohodi ovne1 Oiino-e ::« rak .pi i pKOirvod. ¦,':i:-Vimo odkrili v.-: .•_<;-ku mutcrifilu in nekur -nui? m ituri- ' nlft, ki so ->¦-). nas ivj saloni in jih • Odprod.il i , !i;»hlj« pripraviti vs.e j osnove «u i't!.;oi5no port-ov^njc t na- 1 slednjeii Ul:u, pr«dvr;~m j>~, i boljiiti-ti odneu do delu in aolovno liisci-plino. Nujni pri :. ¦ tudi ukrepi r.n i-.bo] j-L->nje fipiU)t":r.o;;a tittuijn, >o >o do-oVtni.-.ef'Koprni lioi,L, rH-u.nio .10 koriščenje kredi 1.-v, kf(ilk:ro5 li kredit ai\ i'uio-jo iK.-doko.-":;nie proiz-j vodnje, okvirni eskr-:''.".:' l:\-i.t /n [prihodnji; ". ••lo. ,P">ti :¦( :~mo se dor^o-I vorili '¦ '.rudr.tnv liki ckupSS no I občine in LjuUj/tifikr lanl-f, v*nd»r j v.'fe''a ni»M) tirosiiicili. Po neseni I mnenju j>- neiioliko prisotno .irK.-nje, dvi jni<:"ui nii Vh''«ij:' »" občino li tako . pomembne, i.n <¦« B* 1'diko re:;i v okvi-ru:MetfGiie. Mi pa u;'Ot.ivJ jnm ., dn bi:io Bredt.i.vrt i-lotalne do eedn j izko- ¦ ri:;tili i-> tHko nor«, dn vnu >r«*J n-t bomo veo cioeli rnounati rM lr> pomoe. ,''tkrnnko'.;.->n-on, iiel««nt liotJi ne) PKKADiVAJJA T." SSi C SLUT-OZiJ IM 1'APIKJ L "i)J:K(v 3A ,AJ" "Povec1 r.". hou n k^j bese< o tr^nu' -Ih akti nottih n' po-jdročji' f'oio-:.3 e'a polo: avin Iv dele cr.-a i;.?.ci.ji Dju-) ro 8«.'fiC. '. ::!•' e na neu' odne i razne:1', -:i tr au^nc vi dajo i y f>p;>fKi?.«at!ru in po pr sot-»ne . •:¦<" -, ci)V! ni ji kci v .JUKcslft i,ji, s v nefsi i a.lo-vni c- ni.za.zi, i sti'o.co ne služb , vodi;vi tomeljn: h jotgsjj ¦'.- i^lj in orf;n;ii. u; rav1- IJanj". -V«a«ixoc w;>ri 7-jljplo - vo, cii «s> k-»nei lo-jtikT.il^ ".'.,''< * a 't-o.'.;' a nro— jiavooijct' fv. p>a3 orn:« rsei Ita-it«. 'jo.'.'. •* frc.mtao ^elc; j ici-.1«, da ¦ f?jcv n'"»y;')r! in leceabi i ;:0.v;ičaao pr':iKT jd-njo zt -./.\c^ ir tudi sar iz-. voz ne ii.ivrjč je mežvo m jo. Predvidj/kbo, di romc v ;eh :dve!. reoecih ustvarili t )lik-Jr.en izviz, dn bo pltn le le-lto 1981 ^."pdi m plačilt j projekcij. ?• n tčo cf.nio'; 10 organi?,-~..,' > "0) a ,.',?r.li ;i-ran. Gls^e ca. Oiaojitve p 'i uvozu pa t-jjio v letu j 96 porabili cd vatrarj^nin ie- '"r-enutno akcije tečejo tudi v ;;aeri, da r,e proizvodnja v vseh TOŽI) poveča na maksimalno možno raven, tako da bi bili proizvodni rsauitati na koncu leta čim boljši. Planirani povečani izvoz v mesecu novembru in decembru terja nemoteno preskrbo tovarne z vsemi surovinami in ostalimi reprodukcijskimi materiali in upamo, da bo v okviru SISiX)T postopoma rešeno vpražanje naših uvoznih pot-ieb. Glede periodičnega obračuna ;;a 9 »esecev ugotavljamo, da so poalovni rezultati - predvsem, kar 3e tiče dohodka -ciokaj ugodni. Dohodek in ostanek dohodka, ki je namenjen zr poslovni sklad, je precej večji od dohodka v lanskem ]etu in preteklih letih. Pričakujemo, da bo v zadnjih treh »esecih dohodek še povečan in da bo končni poalovni rezultat za celotno delovno organizacijo veliko boljši, kot je bil to primer v lanskem letu in preteklih 5 letih. Trenutno tečejo v delovni organizaciji povečane aktivnosti v zvezi s planskimi nalogami za leto 1982. Pripravljena je že projekcija, i' p3 kateri naj bi se v prihodi jem letu izvoz povečal na kmvertibilnem področju za v jč kot 20%. S tem v zvezi i.i zaradi postavitve čistil-n h naprav v redno proizvodnjo, a čimer bo obstoječa proizvodnja motena, bo v p. ihodnjem letu količinska p 'oizvodnja za nekaj procenti v manjša od letošnje. Gle-d> na precej povečan plani-r< ni izvoz bo verjetno tudi d< hodek celotne delovne or— g; r.izacije nekaj manjši,kot g; bomo ustvarili v letu 1*81. Bačunamo sicer, da borne deležni povečanih davčnih olajšav zaradi izvoza, ki pa verjetno ne bodo pokrile iz-pt ia pri dohodku glede na pove 5ane stroške pri proizvodnji za izvoz in Rlede na štabi Lnost cen v inozemstvu. Bc no pa s povečanim izvozom us kvarili povečano pozitivno bilanco, ki bo v korist tako na