207
Politični pregled.
Državni zbor. — Dne 15. junija t. 1. imela je gosposka zbornica kratko sejo. Zakonski predlog glede borznega davka in glede plačevanja kolkovine za inozemske delnice, zadolžnice in rente se vsprejme, istotako tudi vladna predloga glede dunajskih prometnih naprav. Glede vladne predloge o draginjskih priklalah državnim uradnikom sklene se ostati pii prvotnem ukrepu, to je, da je dovoliti samo pol milijona goldinarjev.
V   seji poslanske zbornice dne 14. junija odgovarja poljedelski minister grof Falkenhavn na interpelacijo zaradi pf lbramske nesreče. Minister pravi: Ogenj nastal je 31. maja ob 2. uri popoludne. V rudniku je bilo tedaj 835 delavcev in od teh se jih je rešilo 522, drugih 319 je pa mrtvih. V rešitev ponesrečencev storilo se je, kolikor je bilo moč. Gle le postanka ognja ne ve minister nič gotovega povedati. Posl. Heinemann poroča v imenu imunitetnega odseka o prošnji dež sodišča dunajskega, da je smeti sodno postopati proti poslancu Pernerstorferju, ker je na nekem volilskmi shodu imenoval poslansko zbornico „najbolj korum-pirani parlament" glede sedanje vlade pa klical „proč s to slabo vlado." Posl. Kramar in dr. Pacak se odločno izjavita proti temu, da bi se Pernerstorfer izročil sodišču in po vda* jata, da resničnosti Pernerstorferjevih besed ni treba še-le dokazovati. Glede Spinf-ičeve zadeve zahtevata oba poslanca, da razprava o tej reči že enkrat prične. Ko so govorili še poslanca Hauek in Kaiser ter poročevalec Heinemann in se izrecno izrekli zoper prošnjo dunajskega deželnega sodišča, vsprejel se je predlog imunitetnega odseka in se torej prošnja odbila Na to se je nadaljevala razprava o predlogu glede stavbenih obrtov. Po kratkih govorih poslancev Exnerja in Sieg-munda sklenilo se je preiti v specijelno razpravo. Predlog imunitetnega odseka, da ni dovoliti v preiskavo zoper dalmatinskega poslanca Biankinija in gruškega poslanca Morreta, se vsprejme skoraj ednoglasno Na konci seje izroči posl. Hauek predsedniku neko interpelacijo, v kateri inteipeluje vlado zaradi konfiskovanja nekaterih časnikov. Ker je bilo v interpelaciji tudi nekaj konfiskovanih člankov ponavljanih, predsednik Smolka ni pustil inbrpelacije citati. Posl. Hauek odločno temu ugovarja in zahteva, da se interpelacija prečita. Posl. dr. Fuss ostro prime predsedništvo, češ, da je to proti opravilnemu redu, ako se inteipelacija ne prečita in odločno zahteva, da se to zgodi. Od kod ima neki predsednik pravico, interpelacije kar v koš metati ? Kaj tacega se dosedaj še ni zgodilo. Tudi posl. dr. Vašaty se oglasi in odločno zahteva, da se interpelacija prečita. Predsednik dr. Smolka čitanju še vedno ugovarja in svojo prvotno razsodbo le v tem premeni, da hoče interpelacijo interpelantu vrniti, ne pa v koš vreči. Predloga, da je o tem glasovati, ali naj se interpelacija prečita ali ne, predsednik ne da na glasovanje. Vsled tega nastal je po zbornici velik nemir, kajti večina poslancev bila je jako nevoljna zaradi vedenja predsednikovega in slišali so se živahni ugovori. Iz tega nemira pa se je dr. Smolka rešil s tem, da je zaključil sejo in odšel. Mej raznimi drugimi interpelacijami, ki so se stavile v tej seji je tudi interpelacija posl. Borčiča do trgovinskega ministra, v kateri se ta vpraša, kako hoče varovati avstrijske vinorejce vsled sklepa italijanskega parlamenta,  da se ima znižati carina na vino.
V   seji dne 17. t. m. izroči se najprve več nujnih predlogov glede državne podpore za nekatere po toči poškodovane okraje na Gorenjem Avstrijskem in Moravskem. Na to vstane predsednik dr. Smolka  in pravi, da ima predsedništvo pra-
vico zabranjevati, citati odstavke interpelacij, s katerimi se žali dostojnost ali nravnost, ali pa če so kaznivi. Nedopustno je bilo torej tudi glasovati o posl. Vašatvja predlogu. Željo posl. Haucka, da je konfiskovane članke v interpelaciji izpustiti in interpelacijo brez teh prečitati, je predsednik zadnjič zaradi velikega nemira preslišal in hoče danes temu vstreči. Interpelacija se na to prečita in izroči pravosodnemu ministru. K besedi se oglasi posl. Hauek. Toda predsednik ga zavrne rekoč, da ne dopušča o tej stvari govoriti. K besedi oglasita se na to tudi Pernerstorfer in dr. Steinwender, toda tudi tema dvema predsednik isto pove. Nastal je velik nemir v zbornici. Oglasita se še dr. Vašaty, in dr. Pacak k besedi, toda predsednik se iz nova izjavi, da ne pusti govoriti. Na to slišali so se od vseh strani j nevoljni klici: „To pa vender ne gre! To je nasilstvo ! Ali je to zbor mož, da trpi kaj tacega !u Razburjenost bila je že do vrhunca. Naposled se dr. Smolka vender omehča in da besedo posl Haucku. Ta odločno protestuje proti postopanju predsedništva in zahteva, da zbornica razsodi o tem ali naj se konfiskovani članki pre-čitajo ali ne. Tudi oporeka trditvi, da bi bili omenjeni odstavki nenravni in nedostojni ali celo kaznivi. Čita par odstavkov teh člankov. Posl. dr. Vašaty odločno oporeka, da bi imelo predsedništvo tako pravico in da more isto k večemu zahtevati tajno sejo. Naposled predlaga, da naj se prebero tudi izpuščeni odstavki Hauckove interpelacije. Posl. dr. Ple-ner se sicer ne strinja s postopanjem predsedništva, vender pa meni, da ni glasovati o Vašatjjevem predlogu, sicer pa ne odreka pravice predsedništvu cenzurirati tudi interpelacije. Posl. dr. Pacak ugovarja Plenerju in pravi, da predsedništvo nima po opravilnem redu nobene pravice cenzurovati interpelacij. Posl. Kaiser pravi, da je tega krivo klerikalno - liberalno predsedništvo. Posl. dr. Fuss predlaga, da naj se zadeva izroči odseku za opravilni red, da se o njej posvetuje in poroča. Posl. Kaizl podpira Fussov predlog in izjavlja, da je pooblaščen umakniti Vašatjjev predlog. Predsednik na to obljubi, da bode predlog dr Fussa odkazal odseku za opravilni red v poročanje. Na to pričela se je specijelna razprava o stavbenih obrtih. Posl. Zallinger zagovarja male obrtovalce in predlaga, da se sprejmo med stavbene obrtnike tudi koncesijonirani zidarji, tesarji in kamnoseki. Posl Siegmund zagovarja vladni predlog Posl. Ram mer je za Zallingerjev predlog. Razprava o tem predmetu se na to prekine in ko se izroči še nekaj interpelacij se seja zaključi.
Osnovalni odbor za I. katoliški shod je v „Slovenci1' objavil sledeče vabilo: „Slovenci! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristom in Antikristom, med načeli krščanskimi in protikrščanskimi. Nasprotniki-brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo Človeštva, zakonodajalne zbornice, časopisje, meč in denar. Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar je človeštvo vzgojevano po brez verskih načelih duševno že tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj — propad. Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 19 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži, kakor nekdaj Gospod, rekoč: „ Množice se mi smilijo". Zato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: „Zbirajte se, družiti se, delajte, da rešite, kar je rešiti mogoče!" Tako kliče Leon XIII., slavno vladaj oči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoča jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vspešno razširja med ljudstva. Hvala Bogu, da
208
med Slovenci brezverstvo niuia onega pogubnega vpliva kakor drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili brezverski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati o pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih slovenskega ljudstva. Ta misel je rodila prepričauje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Osnovalni odbor, ki se je ustanovil v ta namen, dovršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovence ter jih vabi na I slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne 30. in 31. avgusta t. 1. po točno določenem programu. Slovenci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spričuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvesti načelom katoliške vere. ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načela ostanejo v veljavi pri našem ljudstvu za vselej. V ta namen pa nam treba: Jasnosti o naših namenih in sredstvih. — Medsebojni razgovori umnih zbranih mož na katoliškem shodu k temu gotovo mnogo pripomorejo. Treba nam je navdušenja za našo sveto stvar. In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu zbrani rojaki, ki so v svojem prepričanji in v svojih namenih vsi enega duha in enega srca, pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki ! Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega delovanja. — Osnovalni odbor vabi zato vse Slovence na katoliški shod ter bo še posebno povabil vse zakonodajalne zastopnike slovenskega ljudstva. Za slogo na podlagi načel katoliške vere delovati, za to j edinost navduševati, to je posebno važen namen katoliškemu shodu. Najlepše bi bil dosežen namen I. slovenskemu katoliškemu shodu, ko bi bila dosežena ta jedinost med Slovenci. Naj bi pač vsak zavedni Slovenec deloval na to, da se taka jedinost v stvari in ohrani med Slovenci, ker le v tej jedinosti je m ogo če v resni ci koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek. Katoličani Slovenci ! Pridite v obilnem številu na L slovenski katoliški shod. Eazpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki zanimajo vsakega zavednega Slovenca. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo : vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimivega in koristnega Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel naše katoliške vere, skupno in jednotno delovati za duševni in gmotni napredek svojega ljubljenega naroda!"
Hrvatska. — Vlada je razpustila mestni zbor v Zagrebu. Zbor se je vladi hudo zameril s tem, da je bil sklenil, da ne odpošlje k petdesetletnici obnovljenja ogerske države v Budimpešto deputacije, če ne bode hrvatske deputacije pred kralja vodil ban. Ker gospodje v Budimpešti niso dopustili, da bi ban predstavil Hrvate, je zagrebška deputacija izostala. Mestni zbor je pa vlada razpustila. Vlada bode pač napela vse sile, da pri novih volitvah v mestni zbor spravi tudi sebi povoljno večino, da potem na Hrvatskem ne bode več veljavnejšega zastopa, ki bi se upal vladi upirati.
Italija in Nemčija. — Italijanski kralj in kraljica došla sta dne 20. t. m. v Potsdam, da obiščeta nemškega cesarja in cesarico. Vsprejem je bil jako prisrčen in navdušenost prebivalstva velika. Kraljevskima dvojicama napravljajo se povsod velikanske ovacije. Pri povratku obiskala bode kraljevska
dvojica tudi Berolin Magistrat dovolil je 10 000 mark v okra-šenje ulic. Časopisi temu posetu pripisujejo veliko važnost, povdarjajo prijateljske odnošaje mej Nemčijo in Italijo in slavijo italijansko zvestobo glede storjene zveze.
Francija. — Rfrj francoskimi ministri zavladalo je zopet nesporazumijenje. Vojni minister Frevcinet se ne more menda več sporazumeti z ministerskim predsednikom Loubet-om in pričel je pogajanja s Constansom, nasprotnikom sedanjega predsednika v namen, da bi se sedanja vlada vrgla in spravila na krmilo nova vlada, v kateri bi bila tudi ona dva zastopana. Koliko je na tem resnice, ne vemo, očividno pa je, da je Frevcinet republičanskega predsednika Carnota jel po strani gledati in mu nasprotovati. Govori se celo, da Frevcinet sam hrepeni po  predsedništvu.
Srbija. — Umrl je regent Protič. Pokojnik bil je najstarejši član lvgentstva in posebno naklonjen sedanjemu raz-kralju Milanu Protič je, kakor znano, najbolj roval proti Nataliji in delal prepire mej njo in Milanom glede vzgoje njihovega sina Aleksandra, sedanjega kralja srbskega. Do izvolitve novega regenta vodila bosta regentstvo ostala dva regenta Ristič in Belimarkovič.
Belgija. — Preteceni teden vršile so se v Belgiji volitve v narodno zbornico in v senat. Te volitve so bile pa za to posebno važne, ker imata nova zbornica in senat zvršiti revizijo ustave. Izida volitev ni nobena stranka posebno vesela. Sicer si je konservativna stranka zopet pridobila povsod večino, ali dvotretjinsko večino je vender izgubila. Tega kriva je pa zveza liberalne, napredne in socijalistiške stranke, ki so vzajemno delovale. V senatu bode 46 konservativcev in 30 liberalcev, v zbornici poslancev pa 92 konservativcev in 60 liberalcev. Kako bi pri tem razmerji glasov izpaia revizija ustave se ne ve, eni pravijo, da se bo vsprejela občna volilna pravica, drugi pa zupnt sodijo, da bode konservativna stranka prodrla. Ker je za vsaki predlog tikajoč se revizije ustave treba dvotretjinske večine, te pa nima nobena stranka, mogoče je še, da se bo vsa stvar zavlekla. Pri tej razmerji glasov je pre-memba le mogoča, da se edna stranka sprijazni s predlogom druge stranke
Rusija. — Finančnemu ministru Višnjegradskemu se je zdravje že toliko zboljšalo, da je upati, da z dnem L septembra zopet prevzame vodstvo finančnega ministerstva. — Žid Hirsch in ruska vlada sta se glede izseljenja Židov tako sporazumela, da se v 25 letih na Hirscheve stroške izseli iz Eusije 3,500 000 Židov. Letos izseli se jih 25 000. Izseljevanje vodil bo posebni osrednji odbor v Peterburgu Izseljeni židje izgube vse ruske državljanske pravice in Hirsch vložil bode 100.000 rubljev kavcije, da se nobeden izseljenec več ne povrne v Rusijo.
Grško. — Pričakuje se vsaki dan, da odstopi staro ministerstvo in nastopi novo, sestavljeno po smislu ravno za-vršenih volitev v narodno zbornico. Novi ministerski predsednik bo Trikupis. Grovori se, da so Trikupis in njegovi somišljeniki jako nevoljni, ker se pusti sedanji vladi toliko časa gospodariti in da se sedanjo ministerstvo ni prisililo takoj po zavrženih volitvah dati ustavko. Staro ministerstvo izdalo je menda več odredb, ki Trikupisu niso povšeČi. — Predsednikom zbornice voljen je Boudouri pristaš Trikupisov.