Avstrija in Bolgarska.
Med Avstrijo in Bolgarsko je nastalo nasprotje, katero je imelo ta nasledek, da se je pretrgalo diplomatsko občevanje mej obema državama. Uzrok temu konfliktu je na sebi precej malenkosten, ali druge okolnosti kažejo, da je bil ta uzrok le zunanji povod, pa da tiče pravi uzroki globlje.
Pred kratkim se je izvršila v Sofiji škandalozna pravda radi umora ogerske pevke Ane Szimon. Ta pevka je bila metresa ritmojstra Bojčeva, pobočnika kneza Ferdinanda in prijatelja kneginje Lujize. Ker je postala nadležna, se je je Bojčev iznebil na ta način, da jo je dal umoriti. Obravnava proti Bojčevu in njegovim sokrivcem je pokazala, kako gnjile so še vedno razmere v Bolgarski, kako razjeda korupcija javno in zasebno življenje v tej državi, toda vzlic temu je nemško-židovsko in madjarsko časopisje prav neopravičeno to stvar izkoriščalo in Bolgarsko pred svetom sramotilo in poniževalo, zakaj razmere niso dandones nič slabejše, kakor so bile takrat, ko je to isto časopisje za dober denar slavilo in povzdi-gavalo Bolgarsko ter z navdušenjem opravičevalo prav take umore in uboje ter zagovarjalo nečuveno korupcijo Stambulovljevega sistema.
Bolgarski ministerski predsednik Stojlov je dal svoji ogorčenosti radi tega pisanja avstrijskih nemških in ma-djarskih listih duška v pogovoru z urednikom berolin-skega lista „LocaIanzeigeru. Rekel je, da izvira moralna ogorčenost avstrijskega časopisja iz nasprotja, katero je nastalo mej Bolgarsko in Avstrijo takrat, ko se je Bolgarska približavala Rusiji. Avstrija je izgubila svoj prejšnji upliv v Sofiji in iz jeze radi tega so listi sramotili Bolgarsko in vladajočo dinastijo. Dodal je še, da Avstrija nima uzroka Bolgarski kaj očitati, saj se tudi v Avstriji zgodi marsikaj,  kar je jako čudno.
S temi svojimi besedami je Stojlov Avstrijo hudo razžalil. Njegova izjava je bila netaktna, izzivajoča, vsled česar je Avstrija morala zahtevati zadoščenja, dasi je Stojlov govoril resnico ko je rekel, da izvira vsa moralna ogorčenost avstrijskega časopisja le iz jeze, da Avstrija nima več tistega upliva v Bolgarski kakor tedaj, ko je tam paševal Stambulov.
Avstrija je zahtevala zadoščenja, a dobila ga ni. Stojlov je pač dal izjaviti, da berplinski „Localanzeigera ni točno navedel njegovih besed, preklicati pa svojih besed ni hotel. Dunajska vlada mu je gradila zlat mostič, odlašala je z izvajanjem konsekvencij, a Stojlov se ni udal, prav kakor da je bila vsa stvar že naprej dogovorjena, ni kakor da je svojo izjavo storil res dogovorno s knezom Ferdinandom.
Avstrijski diplomatični zastopnik v Sofiji, baron Call, je že odpotoval in če bolgarski ministerski predsednik ne odstopi, se sploh pretrga vse diplomatično občevanje.
Nehote se vsiljuje mirnemu opazovalcu teh dogodb vprašanje: Čemu išče Bolgarska konflikta z veliko in močno Avstrijo? Da ga išče, o tem ni dvoma, to svedoči tudi pisanje bolgarskih listov in to pričajo napadi   fran-
coskih listov na Avstriji. Odgovoriti na to ni možno, toliko manj, ker zveva mej Avstrijo in Rusijo kaže, da Rusija tega konflikta ni prouzročila; kaj se za diplomatskimi kulisami godi, tega ni možno uganiti. Vojne se ni bati, tudi če Avstrija preneha občevati z Bolgarsko, ali brez dalnjih posledic ne ostane konflikt, ako se iz lepa ne poravna. Morda izvemo šele čez le'a, kaj je Bolgarska nameravala s svojo provokacijo.
326