Književna poročila. 619 Književna poročila. IV. Curiosita Triestine. Trieste antica e moderna ossia descrizione ed origine dei nomi delle sue vie, an- drone e piazze. Opera compilata da Ettore Gene rini. Trieste Tip. Morterra et Comp. 1884. — 518 stranij. Cena 2 gld. V tej knjigi opisuje Hektor Generini starejšo in novejšo zgodovino o tržaških ulicah, zagatah in trgih. To ni povse prvopisno izdanje in izvorno delo, temveč tu in tam podpolnjen Cratevev spis: „Perigrafia deli' origine dei nomi imposti alle androne, contrade e piazze di Trieste, che servir puo d' aggiunta alla Cronica del P. Ireneo della Croce. Pubbli-cata nell' anno 1808 da Antonio Cratev ecc. Trieste. Dalla tipografia di Gasparo Weis" (298 str.) In tega pisatelj nikakor neče utajiti svojim čitateljem ; takoj na prvem mesti v predgovori ;/al cortese lettore" oznanja to odkrito. Vender se je Trst v poslednjih desetletjih jako razširil, zaradi tega se je lotil tega dela. „Ljublj. Zvonu" ni namen obširno govoriti o tem; samo toliko nam bodi dozvoljeno izreči ob kratkem, kolikor je ta zgodovina v zvezi z nami Sloveni. Ako bi v imenovanej knjigi le površno iskali raznih slovenskih imen in besed, to bi našli mnogo nedoslednostij, kakor n. pr. na 154. str. je citati: Terstenic^, na 490. pa Tersteni&; Lipizza (165.), Lippizza (501. in 502. večkrat); il monte Staribre& (197) in na istej strani osem vrstic nižje: Staribrec&; a zaman iščeš po vsem spisi namesto teh hib jedino pravilne pisave: Stari bre#! Na 257. str. nahajam: Rizmanjč, na 225. Riz-m&gne, na 504. pa Rizmame; TrebicA in Trebiciano (499.), Trebicciano (487.); Re&a (29., 197., 489., 493. in 502.) Reca (83.). Dalje beremo: torrente Klufe (290, 342.), patok (24.), Bagnoli-Boliunz (29, 506.), monte Re o Nanos (29.), Clinziza (506.), Nigrignano o Cernizza (494), Su.ppa.no o ca-povilla (488.) itd. — Gadi se nam še dalje tratiti prostor in čas, govorečim o teh spakah! Iz vsega vidimo, da Italijani sami ne vedo, na kakšen način bi nagrdili in pošobili čista slov. imena, da bi bolj dišala po Ape-ninah. Ker se našim vročekrvnim sosedom nikdar ne posreči izkoreniti vseh dokazov, da naš narod ni tu „plebe esotica" — krenimo zopet na premo pot! Izprva je ob kratkem nekoliko tržaške zgodovine; zatem so „cenni statisti ci", kder čitamo, da „dichiarano di p ari are lo sloveno" (1880.1.) v Trsti in njega okolici 26.263 stanovnikov. — Bas tu je ugodna prilika prispodobiti razne podatke o primorskih prebivalcih. : . , . . .', 620 Književna poročila. Trst in okolica. ' leta 1846. leta 1880. Nemcev 8.470 5.141 Italijanov in Furlanov 46.530 88.887 Slovenov . 4 25.300 26.263 Srbov in Hrvatov — 126 Druzih narodov — 98 vkupe 80.300 120.515 Gorica in Gradišče. leta 1846. leta 1880. Nemcev 1.385 2.659 Italijanov in Furlanov 61.889 73.425 Slovenov . 128.462 129.857 Srbov in Hrvatov — 12 Druzih narodov — 66 vkupe 191.736 206.019 I str a. leta 1846. leta 1880. Nemcev — 4.779 Italijanov in Furlanov 60.040 112.701 Slovenov 31.995 40.960 Srbov in Hrvatov 134.445 123.245 Vlahov 1.555 2.121 Druzih narodov — 348 vkupe 228.035 284.154 Podpolno prebivalstvo primorsko. leta 1846. leta 1880. Nemcev 9.855 12.579 Italijanov in Furlanov 168.469 275.013 Slovenov . 185.757 197.080 Srbov in Hrvatov 134.445 123.383 Vlahov 1.555 2.121 Druzih narodov -— 512 vkupe 500.081 610.688 Ozbiljno opazujočemu človeku se mora res čudno zdeti, v kakšnem razmerji raste italijansko prebivalstvo na Primorskem in skrivši se mu vriva nesrečno mnenje v glavo, ali je bilo vse pravilno šteto in napisano. Znamenito je vedeti, kar nam pripoveduje Generini, da ni bilo v Trsti 1717. leta nad 500 hiš in kočic ter samo okolo 4000 stanovnikov. Kako Književna poročila. 621 hitro se je razvijalo potem mesto, osvedočimo se, ako primerimo nastopna čisla: 1758. leta je bilo 620 hiš in 6.424 prebivalcev 1777. 55 55 55 P 55 55 20.000 55 1804. 55 55 55 P 55 55 40.862 55 1819. 55 55 55 3.208 „ 55 43.087 55 1844. 55 ¦ 55 55 P 55 55 56.000 55 1845. 55 55 55 P 55 5' 60.000 55 1880. 55 55 55 P 55 55 141.740 „ (bez vojakov.) Na 27. in 28. strani proizvaja pisatelj na ednajstero načinov ime : Trieste, Tergeste. Izpovedati nam je resnico, da se nam vide nekatera teh proizvodov na ravnost — smešna. „Warum denn in dieWeite schweifen?" Bog ve, je-li nam dovoljeno, nam bednim Slovanom, osmeliti se in dodati imenovanim izpeljavam še dvanajsto, slovansko: trugu, trugovište, tružište, bulg. turgoište? Kaj hočemo, Lah se boji slovanščine, kakor zlodej svetega križa! Knjiga nas uči na 52. strani, da je zagata ali slepa ulica (androna, Sackgasse) „Jasbizzaa dobila svoje ime po nekej Katri Jasbiz (Jazbec), ki je prva začela peči 1751. leta jako vkusne testenice ali paštete, katere je tedanja gospoda zelo cenila in rada mozgala okolo poludne. ¦ Ulico „Britz" : (110 str.) so zvali po starej obitelji z goriških Brd, ki je imela tu dve hiši. Zamrla je ta obitelj 1754. L, tako nam poroča: Ant. Tribel, Passeggiata storica per Trieste, I. 1884. pg. 76. (Brici namesto : B r d c i.) Sosebno važno nam je v ulici „al Castello" staro poslopje, ki je od 1841. zavod bezumnikom. Tu so nekdaj stanovali tržaški vladike; škof Peter Bon orno je bil dal popraviti to zgrado 1503. 1. in dvajset let pozneje je obavil glavna vrata, nad katerimi čitamo: Petrus Bonomus Antistes Tergestinus Carissimae Patriae Decori D. D. Anno MDXXIII. (Prim. o tem črtico o Trubarji v „Ljublj. Zvonu" 1884. str. 43. in 44.) Redko je zidanje, ki bi imelo toliko zgodovine za seboj, kakor baš to. Benečani so je bili malo ne do tal posuli 1. 1312. Kdor želi kaj več zvedeti, beri samo knjigo od 121.—129. strani. Vzgred bodi omenjeno, da je v spomin obitelji Bon orno tudi neka ulica imenovana tako (str. 106). Na 140. str. govori Generini ob ulici „Cavana" in veli, da je ime prastaro. Ne bi bilo preveč, ako nam kdo razloži besedi „Cavana" in »Grru-mula", o katerej najde čitatelj nekoliko na 190. str.*) Morebiti bi nam *) Srb.: gromila poleg gomila f. znači: Hiigel, Haufen in stari zgodovinarji pripovedajo, da so nekdaj bile tam gomile (Grabhugel). Op. pis. 622 D. Fajgelj: Nove muzikalije. mogel podati kakšno zgodovinsko črtico naš vredni župnik g. M. Sila, ki se temeljiteje bavi s tem predmetom. Ulica „San Cilino". Zgodovinar P. Irene o pripoveduje, da se je nekdaj ta hrib (?) zval: Markova Glob en a.*) (Generini 148.) Ljubljanski vladika Tomaž Hren je bil podaril 1623. 1. svoje zemljišče v Trsti oo. jezuvitom. Kadar se ta zavod razdruži, osvoji si vlada imenovano zemljo in jo proda 1775. oo. Armencem, ki so se bili istega leta naselili v Trsti. Leta 1796. ustopili so Armenci mestu Tržaškemu velik del tega zemljišča, po katerem se je ustanovila nova ulica C o r o n e o (Hrenova ulica). (Str. 157.) Ob ulici „Kovač" nam Generini ne ve ali neče ničesar povedati, zatorej moramo pogledati nekoliko v Cratevevo uže omenjeno knjigo, ki nam razklada na 148. in 149. str., da je: Kovazh parola cragnolina, che significa fabbro, magnano e maniscalco. Dalje govori: ne smemo se čuditi, da ima ena naših ulic slovensko (cragnolino) ime, ker ne samo da mejo delimo s Kranjskim, nego tudi naši okoličani ne govore druzega jezika, razven slovenskega. Do časov grofa Nikolaja Hamiltona (1750) ni imel v Trsti nikdo ni konj ni voz v zabavo, in zaradi tega je bilo do malega nepotrebno, da se tu ustanovi tak rokodelec. Samo kmetskim potrebam se je naselil v nekej ulici kovač, po katerem se še denes imenuje, — da-si ne dela posebne časti uličnemu imeniku, — dodaje Tribel v svojej ,,Pas-seggiata storica per Trieste" I. str. 77. L. Z vab. (Konec prihodnjič.) C^J) ¦ Hove muzikalije. IV. Sveta maša zamešani zbor s spremljavo orgelj (ad lib.) postavil in prečastitemu gospodu, gospodu Blažu So ki i ču, župniku in knezoškofijskemu svetovalcu, v vsi ponižnosti poklonil Janez Carli, organistmestne farne cerkve v Škofji Loki. Op. 2. Cena 50 kr. Založil skladatelj. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 1885. G. skladatelj je s to svojo mašo, na besede: „Bog, pred Tvojim ve-ličastvom", podal cerkvenim pevskim zborom prav lahko, praktično skladbo, ki se da peti tudi jednoglasno s spremljevanjem orgelj. Posebne duhovitosti sicer ta maša ne kaže, ker skladatelju je bilo na tem ležeče, da je v lahkem, tekočem homofonnem zlogu pristopna tudi šibkejšem močem. Pisana pa je povse v cerkvenem duhu; harmonija, postopajoča večinoma v skalnih troglasih kaže, da je g. skladatelju cerkveni zlog popol- *) Morebiti: globela f. namesto: globel, globeli f. ? . Op. pis. 690 Književna poročila. Književna poročila. IV. Curiosita Triestine. (Konec.) Ob ulici: ,Golauca' govori na 189. str.: „e un' antica Denominazione verosimilmente d' origine slava . . . ." Zdolaj dodaje opomnjo: BGo-lauce (slovesno) luogo incolto e privo di vegetazione." Izvestno slove beseda v slovanščini malo drugače, — morebiti: Goljavica. ,Madonna del m are' je ulica znana po prastarej, zdaj uže po-drtej cerkvi. Nekateri tržaški povestniki trde, da je bila ta hiša božja sezidana uže 515. leta. Ogenj jo je bil malo ne vso uničil 2. januvarija 1655. in o tej priliki je izgorel ves cerkveni arhiv; zatorej se dvojimo denes, ali je Primož Trubar propovedal v imenovanej cerkvi. (Prim. Ljublj. Zvon 1884. str. 45.) Tri leta pozneje je cerkev bila uže zopet postavljena, a 1784. je neki Curti sezidal na tem prostori poslopje, ki ima zdaj čislo 1009/4. Pokopališče okolo cerkve so promenili v vrte in njive. (Gen. str. 227—231.) Na 248. str. pripoveda Generini, da po nekej Mariji Rozmanovi iz Materije se je zvala in se še zdaj imenuje ulica, kjer je stanovala: Mat-tarizza! Italijanski zgodovinarji so mnogo ugibali, in še zdaj ugibajo, od kod bi bili imeni: Monte Cucco in Catalano. Naša knjiga izvaja na 268. str. ,Cucco'iz keltske besede: coiche. Rajši primeri: nsl. Kuka Gora, hrib v Gorjancih pod Novim Mestom; stsl. Kukonosu. adj. eine gebogene Nase habend; srb. kuka, eine Art gebogene Haue. Nekoliko se hočemo pomuditi tudi v ulici .Muda vecchia' ter ogledati si hišo, ki je bila carinama ali mitnica (Zollhaus, dogana) do 1754. 1. Takoj nad glavnimi vrati je temen nadpis, o katerem se je doslej le malo govorilo. Naši zgodovinarji so se ga ogibali, če tudi je mnogo važnejši nego li vprašanje, nam je li pisati Prosek ali Prosecco, ki se menda ne da izvajati iz pridevnika: secco. Vzemimo Generinijevo knjigo v roke in čitajmo na 274. strani: Rotatio omne fatum Ann. Ab Urbe Cond. II. Mili + LXIII Salut MCCCCVIII. Jun. Ivam. Baptistae et Petrus Cristofori Cancell.1 Ap. li Fillii Autae Fabbr. Addr. Šibi Suisq. Legitimis Haeredib. Ad Commun Usum Erexerunt. Književna poročila. 691 Človek, čitajoč to, začne se na prvi mah dvojiti, ali je Generini vse pravilno prepisal in ali ni morebiti česa v naglici celo preskočil? In res! Blagovoljni čitatelj poglej zgodovino: Una Passeggiata per Trieste 1884. I. str. 257, katero objavlja zdaj Anton Tribel. V tej knjigi, na mesti rečenem, bereš lehko natančen odtis omenjenega nadpisa, zanimivega vzlasti zategadelj, ker vidiš v njem celo vrsto posamičnih glagolskih črk, o katerih pa ni dognati, kaj pomenijo. — Ako prispodobimo Generini-jev prepis s tem verojetnim odtiskom, vidimo, da se nismo zaman sumneli. Tako se pišo zgodovine v devetnajstem veki! v Čemu omenjam ta nadpis? Ker se mi zdi jako imeniten, kajti dokazuje nam, da je bila glagolica tudi Tržačanom znana. V drugej vrsti so nekatere teh črk svojega posebnega, ne obče navadnega lica ter tu in tam od obrsice izprane, zaradi česar so delale nekaterim uže mnogo preglavice, a ven-der niso nič dognali. Upamo, da se enkrat komu posreči razjasniti to temoto. Da bode laže raztolmačiti to nejasnost, hočem tukaj ob kratkem povedati nekoliko dotične zgodovine, katero sem posnel iz rečene Tribljeve knjige. Hišo je postavil 1448. 1. Peter de Monticulis zvan Cancel-1 iere, ker je večkrat opravljal to službo v tržaškej magistraturi. Leta 1335. navaja povestnica necega Ivana de Monticulis, vikarja oglejskega patrijarha Pertranda. Potem se do 1411. 1. nikder ne govori o tem priimki. Peter de Monticulis iz Sasuole v Modenskem okrožji je bil maja meseca 1420. 1. imenovan mestnim „cancellierjem" v Trsti in služil do 1425.; potlej so ga 1426. in 1428. leta zopet izbrali. Imel je sedmero otrok: tri sine in štiri hčere. Sosebno Fran in Krištof sta delala svojej rodbini veliko čast, ker sta opravljala znatni službi. Krištof je bil 1465. 1. v Trsti „cancel-liere del Comune" a 14. avgusta 1469. je bil usmrčen v bitki pri Trsti. Zli ljudje so bili potem njega poslopje zelo opustošili. Ubiti Krištof je ostavil dva sina: Ivana Krstnika in Petra, ki sta si ohranila pridevek: „dei Cancellieri". In baš ta dva sina „Christophori Cancellarii filii" sta popravila omenjeno zgrado in uzidala on skrivnostni kamen nad uhodom. — Zamrli so „Cancellieri" 1556. in od tedaj je to zidanje svojina Contijeva. Čudim se, da Generinija ni še otrovala italijanska „Opiccina", kajti piše se denes: Opcina. O tem imeni trdi prof. Križman 1876. leta v svojej knjižici: „Krajna imena v tržaškej okolici1' na 20.—22. str., da je edina prava pisava: Opčine. — Ako poslušamo obližnje Kraševce, to (namesto drugod navadnega lica Opčine f. pl.) čujemo : OpMne; na Opkinah; z Op-kin; opensk; Openci; Openke itd. Starejše listine z leta 1361., 1425., 1466., 1513., 1532. itd. pišo: Opc/aena (prim. Storia cronografica di Trieste 186 3, str. 97.; Codice dipl. Istriano V.; Archeografo Triestino 1884, vo-lume XI. str. 27.) L. Ž vab. 44* 692 Književna poročila. V. Latinska slovnica. Spisal V. Kermavner, c. kr. gymn. professor. V Ljubljani. Tiskala in založila „Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg" 1885. 8°. 241 str. Cena vez. knj. 1 gld. 60 kr. (Potrdilo visoko c. kr. naučno minist. z razpisom dne 20. avgusta 1885; št. 14275.) „Latinska slovnica", ki jo je bil P. Ladislav Hrovat leta 1874. „za slovensko mladež" spisal, bila je nekako že leta 1884. pošla in treba je bilo nove šolske knjige; ta je pa imela ne samo popraviti, kar se je v dozdanji slovnici za skoraj desetletne rabe v šoli pokazalo bilo kot pomanjkljivo, nepopolno, nejasno, ampak tudi vsestrano zadovoljiti naredbam („Instructionen"), ki jih je 1. 1884. visoko ministerstvo izdalo za gimnazije avstrijske. Na radost nam je, da se je tega gotovo niti lahkega, niti ugodnega dela lotil profesor ljubljanske višje gimnazije, V. K e r m a v n e r; saj je mož kot slovenski pisatelj občinstvu že znan ; posebej se je pa še tudi na polji šolskega slovstva — v „Latinsko-slovenskem slovniku" (1882), v „ Vadbah v skladnji latinski" (1882 in 1883) — izkazal strokovnjaka, ki temeljito znanje in mnogobrojne skušnje, nabrane za več kot dvajsetletnega učiteljevanja, vspešno ve obračati v prid učeči se mladini. Spisovaje svojo slovnico držal se je prof. Kermavner, kar je knjigi njegovi gotovo le v priporočilo, nemških dotičnih slovnic, ki so si za večletne rabe v šoli že zadobile priznanje šolskih krogov; ker pa tudi te nekaterih pravil ne razlagajo tako temeljito, niti jih ne predstavljajo tako pregledno, kakor bi bilo sploh želeti, ali kakor izrekoma zahtevajo nove naredbe, katerih smo gori omenili, treba je bilo previdno razločevati bolje od slabejšega, pa vestno izbirati, kar bi najbolj ugajalo novi knjigi slovenski. Toda kar se je iz nemških knjig posnelo, to se ni moglo prosto preložiti na slovenski; kjerkoli se namreč slovenski jezik nasproti latinskemu ne ujema z nemškim, tam je imel g. profesor, neoziraje se na nemški vzgled, novo pravilo v duhu slovenskega jezika skrojiti; kjerkoli se pa slog latinskega jezika nasproti nemškemu popolnoma strinja s slovenskim, tam pravila ali še treba ni bilo, ali je pa zadostovala že kratka pripomnja. Pa še s tistimi pravili, ki bi se bila dala po besedi posloveniti, ravnal je g. pisatelj po znanem gaslu „Nullius — jurare in verba magistri", pa jih je po svoji razsodbi in po svojih izkušnjah prenarejal, dopolnoval, skrajševal, dokler se mu niso zdela prikladna, da jih sprejme v knjigo svojo. Vpuščati se v posameznosti ter na drobno jih pretresovati, ni namen teh vrstic; vendar se usojamo izreči, da se prof. Kermavnerja „Latinska slovnica" more meriti s katerokoli drugo knjigo te vrste, da se ima pa tudi prištevati najboljšim šolskim knjigam slovenskim. Z. Književna poročila. 693 VI. Latinske vadbe za prvi gvmnasijski razred. Sestavil Fr. Wiesthaler, c. kr. gymn. professor. V Ljubljani. Tiskala in založila „Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg." 1885. 8°. 160 str. Cena vez. knj. 1 gld. 10 kr. (Potrdilo visoko c. kr. naučno minist. z razpisom dne 19. sept. 1885, št. 17090.) Le nekoliko tednov pozneje nego prof. Kermavnerja „ slovnica" zagledala je ta nova šolska knjiga beli dan. Povod temu je bil ta isti, kakor pri slovnici. Ker so se bile namreč „Latinsko-slovenske vaje", ki jih je po Diinnebierji zdelal vrli, prezgodaj nam zamrli prof. S. Žepič, skoraj že razprodale, treba je bilo misliti na novo knjigo; ta se je pa imela ne samo uravnati po dotičnih novih gimnazijskih naredbah, ampak tudi v tesno zvezo spraviti z novo slovnico, da vzajemno ž njo učence seznanja z latinščino. To nalogo je prevzel prof. VViesthaler, Slovencem dobro znan po raznoterih spisih, katere je bil v „Zvonu" pa tudi drugje že priobčil; za naše srednje šole zdelal je 1. 1882. v „Latinsko-slovenskem slovniku" črke N—Q, zdaj pa spisal „Latinske vadbe". Knjiga je razdeljena na štiri dele: prvi obsega latinske stavke, drugi vokabular, t. j. besede, potrebne za prelaganje prvega dela, tretji slovenske stavke, četrti slovnik slovensko-latinski, t. j. slovenske izraze v abecednem redu za vse latinske besede, kolikor se jih nahaja v knjigi. Nekateri oddelki prvega dela, kakor n. pr. sklanjatev samostavnikov, zaimki, pomožni glagol e s s e in. njega sestavlje-niki, prenarejeni so tako, da dotični nauk predočujejo temeljiteje in pre-gledneje, nego marsikatere druge take vaje. Pri izbiranji stavkov se je gledalo na to, da bi bili po obliki kakor po vsebini kar najbolj prikladni in primerni; in res nahajamo med njimi mnoge stare znance, ki bi se v vsaki taki šolski knjigi le težko pogrešali, pa so se po pravici tudi v „ Vadbe" sprejeli. Da bi se zadovoljilo naredbam, zahtevajočim, naj se učenci jedrnatih stavkov in modrih izrekov starih pisateljev učijo na pamet, pridejan je oddelkom vsaj po jeden „rek". Brez takih rekov sicer tudi druge vaje niso, toda večidel so ti med ostale stavke tako uvrščeni in nekako poskriti, da jih človek kaj lahko prezre; „ Vadbe" so pa tem rekom od-kazale posebno mesto na konci vsega oddelka, kjer jih je učencu lahko najti pa ponavljati. Vsak oddelek ima pod črto več ali menj zdaj krajših zdaj daljših „pripomenj<( ; namen je jednim, da priobčujejo prvošolcu najpotrebnejša slovniška pravila, drugim, da mu podajajo ali posamezne izraze ali cele fraze latinske pa slovenske ter mu tako olajšujejo prelaganje z jezika na jezik. — Nežni knjigi iz srca želimo kar najboljši vspeh v šoli! v Z. 694 Književna poročila. VIL Stavbinski slogi, zlasti krščanski,.njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V teksta 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. Spisal J. Flis, špiritual v knezoškofovem duhovenskem semenišči. Založba pisateljeva. — Tisk ,,Ka-toliške Tiskarne" v Ljubljani 1885. 4. 174 str. Cena 6-50 gld. Strokovnjaške literature imamo Slovenci prilično malo. Pisatelji in založniki takih del dobivajo med nami le skromno število čitatetjev in kupcev, kajti majhen narod smo in veščaki v ti ali oni znanosti navadno niso tako mnogobrojni, da bi se izplačal trud in denar izdavatelju strokovnjaške knjige, ki zarad modernih zahtev stoji neprimerno veliko. Zato smo bili kar iznenadeni, ko so nam te dni prišli Flisovi „Stavbinski slogi" v roko To je delo, s katerim bi se lahko ponašal vsak izmed velikih kulturnih narodov, knjiga, o kateri človek komaj verjame, da je izšla v nas ubogih Slovencih. In vendar je tako! Gospod špiritual Flis se ni bal ni truda ni troškov, da nam je podaril prekrasno knjigo, kateri do sedaj ni vrstnice v našem slovstvu. Ne samo strokovnjaki naj bi posegli po nji, temveč vsak Slovenec naj si jo omisli, kdor rajši iz domačih virov zajema višjo izobraženost, nego iz tujih, dostikrat dvojbene vrednosti del, v katerih se jednostransko povzdiguje lastna vrednost, sosed, zlasti slovanski, pa se zameta in prezira. Knjiga je v prvi vrsti namenjena širšim krogom, recimo obrtnikom, kateri imajo opraviti z arhitektonskimi oblikami, dalje obrtnim šolam; učiteljem, zlasti pa duhovnikom, ki imajo premnogokrat priliko, graditi nove, monumentalne stavbe ali pa popravljati stare čestitljive ostanke minulih časov. Konečno bode vsak izobraženec našel v nji obilno zanimivih podatkov, četudi je morebiti že prebiral nemška dela jednake vsebine. Flisova knjiga se namreč čestokrat ozira na naše domače razmere, kaže na stavbe po slovenskih zemljah in nam jih po neko • liko predočuje s slikami; to daje „Stavbinskim slogom" za nas prednost pred svetovnoznanimi nemškimi knjigami, ki le prerade molče o tem, kar ni vzrastlo na germanskih tleh. Glede vsebine omenimo ob kratkem, da nam gospod pisatelj v uvodu najprej riše začetek stavbarstva ter razlaga pojem slogov, zakone stavbarstva in druge važne temeljne izraze, katere mora čitatelj razumeti, ako hoče s pridom prebirati daljšo vsebino. V prvem oddelku pa opisuje p r e d-krščanske sloge (egipetski, perzijski, indijski, kitajski, feniški, izraelski in slog helensko-pelazgijskih spomenikov; konečno klasične sloge, grški, etruski in rimski, o katerem nahajamo tudi na Kranjskem dokaj sledu). Povsod kaže pisatelj na slike, katere je v velikem številu dodal svoji knjigi, in s tem izdatno pospešuje vpliv in razum pisane besede. Zapu- Književna poročila. 695 stivši predkrščausko dobo, podaja nam gospod F lis v drugem oddelku opis krščanskih slogov. Tu zvedamo najvažnejše stvari o staro-krščanskem stavbarstvu, posebno o staro-rimski baziliki; o bizantinskih slogih in njihovih izcimkih (armenske, ruske, srbske, bolgarske in vlaške stavbine). Zgodovinski ogled staro-krščanskih slogov nas poučuje o raznih dobah njihovih in našteva dokaj imenitnih zgradeb, ki so svojemu času vtisnile pečat slave in nesmrtnosti. Slika nam nadalje islamski in dokaj obširneje somanski slog, ki je igral toliko ulogo pri zidanji katoliških cerkva. Na drobno opisuje romanske bazilike, govori o poznoromanskem (prehodnem) slogu in konečno nas vede v razne dežele, ki imajo znamenite hiše božje romanskega sloga, oziraje se posebno tudi na slovanske in kranjske cerkve. Konečno prehaja h gotskemu slogu., opisuje njegov sestav, njegove posebnosti in lepšave, poroča nam o dobah gotskega sloga in o gotskih stavbah po raznih zemljah, povsodi z lepimi podobami po-magaje, da čitatelj lože razume, kar bere. Našteva mnogo kranjskih in sploh slovenskih gotskih cerkva in ocenjuje njihovo vrednost, potem pa se obrača k renesanskemu (preporodnemu) slogu. Ob kratkem omenivši lesenih stavbin vede nas dalje med stavbarske umotvore sedanjega veka in slika v „ogledu krščanskih slogov" še jeden pot razvoj in pomen stavbarstva v posameznih dobah človeške zgodovine, in ocenjuje z navdušenimi besedami velikanski vpliv krščanske umetnosti na vse narode in čase. V dodatku podaja knjiga kratek navod, kako graditi nove hiše božje, kako ohraniti in popravljati stare; v paraleli s poganskim templjem proslavlja katoliški božji hram; razlaga simboliko cerkvene stavbine in navaja razločke med katoliško cerkvijo in protestantskim templjem, potem pa sklepa s pojasnilom nekaterih tehničnih izrazov, kar posebno dobro de čitatelju, navajenemu tujih knjig in njihovih terminov. To je ob kratkem obseg nove knjige. Pač bi radi nekoliko podrobneje narisali ,.Zvonovim" čitateljem prezanimivi nje obseg, a skromni prostor nas zadržuje. Omenjamo samo še toliko, da je jezik povse čist in gladek, da pripoved ni nikjer suhoparna in utrudljiva; vidi se, da je gospodu pisatelja vodila pero nenavadna ljubezen do predmeta, katera ga čestokrat dviga do vzvišene, poetične dikcije, ki blagodejno vpliva na čitatelja in mu z neko posebno silo ogreva simpatije do stavbarstva. — V knjigi nahajamo veliko število novih izrazov, katere si je gospod F 1 i s še le priredil za delo svoje. Vsi nam kažejo redko spretnost in neobično izurjenost učenega gospoda, ki je moral na svojem polji pač dokaj ledine preorati, da nam je postavil primerne termine v stavbarstvu. Pohvaliti moramo nadalje ličen tisk in krasno reprodukcijo obilnih slik, ki stoje ali med tekstom, ali pa so knjigi pridejane na 40 tablah. Te so vzete iz znanega 696 I. Franke: Umetniške starine po Gorenjskem. nemškega dela, a so j ako fino tiskane, tako da se kar čudimo nizki ceni nove knjige. Vse nam priča, koliko duševnega truda, koliko materijalne požrtvovalnosti je bilo treba, predno so izšli Flisovi „Stavbinski slogi". Knjiga zadostuje vsem terjatvam modernega časa in je pravi mejnik v slovenski literaturi, s katerim je pisatelj dokazal, da si tudi mal narod more vstvariti vsestransko slovstvo, ako ima navdušenih mož, ki se ne boje ni dela ni žrtev pri blagem početji svojem. Takšen mož je gospod J. Flis. S „Stavbinskimi slogi" si je postavil med narodom svojim trajen spomenik. Ivan Š. Umetniške starine po Gorenjskem. (Konec.) 5. Cerkev v Gradu na Bledu ima še nekaj gotskega ostanka, namreč kor za orgije z diagonalnimi rebri in omamen talnimi sklenilniki. Vsa druga stavba je prezidana in nje prvotni značaj izbrisan. Zvonik je obdržal staro zidovje, katero se proti vrhu malo zožuje. Na severni steni poleg kora za orgije se je odluščilo nekaj beljenja — da se precej rado luščiti — in pokazala se je stara slikarija, oni v Bohinji tako podobna, da je domnevno iz istega časa. Lopa je tako prostorna, kakor cerkev sama; vsa stavba je v tako slabem stanji, da se bode morala v kratkem umakniti novi. Sedanjemu g. dekanu Razboršku se je posrečilo zanimati za to delo prvega gotika sedanjega časa, veleslavnega arhitekta Schmieda na Dunaji, ki je nekoliko časa bival na Bledu. Ogledoval je kraj, vozil se po jezeru, premeril prostor in po svojem odhodu poslal načrte za novo cerkev. In — kake načrte! Bodi gotiki prijatelj ali ne, ta projekt je tako genijalno izumljen, tako primeren prostoru in okolici, in tudi primeren zmagljivim stroškom, da mora želeti vsak razumnik, da se načrt res zvrši. Cerkev se ima zidati na istem prostoru, kakor je zdaj, zvonikovo zidovje, celo zid okoli cerkve ostane sedanji in dobi le gotiki primeren vrh in pri- v merno naličje. Ce se bo, kakor se je nadejati, vršila stavba vestno po tem načrtu, dobi ta prelepi kraj pravi biser stavbinske umetnosti. Težko je zamolčati o ti priliki drugih cerkvenih stavb, zgrajenih v novejšem in najnovejšem času, med njimi takih, ki so zmašene skupaj brez umetniškega razuma, brez zloga — in z neprimerno velikimi stroški. 6. Cerkev na otoku blejskem nima stavbinske posebnosti. Zvonik, stoječ samotno, ohranil je v podnožji nekaj gotskega spomina in priča, da je morala stati tu pred sedanjo druga starejša cerkev in na dru-