2 Mateja Drnovšek Zvonar: Poletno branje Glasnost in dirjanje po šolskih hodnikih se nekoliko umirjata, šolske knjižnice pa se pol- nijo z vsemi vrnjenimi knjigami in učbeniki. Konec vsakega šolskega leta se šele zavem, kaj vse te visoke inventarne številke pomeni- jo, in ko se trudim vse razporediti na police, se ponosno zavem, da nekaj pa le delamo prav. Koliko knjig je bilo dejansko izposoje- nih, se vidi, šele ko vse pridejo nazaj v šolsko knjižnico in je treba za njih poiskati zadnje proste kotičke. Zelo pogosto se namreč sliši, kako močno bralna pismenost upada, in takrat se vedno vprašam, kaj bi lahko še storila več. Dejansko si pogosto zastavljam to vprašanje, a dnevi imajo povsem premalo ur že zdaj. Na večini šol je šolska knjižnica vpeta v prav vse projek- te, na bralni pismenosti pogosto delamo prek knjižnično informacijskih znanj, vključeni smo v številne nacionalne bralne projekte in zelo pogosto si knjižničarji izmislimo tudi svoje lastne, interne bralne projekte. In glede na našo vsestranskost in širino so to po nava- di res odlični projekti in vedno sem navdu- šena, ko o njih berem v naši reviji. Na žalost prepogosto vidim, da bi bilo treba velikokrat najprej o vsem prepričati starše. Bralna kultura se namreč širi z zgledom in starši so vsekakor prvi, ki bi morali delati na tem. Pred vami je poletna dvojna številka revije Šolska knjižnica. Dvojna v obeh pomenih besede. Nekoliko debelejša, ravno prav za poletni čas, ko bomo vseeno nekoliko laže zadihali, in dvojna glede na samo vsebino. Prvi del je osredotočen na izmenjavo res dobrih praks, ki jih knjižničarji delite z nami. Tako boste v tem delu lahko brali o sodelova- nju v projektu Erasmus+, o izvedbi projekta Rastem s knjigo, uspešnem sodelovanju med šolsko in splošno knjižnico, mesecu šolskih knjižnic, obisku učencev s podružnične šole na matični šoli, prepletu strokovnega in leposlovnega gradiva ter o branju literature v tujem jeziku. V tej številki so predstavljene uspešne prakse, ki so nastale v projektu OBJEM. Projekt, ki je trajal kar šest let in v katerem so nastale res številne dobre prakse. Tokrat so predstavljeni štirje primeri, ki so prilagojeni prav za delo v šolski knjižnici. Primeri so si med seboj povsem različni in tudi zelo uporabni. Posegajo na zelo raznolika področja, včasih tudi na področja, kjer se nam na prvi pogled, ampak res samo na prvi pogled, zazdi, da povezovanje ni najbolj intuitivno. Vendar smo knjižničarji, ki se lahko povežemo z vsemi. Verjamem, da boste poleti že malce raz- mišljali o tem, kako se bo začelo naslednje šolsko leto. Malo boste prevetrili svoje do- sedanje delo, tako kot vsako leto, in prepri- čana sem, da lahko kako od idej, ki jih boste pridobili v naši skupni reviji, prenesete tudi v delo v vaši šolski knjižnici. Na šolah potekajo številne menjave kadrov in vsakega novega kar hitro uvedite v čarobni svet, ki se skriva za vrati vaše knjižnice. Mnogi namreč niti ne vedo, kako izjemno zanimive ure se lahko izvedejo v sodelovanju z nami. Na koncu so vedno navdušeni in si želijo še dodatnega sodelovanja. Želim vam, da se med dopustom spočijete, si naberete novih moči ter se spomnite tudi na našo revijo in jo obogatite z vašimi idejami in dobrimi praksami. Zelo veseli bomo vaših prispevkov! POLETNO BRANJE Mag. Mateja Drnovšek Zvonar, gostujoča urednica UVODNIK