JANEZ STANOVNIK NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE
Sprostiti moramo energijo Ijudi
Vsi trije zbori skupščine občine Ljubljana Center so se sestali v četrtek, 31. marca. Skupne seje seje udeležil tudi član predsedstva SRS in takrat še kandldat za predsednika Janez Stanovnik z namenom, da predstavi poročilo o delu republiškega predsedstva. Čeprav predsedstvo ni dolžno poročatt o svojem delu, se po besedah Janeza Stanovnlka vendarle poslužuje te prakse, karje med drugim iudl znak neposredne demokracije.
vensko državncfet navzven. Fred-sedstvo ima zaradi svojega položaja posebno pravico, da razrešuje zade-ve v konsenzu z drugimi jugoslo-vanskimi narodi s katerimi se je slo-venski narod prostovoljno in svo-bodno združil, ne da bi se pri tem odrekel pravici do odcepitve. Pravi-ca do odcepitve ni dana pravica, ker je nihče ne more dati. Pravica do samoodločbe vključno do odcepi-tve je ryegova in se jo lahko samo ugotovi.«
Potem ko je Stanovnik omenil krepitev vezi s slovensko narodno manjšino v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, se je podrobneje dota-knil naših nalog v prihodnosti. Že v preteklem mandatu je predsed-stvo posvetilo devet desetin svojega časa gospodarskim problemom. Ta-ko bo moralo biti tudi v prihodnje.
Predsedstvo predstavlja suvere-nost naroda. V kateremkoli trenut-ku lahko postavi na dnevni red pro-blem, za katerega meni, da ga je potrebno razreševati. Takšen pro-blem mora potem obravnavati tudi pristojni organ v republiki. Ob tem pa je Stanovnik opozoril, da pred-sedstvo ni namenilo posebno veliko časa razpravam o ustavni varnosti. »Varnostni položaj v naši republiki je popolnoma trden,« je poudaril in dodal: »Republika se razvija v soci-alističnem duhu in krepi z demo-kratičnim vetrom.« Generalna in-špekcija JLA, kije pregledovala pri-pravjjenost na področju splošnega ljudskega odbora in družbene sa-mozaščite je dala prav Sloveniji naj-višje ocene.
Žal pa se v drugih delih Jugosla-vije dogaja, da marsikdo vidi v Slo-veniji samo tisto, kar hoče in ne ti-stega, kar v resnici je.
Krepitev slovenske državnosti
Državnost pri Slovencih nima dolge zgodovine. Zaradi tega je vzgoja Slovencev v duhu državnosti silno pomembna. Kot narod smo se
krepili v kulturni samobitnosti, za-nemarili pa smo druge atribute kot sta vojska in obramba. Zato mora-mo pa danes še posebej razvijati spoštovanje do tistega dela držav-nosti, ki ima posebne odgovornosti.
»Po mojem prepričaivju živimo v času, ko je ni večje sile za obram-bo naroda, kot je močno gošpodar-stvo. Ranljvi smo zaradi slabosti na gospodarskem področju. Če bomo imeli zadovo^jen delavski razred in zadovoljen narod, se nam ni treba bati ničesar. Gospodarske proble-me razrešujemo v imenu lastne zaš-čite in svobode.
Predsedstvo SRS predstavlja slo-
vensko državncfet navzven. Fred-sedstvo ima zaradi svojega položaja posebno pravico, da razrešuje zade-ve v konsenzu z drugimi jugoslo-vanskimi narodi s katerimi se je slo-venski narod prostovoljno in svo-bodno združil, ne da bi se pri tem odrekel pravici do odcepitve. Pravi-ca do odcepitve ni dana pravica, ker je nihče ne more dati. Pravica do samoodločbe vključno do odcepi-tve je ryegova in se jo lahko samo ugotovi.«
Potem ko je Stanovnik omenil krepitev vezi s slovensko narodno manjšino v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, se je podrobneje dota-knil naših nalog v prihodnosti. Že v preteklem mandatu je predsed-stvo posvetilo devet desetin svojega časa gospodarskim problemom. Ta-ko bo moralo biti tudi v prihodnje.
Gospodarska mašinerija mora začeti delati
Kako bomo našli pot iz zagate? Najbrž ne bi bilo prav, če bi se začeli izgubljati v razpravah o velikih na-črtih in filozofirati o načelnih zade-vah. Zdaj nam je nujno potrebna
konkretna akcija. »Gospodarska mašinerija mora začeti delati, saj bomo le tako lahko realno pričako-vali, da krenemo iz krize. V tem pri-meru bomo lažje reševali tudi velike probleme. Možnosti imamo, pa če-prav ne moremo mimo dejstva, da so Ijudje vznemirjeni med drugim tudi zaradi politike federacije, ki s svojimuukrepi vse bo\j omejuje samoupravljanje. Ljudje so priprav-^jati delati. Ponovno pokličimo na pomoč nekdanji partizanski duh, ki je pokazal, da lahko prav v najtežjih razmerah naredimo vse.«
Stanovnik se je zavzel za oživ^je-nja malega gospodarstva, vendar ne
kot protiutež družbenemu sektorju. Malo gospodarstvo, tako zasebno kot družbeno naj zapolni vrzel med velikimi gospodarskimi struktura-mi in sistemi, ki lahko uspešno de-lujejo le tako, da jih nenehno oplaja-jo drobne gospodarske dejavnosti. Administrativne ovire ne smejo za-virati sproščarvja ustvarjalne člove-ške energije. Mehanizem tržnega gospodarstva po Stanovnikovem mneryu ne bo mogel zaživeti, če ne bomo izpopolnili vrzeli med veliki-mi stebri družbenega sektorja prav z drobnim gospodarstvom. Sedanji položaj je ocenil kot mlakužo, v ka-teri se začenja gniije zaradi nekon-kurenčne sivine.
Z velikimi napakami na področju monetarne politike smo uničili var-čevaiye. V zdravi ekonomiji je polo-vica privarčevanih sredstev v lasti občanov. Tega pri nas ni več in čim-prej bomo morali povrniti zaupanje varčevalcev. To velja tako za občane kot za gospodarstvo. Če gospodar-stvo ne bo varčevalo, ne bo moglo priti v postindustrijsko fazo. Tako ne bomo mogli razmahniti inovativ-ne dejavnosti, brez tega pa ni na-predka.
Dva tnodela gospodarskega razvoja
Veliko bolj odločno se bomo mo-rali usmeriti v izvoz, vendar ne zara-di patriotske usmerjenoti ampak za-radi nuje, da proizvajamo. Ni realno pričakovati, da se bo notranja po-trošrya bo^j dinamično povečala. Edini impulz za gospodarski vzpon je v povezavi s svetovnim gospodar-stvom - v izvozu. Slovensko gospo-darstvo je sposobno, da potegne naš voz iz blata, je menil Stanovnik. Ti pogledi v jugoslovanskem prostoru še niso povsem razščiščeni. Izvažati moramo zato, da se bomo lahko raz-vijali, ne pa samo zato, da odplaču-jemo dolgove. Merilo naše učinko-vitosti morajo biti svetovne cene, ne pa metri in tone proizvedenega blaga.
Ob koncu se je Janez Stanovnik dotaknil še ustavne razprave. Med drugim je poudaril, da je naša skup-na domovina skupnost suverenih narodov in republik, ki so se odloči-li za skupno življerye. Skupno živ-ljenje pa si predstavljamo v dobrem in zlu. V vsakem primeru pa si mo-rajo prizadevati najti rešitve za skupne probleme. »Jugoslavija ni homogena,« je poudaril Stanovnik in dodal, da imamo dva različna mo-dela gospodarskega razvoja. V Slo-veniji smo več ali manj končali in-dustrializacijo in naše usode ne bo-mo aiogli rešiti, če ne bomo prešli v postindustrijsko fazo. Imamo pa v Jugoslaviji predele, ki so še v pre-dindustrijskem obdobju. »Obeh modelov ne moremo stlačiti v ena-ko ozke čevlje,« je dejal Janez Sta-novnik.
V ustavi iz leta 1974 smo zapisali, da je vsaka republika odgovorna za svoj razvoj. Zaradi tega mora tudi sama odločati o rešitvah, ki so zanjo najprimernejše. Omejevanje razvoja Slovenije škoduje razvoju Jugosla-vije je dejal Stanovnik in menil, da moramo o razlikah med nami spre-govoriti javno, ne pa prikrito kot doslej. »Ceprav je splošno politično vzdušje v Jugoslaviji zelo razburka-no, pa sem prepričan, da lahko z raz-umnimi Jjudmi pridemo do razum-nih rešitev,« je menil Janez Sta-novnik.
N. l.