likaj« dan raaea sobot, »flt-lj in pr»*«'kuy« ^ ta, ««pt s»tuH»y§t ^ Sond.,. •«• H^to»«- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urudnllkl In uprsvniiki prostorlt M57 South Lawndals A v o. ■....., » Of fleo of Publication: 2667 South LswndaU Avo. Te I« phone, Hockwell 4UU4 .year xxxl Cana Usta j« $6.00 — "MitUr January 1«. 1|U, at ihc po.tH.ffio« ■1 ChU—». MM—U, utiiWr lite Act of Cu*Kr«« of Mart* ». 111». CHICAGO, ILL., PETEK, 2!. APRILA (APRIL 21), 193» Subscription »6.00 Yssrly STEV.—NUMBER 7» Accoptanoo for mailing at special rat* of pottage pnovidod for In section 1108, Act of Oct. 8. 1917, suthoriaed on Juno 14, 191«. emcija bi rada potegnila lanske države v svoj krog Delegacije iz Jugoslavije, Grčije, Rumunije, Bolgarije, Ogrske in skandinavskih držav •prejete z velikimi častmi v Berlinu. Minister Goebbels ponovno napadel demokracije kot največje sovražnice Nemčije. Nacijske avtoritete v Gdansku odkrile "zaroto" in aretirale voditelje bivših opozicionalnih strank CDANSKO, 20. apr. — Polja je sinoči naznanila od-itje zarote proti nacijefcemu 10 v tem mestu in aretirala «nov in voditeljev bivših o-rkmalnih političnih strank, temi več socialistov. Val so obtoženi, da so nameravali pomočjo Poljske strmoglaviti ijski režim danes, ko Nemči-proslavlja Hitlerjev rojfctni , Policija pravi, da je Polj-obljubila zarotnikom orožje se bodo dvignili proti na-¡temu režimu. 19. apr. — V ozadju prav za proslave v počast Hi-j, ki bo danes star 50 let, se lijski voditelji dilno trudijo {naporih, katerih cilj je skleni-k sporazuma z državami južno-fchodne Evrope. Balkanskim tvam obljubujejo dalekosež-koncesije, Če se bodo pridru-Nemčiji in s tem omogočile litlerju, da bo 28. aprila, ko se lUne nemški parlament v svo-zasedanju, predložil svetu fikretni načrt glede trajnega v Evropi z odobritvijo teh [Ta načrt— pravijo naciji — nadomestil nejasne sugestije eriftkega predsednika Roose BTlgí--* tragen dogodek a in Mussolinija, naj garanta desetletni mir v Evropi in ljubita, da ne bosta invadira-ozemlja 31 držav, katere je o-snil v svojem apelu. Zdaj je m priznal, da je Roosevelt vr-bombo, ko je apeliral za mir. ij morajo Nemci vreči drugo močnejšo bombo demokraci-». ki bo napravila večji vtis *Jo RooseveltoVa. Delegacije iz Jugoslavije, Ru-|unije, Bolgarije, Grčije in indinavskih držav, ki so do-v Berlin, da se udeležijo v počast Hitlerju, so bi-¡ «prejete z velikimi častmi. Nji jim posvečajo silno po-,rn««t in jim obljubujejo, da > Nemčija garantirala neodvi-¡°"t m integralnost njihovih tov, če bodo demonstrirali, da turnejo nemSke težnje. Naciji trdijo, da so že dobili 1 ,VoJ° »tran rumunskega zu-jnjega ministra Gafenca, ka->r.ya je včeraj sprejel Hitler «vojem úradu. Pozneje je Ga-|»cu konferiral z zunanjim N«trom Ribbentropom, Sled-i ' UJe ^ izjavil, da je pribije» skleniti militariirtičnd kl Jma ojačiti nedavno f "njeno pogodbo med Rumu-PJo in Nemčijo. ^ milijon Nemcev je sinoči a"iral° berlinskih ulicah "«^onijsh, ko je Hitler novo cesto, ki K , Nek*Jur ^ InL * k* I,roP®gande. v pjem govoru poveličeval Hit-^ " 'idnhal [K) demokraci-v(*n" ¿* nazval sovražni-itif^í "Hltkri»vo ime je P i>k rT?1" v,t» »veta". ; «*el Goebbels. "Demokracij na koncu svoje poti in to , »"nuji njih histerični , . 1 Velika Nemčija o-"'""Je i zaničevanju . V" ?Ve(U Z " ' r">in se ne boji v* •ovratnika." ',i/tr/tw rablii kri t» «t« 2<> apr. — Walter J" 'n , W"'ter Hertwig, *r -« H in drugi 19 let, '»obsojena v smrt na ' *P»ona4e v prilog neki kila včeraj ob- Ogrska zavrnila Rooseveltov apel Vatikan se tudi ne strinja z apelom Rim, 20. apr. — Ogrska je preko svojega zunanjega ministra Csakyja, ki se nahaja v Rimu, zavrnila Rooseveltov apel za desetletni mir, katerega je naslovil Hitlerju in Mussoliniju. Minister je dejal, da smatra a-pel za nepotrebno ameriško vmešavanje v evropske zadeve, čeprav je Roosevelt uključil 0-grsko med države, katerih neodvisnost in integralnost naj bi diktatorja rešpektirala. Izjavo ogrskega zunanjega ministra je objavila uradna italijanska Časopisna agentura Štefani. "Ogri se še vedno spominjajo Wilsonovih štirinajstih točk z žalostjo v srcih," se glasi izjava. "Oni tudi še niso pozabili trianonske pogodbe, kateri je sledilo razkosanje Ogrske in katera je bila posledica Wilsonovih točk. Wilsonova interven- Madžare Rim, 20. apr. — Rooseveltov mirovni apel je bil z nezadovoljstvom sprejet v vatikanskih krogih. Ti trdijo, da on sploh nI imel moralne pravice in ne avtoritete, ki bi opravičevala njegovo akcijo, zato ni apel napravil dobrega vtisa med katoličani. Roosevelt bi moral nasloviti svoj apel vsem državam, ne samo Nemčiji in Italiji, ako bi bili njegovi nameni odkritosrčni. Celo ameriški katoliki ne odobravajo apela, ker je prežet s predsodki. Španija ostane nevtralna v vojni Faiistično zagotovilo Franciji Pariz, 20. apr. — Odnošaji med Francijo in nacionalistično Španijo so se izboljšali, ko so vladni krogi dobili zagotovilo od generala Franca, da bo njegova država nevtralna v slučaju izbruha vojne med Veliko Britanijo in Francijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi. Francoski zunanji minister Bonnet je v svojem govoru v nižji državni zbCmici dejal, da je Franco obljubil, da totalitarne države ne bodo rabile španskih pristanišč za baze svojih bojnih mornaric. Minister je rekel, ds on verjame, da bo Franco držal svojo obljubo. Malega, ftpanija, 20, apr. — General Franco je včeraj dospel v to mesto, kjer so se vršile proslave fašistične zmage v civilni vojni. V Malago je prišel iz Cadizs. pristanišč nega mests ob Sredozemskem morju. Bargtm, ftpanija. 20. apr. — Momarični minister je včersj naznanil, ds so bile vse španske Isdje, kl so se nshajale v tujih lukah, izročene Francovi vladi. V svojem naznanilu je tudi poudaril. da bo dpsnija v nekaj letih spet postals sila na morju. Nov monakovski sporazum napovedan Angleški poslanik se vrne v Berlin London, 20. apr. — Tu prevladuje mnenje, da bo prišlo do sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi v bližnji bodočnosti. Napoved se glasi, da bo sklenjen nov monakovski dogovor v prvi polovici prihodnjega meseca. Napoved bazira na dveh dejstvih. Prvo je deklaracija P. Bennetta, predsednika Zveze britskih industrijcev, v kateri, je dejal, da njegova organizacija se ne kesa, ker je sklenila pogodbo z nemško industrijsko grupo kmalu potem, ko je Hitlerjeva armada zasedla Češkoslovaško. Bennett je rekel, da je ta pakt, ki določa delitev trgovine med obema industrijskima grupoma, dober. t Drugo dejstvo je naznanilo zunanjega ministra Halifaxa, da se bo poslanik Henderson, ki je bil pozvan domov po Hitlerjevi okupaciji Češkoslovaške, vrnil v Berlin. Halifax je včeraj tudi naiqignil, da pogajanja s Sovjetsko trtrtjo glede sklenitve letalskega pakta ne pomenijo nič. glavijena na dvorišču državne jetniftnice v Berlinu. V zadnjih tednih je bilo izvrftenih ie osem eksekucij oseb, ki so bile spoznane za krive špionaže. Naciji poraženi na Holandskem Dobili so neznatno število glasov pri volitvah Amsterdam, Holandaka, 20, apr. — Zadnja poročila o izidu volitev v enajstih provincah kažejo silovit poraz nacijev kakor tudi kalvinistične stranke, katere vodja je premier Hendri-kus Colijn. Naciji, ki so pri volitvah 1. 1987 dobili samo štiri odstotke oddanih glasov, so jih pri včerajšnjih dobili veliko manj. Kal-vinisti so dobili štiri odstotke manj glasov nego pred dvema letoma, socialisti 0.6% manj, ko. munisti 0.16'i, dočim so liberalci dobili 3% več glasov in klerikalci 2.6%. Volitve so vsžne le z vidika notranjega političnega u-smerjanja. Domače vesti Detroitaka vettt Detroit. — Ray Travnik in Vilma LoČniškM", oba člana društva 564 SNPJ, stopita v zakonsko zvezo to soboto, dne 22. aprila. Obilo sreče! Minneaoieke novice Virginia, Minn.,— Dne 16. t. m. so našli Mika Čaliča, 58-letne-ga "pečlarja", ustreljenega. Krajevna oblast je ugotovila, da je izvršil samomor. Calič je bival v VVanlessu pri Buhlu in njegovi sosedje pravijo, da je bil zadnja dva tedna zelo bolan. V Du-luthu zapušča polbrata, v stari domovini pa sestro. — V Hib-bingu je umrla Jennie Adamič, stara 59 let. Tam je živela 41 let in zapušča aedem sinov in o-moženo hčer. — V Keewatinu je umrl Joseph Vuknianič, star 65 let. Tam je živel 27 let in zapušča dva sinova in štiri hčere. Is Južne Amerike San Juan, Arg. — Dne 13. februarja je po kratki bolezni u-mrla Marija Cuk, stara 56 let in doma iz Trebeč plri Trstu. — V Buenos Airesu je umrl Valentin Grbec, star 34 let in doma iz Modrejca pri Sv. Luciji v okoli Tolmina na Goriškem. V Argentini je bival 10 let in zapušča ženo in otroka. Pionir umrl na zapadu Crested Butte, Colo. — Dne 16. t. m. je tu umrl Martin Ver-zuh, star 69 let in doma iz Lukovega Dola na Hrvaškem, eden prvih hrvaških naseljencev v tem kraju. Dolgo let je vodil gostilno in grocerijsko proda-jalnico. Zapušča ženo in več o-draslih otrok. Clevelandgke vesti Cleveland. —- V sosednjem Loralnu' je te dttfc umrl Anton KeržiČ, star 61 let. Tam zapušča ženo, v Clevelandu brata in v Minnesoti sestro. Bil je član SNPJ. — Pred dnevi je po nesreči prišel pod vlak devetletni Charles Pančur in mu zmečkal nogo, katero so mu morali odrezati. Calumetske novice Calumet, Mich. — Dne 15, t. m. je prišla vest iz Milwaukee-ja, da je tamkaj umrl bivši dolgoletni Calumetčan Marko Sterk, ki je pred dolgimi leti vodil gostilno v Peti ulici. Star je bil 79 let in rojen v Starem trgu pri Poljanah v Beli krajini. V Ameriki je živel več ko 50 let in zapušča tri sinove in šest hčera. — Pred nekaj dnevi je avto povozil Jos. Plav-ca, znanega farmsrja. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico z zlomljenima nogama in notranjimi poškodbami. Ker je mož star že 66 let, bo težko prestal silen udsrec. — Viljem Križ iz Barage je bil zadnje dni obsojen v plačilo sto dolarjev, ko je priznal, da je z dinamitom razstre-Ijaval bobrove hišice in lovil bobre zaradi kož. Ker ni mogel plačati kazni, ga js sodnik vtsk-nil v zapor za mesec dni. SOVRAŽNIKI DVEH FRONTAH Ofenziva proti delavski zakonodaji PRITISK NA BARONE PREMOGA Washington. D. C. — (FP)~ Sovražniki delavskih unij so pričeli ofenzivo proti delavskim organizacijam, kar pričajo dogodki v zadnjih tednih. To vodijo na dveh frontah — v kongresu in na industrijskem polju. Njih lobisti v Washingtonu bi radi oskubili Wagnerjev zakon, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Tom Girdler, predsednik mogočne Republic Steel Corp., je poz Mal Industrijske magnate, naj napnejo vse sl|e, da kongres umendira Wagnerjev zakon. Federalni delavski odbor je spoznal Glrdlerjevo korporacijo za krivo kršenje Wagnerjevegu zakona in odredil, da mora upo-sliti vse delavce, katere je odslovila zaradi unijskih aktivnosti, Ako bo federalno vrhovno sodišče podprlo odlok delavskega odbora, bo kori>oraciji zadan težak udarec. "V Na industrijskem polju je glavna borba zdaj med rudarsko unijo UMWA in operatorji. Slednji zavlačujejo ¡ugajanja glede sklenitve nove pogodbe vsled pritiska zunanjih interesov. Oljne kompanije, med temi Htundard Oil Co, of New Jersey, Socony Vacuum, Gulf Refining, Tidewater, In parobrod-ne družbe so zavzele slično stališče napram unijam kakor baroni premoga v pogajanjih glede obnove pogodb. Vse zahtevajo Izključitev provizije glede zaprte delavnice. Industrijski magnatje so prepričani, da bo Wagnerjev zakon oskuben in du se bo Amerika obrnila nazaj. Povrnila se bo doba, ko so delodajalci Ishko nemoteno razbijali unije. Upanje je, da se bodo organizirani delavci kavsall med seboj Še nadalje, ker mirovna pogajanja med reprezentanti Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih orgsnizacij niso doslej prinesla nobenega rezultata. Doslej se še niso pokszala znamenja, da bo Wagnerjev zakon amendlrsn v sedunjem zsse-danju kongresa, ker se Je seus-tor Wagner, avtor zakona, ki ima podporo pri unijah CIO in ADF, odločno izrekel proti a-mendiranju. Zadnje vesti BERLIN.—l)va Poljaka sta bila včeraj ubita in več Je bilo ranjenih v spopadu a nemškimi naciji v poljskem koridorju. PARIZ. — Tukaj so izvedeli, da Hitler prltiaka na male države, naj zavržejo posredovanje predsednika Rooeevelta. RIM. — MuMHolini je včeraj zavrgel apel predsednika Roose-velta kot "absurdno blebetanje novodobega Mesije.** BELGRAD. — Mussolini priti-ska na Jugoslavijo, naj se pridruži osliču Berlin-RIm in zahteva takojšen odgovor. LONDON. — Angleški uradni krogi so prepričani, da se je Rusija odMiia za "veliko zvezo'* proti faAiatlčnlm agresorjem. MADISON, WIS. — Wlectin-slnska zbornica je sprejela postavo proti sedečim stavkam. Kitajska vojna taktika uspešna Prodiranje japonskih čet ustavljeno Oungking, Kitajska. 20, apr. — Poveljniki kitajskih armad trdijo, da je njihova taktika u-spešna in da je ustavila prodiranje Japoncev na več frontah, od province Kvangtung na jugu do Mongolije na severu. Kitajska protlofenzlva na ozemlju severno od reke Jangtse Je preprečila koncentracijo japonskih č«t pri NsnČangu in prodiranje proti Cangši, glavnemu mestu pmvlnoe Hunan. Kitajska armada zadržuje s svojo taktiko japonske votine operacije pri Kantonu, glavnem mestu Južne Kitajske. ^ Kitajske čete delajo velike preglavice Japoncem pri Kal-fengu, glavnem msstu provinca Honan. To Je vzrok, da Japonci ne morejo prodirati proti Cengčovu, važnemu križišču Peking-Hankov železnice, Cimgking, 20, apr. — General Ciang Kaišek Je dsjal, "da V obstoječih okolnostlh Js mir z Ja-(Minsko nemogoč. V času vojne, ki traja Že 21 mesecev, je bile Japonska rtducirana na silo druge vrste. Doba, ko ne bo mogla nadaljevati vojne, k I zahteva ogromne žrtve, nI več daleč in takrat bomo govorili o miru. Mir bi bil dosežen prsj, če bi Japonski milltarlstl opus-tili svojo agresivno politiko, toda oni še vedno sanjajo, da bo izid vojne postavil nov red na Daljnem vzhodu. Vsak Kitajec, ki ni Idiot ali pa izdajalec, ve, da je agresivna politika obsojena na polom." Kaišek je ponovno naglusll, da bo Kitajska vztrajals v borbi za svojo svobodo in neodvisnost. Hull oplazil nemške metode Wsshirigton, D. C., 20. apr. — Državni tajnik Corded Hull Je IHinovno obsodil nemške trgovinske metode IzmenJsve blaga, kl povzročajo kvarne učinke na svetovnih tržiščih. .Dejal Je, da vodijo v restrikcije trgovine In padanje žlvljenskega standarda v državah, kl imajo trgovinske liogodbe z Nemčijo. Od leve proti 4ea»i: JeaeT Heek, peljafcl zim Hone, tai aagteftfci zunanji min Wer Hallfaz. jI minister, graf Rarynakl. pol M i poslanik Litva izročila železnico Nemčiji Memel, Nem/lja, 20 apr. — Uprava litvinske državna železnice js izročila HA milj dolgo I progo na m«m»lskem ozemlju I Nemčiji, vlake In vao drugo že-ieznlško opremo Ta uk/iučujs štiri potniške vlake, trinljat lokomotiv in 190 tovornih vego- HRVATJE ZAHTEVAJO AKCIJO lODBELGRADA Jugoslavija te pridruži osi Rim-Berlin? HRVATSKA DELE. GACIJA V PRESTOLNICI lielgrad, 20. apr. — Dva glavna problema — eden notranji in drugi aunanji — vzbujata silno pozornost v jugoslevanskih vladnih krogih. Notranji problem je zahteva Hrvatov )>o avtonomiji, ki postaja čedalje 'bolj pereč, ker se bliža čas, ko bo nemški diktator - odgovoril na mirovni apel predsednika Roo-sevelta. Zunanji problem se Je pojavil v zvezi s poročili is Rima, kjer se mudita ogrski premier Telekl In zunanji minister Csaky, Oba sta imela včeraj razgovore s Mussolinljem in zunanjim ministrom Članom. V Belgradu se opaža bojazen, da Italija In Ogrska kujeta naklepe proti Jugoslaviji, Belgradski krogi se slasti bojijo, da sta ogrska diplomata prišla v Rim s namenom, da dobita oporo pri Mussoliniju v zahtevi, ki Jo nameravata predložiti Jugoslaviji, Ta sahteva je, da mora Jugoslavija odstopiti Ogrski vzhodni del Banata, kjsr so bogata titna polja. Ta del je ■padal pod Ogrsko j>red svetovno vojno In ona si ga I« vedno prisvaja za svojo posest. Hrvatska delegacija Je včeraj dospela v Belgrad, kjer ne bodo pogajanja glede sklenitve sporazuma nadaljevala. Ta je zavzela stališče, da mora biti sporazum dosežen v prihodnjih par dneh, zaeno pa Je zaprotila z ustavitvijo pogajanj, če ne bo dobila, kar zahteva. Dr. Maček, vodja hrvatskih avtonipmlstov, ne bo prišel v Belgrad v petek kot se je glasilo prvo poročilo. On bo šel tja le, če bo njegova delegacija uspešno zaključila pogajanjs, da podpiše sporszum. Kadar in če bo Maček prišel v Belgrsd, bo zshteval, da ga sprejme knez Pavsl, Jugoslovanski-regent, On se hoče direktno pogajati z regentom, ker ga smatra za edino odgovorno avtoriteto, ki kontrolira državo. On edini lahko sklene s Hrvati dogovor, ki bo v resnici nekaj pomenil.' Hrvstsks nacionalistična mls-dlns Je naklonjena fašizmu In nacizmu in ne zaupa konservativnim voditeljem kot Je Maček. Ons je le deloma lojalna Jugoslovanski držsvi, ker se naydušuju zs ustanovitev samostojne hrvatske države. V njenih očeh se bi srbski protektorst Hrvatske ne razlikoval dosti od protekto-rata Nemčije ali pa Italije. Rim. 20. apr. — Tu prevladuje mnenje, ds se bo Jugoslsvijs kmslu pridružils osi Rim-Berlin. To mnenje so n.glasili u-radni krogi po ' sestanku med Mussolinljem, zunanjim ministrom Članom ter grofom Tele-kijem, ogrskim premierjern in zunanjim ministrom C»akyjem. Na banketu, ki se je vršil po sestanku, so vsi v svojih govorih lajudsrjali, da bo .Jugoslavija kmalu prišla v območje osi Kini-Berlin. Jugoslovanski šuiianjl minister Markov ič se bo s«stsl z i-talijanskim zunanjim ministrom Cianom v Benetkah ta teden. Tu na|>ovedujeJo, da bo na tem sestanku padla, odločitev glede pridružitve Jugoslavije k osi Rim-Berlin; Iz zanesljivih vi-rov prihsjsjo poročila, da bo., belgradska vlada (»odpisala tudi protikornunistični pakt in se s tem po»tsvils na strsn totalitarnih držav. nov. Litva j« odstopila Memel Nemčiji, ko Je Hitler zapretll z invazijo, . 16708156 PBOSVETA PETEK. 21. AI PROSVETA THE EN LIG BTKlf MBfT SUMU) IM LASTNINA SUOVSMMO rOOrOKMI iBOMOTB — ti amé i INH to IM r S S M Ml«. M -M ae ^ i*a. I» M *a tot* MM j - to Omm UM nmSIM. MW «a M Itoai aa to< __„_ r*U* i for Ik* 0aM*4 Stota» (««I mM fmS SM »ar rear. Chi«*«* m« Ota«« ft J« M» v*—. M-M pm »•». u4 *h*ifS arttata* «iS M« k« •a Marta*. »tava, to PEOMVETA SM T-M S*. Law*4aU An. os ras rsoi ViidSr zanikrnosti Znana agent ura Flis, katera redno objavlja v naših Ustih razne informacije o državljan-stvu in drugih civlčnih stvareh, poroča o nekem primeru 'starega jugoslovanskega naseljenca, ki se nahaja v Združenih državah že od leta 1908, ampak šele zdsj iAče državljanske pravice. In zdsj se mu zelo mudi pa vpraAuJe omenjeno agenturo, kdaj ga pokličejo k izpitu za papir, kajti on težko čaka. Boji ae namreč, da med čakanjem na papir — izgubi delo kot nedržavljan . . . Trideset let se mu ni nič mudilo, ampak zdaj, ko nedržavIjMne mečejo na ceato z dela pri WPA In tudi iz služb pri privatnih podjetjih, se mu kajpada mudi! Ta Slovenec ali Hrvat je eden izmed tisočerih, ki so danes v enaki kali zaradi avoje nepopisne zanikrnosti. To so oni iz tiste velike mase brezbrižnikov, ki jih omenjamo na drugem mestu v polemiki z br. Keržetom — ki se že desetletja nič ne brigujo ne za cerkev, ne za politiko, ne za čitanje kakšnih listov In knjig, za nobeno stvar, katera jim direktno ne prinaša osebnih koriati. So člani naših podpornih društev, toda le zato, ker pričakujejo denarne podpore ob času bolezni, na seje pa nikdar ne pridejo in glaaila nikdar ne pogledajo. In za državljanske pravice ae niso nlkdsr brigali ~~ iele zdaj so ae zdramili, ko je njihov zaslužek v nevarnosti, toda mnogi so se zdramili prepozno. Vedno večji udarci padajo po tujezemcih v Ameriki. Samo v illinoiški zbornici so na dnevnem redu štirje zakonski načrti, ki oropajo nedržavljane v tej državi akoro vseh pravic do eksistence, če bodo sprejeti — in naj-brže bodo, kajti umeriAka psihoza je v tem momentu takina. Bridka resnica je, da ti zakoni proti nedr-iavljanom zdsj tepejo v veliki večini — brez-brižnike, nemarneže, zanikrneže. KukAen razlog je, da človek živi v tej deželi 30 let in Ae več pa ni ameriAki državljan? Ali si ni aam kriv? f . r Trideset let že plAemo v naAih Ustih; Rojaki, bratje, vzemite driavljanski jsipir, Mite si driavljatiskih pravic m zahtevajte, kar vam gre kot enakopravnim driavljunom! Postani-te driavljuni Zdrutenih drtav, da bon te lahko volili proti krivicam, ki se vam gode kot de• lavam! — Ce bi ti rojaki čitali naAe liste ln poslulall naAe nasvete, ne bi zdsj bili v škripcih. In kako, s kskAnlm občutjem naj danes zagovarjamo te reveže? Ali je mogoče poma-, gati človeku, ki je 30 let verjel, da amo mi — bedaki, on pa je najpsmetnejAi med vsemi? ... Pošiljanje Slovencev v Nemčijo Glasovi iz naselbin V zagrebAkem "Novem Iseljenlku" čitamo poročilo jugoslovanskega ministra zs socialno politiko In nsrodno zdravje o izseljevanju ii Jugoslavije v letu 1038. Minister poroča, da se je lani izselilo 7627 oseb v Nemčijo, dočim je odAlo v Združene držsve 2680, v Ksnado 1006, v Argentino 767 Itd. Nsjveč — trikrat toliko ko v Ameriko — Jugoslovanskih izseljencev je torej odAlo v nacij-ako Nemčijo. Koliko je med temi Slovencev, ne vemo, vendar slutimo, ds jih more biti precej. Dalje se nam zdi, ds ti Slovenci, ki odhajajo v tolikem Atevilu v Hitlerjem "Tretji rajh," odhajajo |mn1 pritiskom. Ssj amo čitali, dM je jugos!o\anaku vlada sklenila (sigodbo z Nemčijo, na temelju katere zalaga nacljakl diktatorski režim ne le z živežem in lesom, marveč tudi a Nt*zonskimi delavci. Ti delavci so torej imimImiiI tja pod raznimi in najbrže tudi sle|»srskimi pretvezami. Kaj vedo reve® — večinoma sinovi bankrotiranih kmetij — o razmerah v nacijnki Nemčiji? Kaj slutijo, da jih tamkaj čaka poleg mizernegu zaslužka — napets Ma propatfande, ds Jih pretvori v hitlerjevce, nakar ne vrnejo domov «kot plačani agitatorji zs nscijsko diktaturo? _ Sadovi "katoliške zmage" "Katoliška zmaga" v Apsniji dttbro žsVje, kakor vidimo v dnevnih poročilih ameriAkega tiaka. Kranko je razpustil vse delsvake unije, tudi — katoliAke. IM*vel ao adsj direktno podvrženi diktaturi po agledu noci|ake "delsvake fronte" v Nemčiji. d f\ Stark (M«.) Stoječi* Homer lelt (W. V« ). t". K. Ileiley (Ark.) la M. C. Tomasen* (Ind.). Iz metropole Cleveland. — Tukaj je na velikonočno nedeljo tako sneg padal in je bil tak mraz, da so pri sv. Vidu vsi štirje gospodje zmrznili, ali kar se je že z njimi zgodilo. Potem pa je sam organiat večernice opravil. Tudi pravijo, da bo kmalu celo še cerkev zamrznila. Bog se jo usmili! Tukaj se nekateri močno pritožujejo, ker oni, ki veruje v cerkev in Boga, vozi samo mrtve v cerkev, oni pa, ki ne ve ruje ne v cerkev niti v Boga, pa vozi žive v cerkev. In nad tega so ae spravili pri "najsvetejšem". Namesto da bi ga obtožili pred sodiščem, kakor postava govori, so ga pa kar sa mi hoteli soditi in kaznovati. Evo ti je svete trojice! Kadar bo papež blagoslovil Ameriko kakor je fašistično zmago v Španiji, tedaj bodo pri "najsvetejšem" že sposobni za rablja. Tukaj pri blagoslovljeni demokratski lutki — A. D. — se jokajo, ker so pri zadnjih volitvah demokratske kruke ven zmetali in republikanske izvolili na njih mesta. Sedaj se jočejo, ker republikanci z veliko žlico ožemajo davkoplačevalce. Pravijo, da je to grozna krivica in zakaj ne bi demokratje ostali pri koritu ? Kaj pa tisti, ki so leta in leta mirno plačevali davke in jih plačujejo še danes, toda niso Ae nobenkrat Imeli politične žlice? Sedaj so mnogi pri WPA ali na relifu, kjer politični žličniki d inkriminirajo proti njim. Tukaj ni vpraAanje, kaj znaš, marveč kogs poznaš in po tem dobiš relif ali plačo pri WPA. Seveda ao preiskave na dnevnem redu, ali kaj pomaga to, ker preiskujejo tisti, ki sami iščejo velike Wce Tega pa pri "najsvetejšem" ne vidijo! fcdnje čase smo čitali v ča-| magajo" kvartopircem z besedam7 mera je zelo šepava, a to ni važno Vsi ao kaj vredni, imajo dopisnike in vsak nik včasi rad kaj komentira. Ali i« 1 Zame je važno to, da je br. Kerže Lbfl, dejstva, da njegove .vrste "kibici" somi straneh mize. Ce ima IfoJek "kibice" iLI na primer stari Trunk tudi ~ in & lT Veliko bolj zabite in surove kot so moj ¡T pisniki Prosvete vsaj skušajo razumeu «t o kateri pišejo; vsaj skušajo, čeprav vselej in vaem ne poareči. Na drugi *tr»ni drugače. Dopisniki katoliških listov ¡M pojma o evoluciji, socializmu in drugih „ reh, katerih se lotijo in glede katerih "ki! jo." Nimajo pojma pravim, ker ga n imeti — ker se ne potrudijo, da bi stvar meli in ker mislijo, da jim tega razumevj ni treba. Stari Trunk ali kdo drugi jim kakšno frazo ali kakšno mastno — na pr "opičjaka" na račun vseh onih, ki razvoj človeka — in to frazo potem poaai jo in ponavljajo, ponavljajo in ponavljajo I konca, kar ni več niti smešno, pač pa Kakor otroci ... v_ Br. Kerže to lahko ve, če hoče (saj dobi G. N. vse naše liste, ako jih hoče) — toda' se ne zanima za katoliške "kibice", ima pi i ko posebno piko na Prosvetine "kibice." bi molčal, če bi se Kerže ponorčeval iz vseh1 bicev", kolikor jih premoremo .v objektivnega stališča — tako pa je neod[ za inteligenta Keržetovega kalibra, da svoje zabavljanje izbere le Prosvetine nike-komentatorje, vse druge pa ignorira, kor da so drugi all right, le Prosvetini lotje. ~ Br. Kerže je lahko opazil, če je hotel, da 1 sveta že dolgo časa ignorira otročarij« »t Trunka, ki jih iztresk dan za dnevom koše. Ker ima br. Kerže dober nos za ce", ali še ni opazil, da je Trunk "kibic vi bicev" ? V vsako stvar, ki se njega in nj vega businessa nič ne tiče, vtakne svoj no povsod hoče biti zraven, v vsako omelo se in vse hoče vedeti! — Ce Kerže ne verjame, i pazi, ko bo Trunk "kibical" pri najini mizi., Drugi poglavitni "kibicar," ki bi ga br. Ka že tudi lahko opazil, je rojak, ki piše AmeriM Domovino — ne vem prav za prav, kdo je, i je Pire ali Debevc. Koliko je že ta rojak i klobasal bedarij in zlobnih krpucarij v ¿ii fijakarskem stilu na rovaš poštenih svobod mislecev in socialistov, ki niso nobeni up zenci, je nemogoče slediti. Kako to, di I Kerže nima nobene kritične besede za tj "oberkibica"? In naposled — kapa kosmata! — br. Ka ima tudi svoje "kibice". Ali so ti "kibicTl right? Na vsak način morajo biti čisti koti gelji in drugače obdarjeni z vsemi vrlimi kajti Kerže ima zanje le dobro besedo. Ti bj govi "kibici", ki grejejo stolčke Um, kjer stekata umazana Ohio in še bolj umazan* legheny, pridno pogrevajo in "pokibicajo' i karte, ki jih Kerže meče v New Yortu- ■. so čudne reči, a niso nerazumljive sn pobavi se s tem bolj na široko, predno zaključi« serijo člankov. "Žalitve" članov 'SNPJ. Br. Kerže je v skrbeh za prepričanje m ških članov pri SNPJ. Prosveta, ki Jih uc>«| ko, kakor jih je Kerže začel učiti že pred ko tridesetimi leti, jih zdaj ^»!jTon.'u smešno, to je "outright silly" - toda pri»I Koliko pa je teh članov SNPJ, ki so po S žetovem prizadeti? Kerže ni v nobeni »m temveč kar naravnost pove: "SNPJ meroma tak odstotek vernih članov krtor ^ ka druga naša podporna organizacij»- , vek se bi vprašal, čemu so člani Kbiu teli, zakaj niso počakali ustanovitve »r Ce ni nobene razlike v odstotku verrn^ mu se prva jednota imenuje katol^T? pa svobodomiselna? - (Se nadaljuje jutru Pred dvajsetimi leti (ls Prosvete, 21. aprila 1919) zan. Delavnke vesti. stavke tekstilcev v Domače vesti. Sodišče v P«^^^ je oprostilo Fr. Prelogarja, ki je ^ umora rojaka Luakarja. Zločna ni,JJ V teku je državna prrtska^ ......ir Massachusetts«. ^ Po svetovni vojni. Iz Pariza P^^ Wilson opustil nadaljnja pogajanj» ^ glede Primorja. Trat in Gorica »ta za Slovence. . fcji Sovjetska Rusija. Iz Moskve Bela Kun. predsednik sovjetske ;1^ kem, povabil Lenina v Buditm*«** Agrarna «Uri (Dst)« to pm Sel«**» rama reforma je usUvljen«^ _ ^ graAčaki in cerkev dobi nazaj ^ ,i t:w i- ..klik« razd« ¡a ""Va^ Atari graAčaki in cersev a^. Ača. ki jih je republika ng^JT^ " ' bo spet največji velepc-^a* ^ Nič čudnega, da je P^^V* TrT '" Za enkrat r Cerkev bo spet akenj, Nič čud____ ku na "kstoliAki zmagi «u nH MUHWM : . \m»M. brc, za hierarhijo, toda - kolik«» * OGI.KJTK NOVO I»»» ovice • starega kraja lahkovernost Lnik 9 april». - Naši PO- S liudje"o nasproti ciga-Äüivo lahkoverni. Sml ciganskega slepar-^ je primeril te dni v na- fcmbohu bližini Polšni- • rano dopoldne, ko je v vežo ciganka srednjih ^a in prikupnega obraza. F je navezala stik z moš-J -l ..^irnvnrila. da irej t: i tro jih je pregovorila, da 0 prerokovala iz rok Zen- povedala nekaj takih, težile Glavačeve, kakor se pri samotnem kmetu v lohu. Medtem je stopila v tudi gospodinja, ki je pn-maše v Polániku. Bila je napravljena s prstani na in zlatimi uhani v ušesih. iU ciganka je priredila Gla-kar majhno čarovniško ,vo. Naročila je kokošje Na enem koncu ga je mal-iela, izgovorila nekaj čudnih , zamahnila in iz jajca je nila svinjsko kost. to onemeli nad uspelo ča-[jo in ženska je vedela poda imajo pri živini zad-,se smolo. "Res je!" so vsi jno priznali. Ciganka je brž ¡isla, da zna pomagati, kako ido nesreče odvrnile od ži-Seveda so bili Glavačevi s ovanjem močno zadovolj-htevala je svinjskega mesa vaievi so prinesli iz kašče in se nekaj drugih pri-ov. Ciganka pa je začela irjati živino. to se je zapredel razgovor je. Ciganka jih je napelja-zna pomagati tudi tako, da obrne na boljše glede de-Za tako posredovanje pa itrebuje nekaj denarja. Spr-bili Glavačevi malo neza vi. Ko pa jim je spet napra-kaj čarovnikih dokazov, pretentala in ho res pri nekaj stotakov. "Vse boste n«.zaj, nič nočem vašega," rekla. "Jutri zvečer vam prinesla vse nazaj, dotlej pa m hraniti denir jaz, da bo ugovarjanje uspelo ... Ej, vaše dragocenosti znam pose je obrnila proti gonji, ki je stala v mašni ob-polec in htrmela v ciganki-pretr.ost i. "Za dvakrat, če za večkrat vam bom po la v ¡lío zlatnino." Res je vorila gospodinjo, da je z rok dva prstana in nato ušes zlata uhana. "Jutr; r boste imeli toliko zlatni-bodo še vaSe hčere okite-je zagotavljala črna žena. »j je zamikalo bogastvo še udarja hojzeta Glavača. Stoli skrinji in prinesel srebr-■o z zlato verižico. "Ne pojem jaz vase ure in veriži je«zagotavljala ciganka dar ju moram hraniti sama 1 poizkus uspe." Mož je bi oljen in je ciganka zamota ženinim dragocenostim še »vo uro in verižico. «je momljala besede, ki llcer v fcambohu ne čujejo ' Ciganka je obračala oči «em in tja ter opazila, da > "a omari zavoj blaga, ki ' Pripravili za velikonočne dve ruti in še nekaj perila," je dejala ukazujoče. In Glavačevi so ji vse zamotali, kakor jim je ukazala, saj jim je zagotcvila, da x> do drugega večera vse na starem mestu podvojeno, če ne po-i rojeno. Le eno si je izgovorila: da smejo Glavačevi šele zvečer drugega dn^ zaupati sosedom, kaj se je zgodilo. Le majhna klepeta vost, pa bi bilo Vse izgubljeno. Preden se je zgovorna črno-aska poslovila, so ji zagotovili molčečnost do drugega dne, ciganka pa je pod častno besedo obljubila, da se bo vse izvršilo, kakor je napovedala. Prišel je drugi večer, ciganke pa seveda ni bilo od nikoder. 1 Pudi tretji dan je ni bilo in šele zdaj so začeli sumiti, da jih je pošteno opeharila. Včeraj so stopili Glavačevi na hišnik in javili komandirju Serdareviču, kaj jih je zadelo. Orožniki so začeli preiskavo, pa se je izkazalo, da je ciganka medtem že pobegnila iz kraja. Poizvedovanja se nadaljujejo. Gotovo je, da je bila ciganka članica večjega ciganskega tabora, ki tabori kje v dolini. Ljudje naj bi o taborjenju sleparskih črnuhov obvestili najbližje obla-stvo. »J »h ne bili oblečeni prav vsi na novo," ji Obujala in Glavačevi so s m' "Zavijte mi še to, pa Predno odideta, mu reče prejšnji: Ako še nekoliko počakate, bomo vam koščice vrnili. predno končam, vas vse skupaj povabim, posebno pa Cle-velandčane, na spomladanski koncert in prvomajsko proslavo soc. kluba 27 in Zarje, ki bo na 30. aprila ob 3. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Socialisti so edini, ki se še borijo za novo civilizacijo in svobodo vsega sveta, zato je vredno, da podpremo te boritelje kolikor nam je mogoče. Program bo zelo užiten in ne bo nobenemu žal, ki se udeleži. Tudi vam je garantirana dobra postrežba. Lotiia Kocjan, 5. Vešti iz Biidgeporta Bridgeport, O. — Redna seja naše zadružne podružnice bo v četrtek zvečer dne 27. aprila v društveni dvorani na Boydsvillu. Po seji bo tudi prigrisek in malo ječmenovca. Vabijo ae vsi član| in tudi njih soproge, da posetite to sejo. Pričeli bomo tudi s predavanji in učnimi tečaji v prid zadružništva. Ne pozabite pripeljati svojih žena kajti one so glavne kupovalke in je potrebno, da znajo, kaj se godi v zadrugi. Pridobite jih,I F • m-mm1a;| da se bodo začele še bolj zani- Le WIS ZQpr€lU mati za zadrugo. Joseph Snoy, 13. | g gploSM StUVko • Ünwtflha Narnhna flohporti&lrbnqt* iüv.s» So. Law ndaU Ava. jWftogo, Wêsolt GLAVNI OIMIOR ISVaâKVAI.NI OMIKI VhftMMt C»lnk«v, »r*4a«4i«lk.......................SM« a UwmUlt At»., (klmfa. 1lll««M r. a. vmm. ci. omih ...................... .....iai a u«»4«i« a*«.. uit««i« UwNMf Gratlakak, m*>1 tel..................IMT a. law niai. A*«., < kir«»«. Illliwla j«a» v«im. et .......................mii a. M*»t«i« a»«. im«»«». iiiimu rut» u «ai»». .........................a» s. uw»a«>a a?», i*i«-«««, mm«*« Jak» m«l»k. «r*Snlk «ImIU .......................MIT ê. I.awnlal« A«*., t"klc»««. IllUal. rouraatiHKDNiKii AMmJ VUrtrh. ar«l MteMfceé»* .............v........»M r»M«t A«*« Jalmaia»«, r». >r««k iialka. tragi ........................ Ill S. Ulli H».. MlUaakaa. WU. J«S» Fattay. Jr.. »»«I tlalrlktnl pa4|.r«U.,li.ih ................... H«« HT. Hlraka««. I*». OmmIIw Aarnlrk, «lr««l tkrirlktni (Mt»r«4«at»lk ..........MST W. Util St.. ll.talaat. Ukl« J«kn KUn.ak. lr*UI SUtrlktnl |>.HÍ|»rM.«li.ik......'...........,. .«I4 TmM Ml . U Halla, III. KS»aH Tanalr, ISÉ SlalrUilni M»«ll>rr.Ur4i.ll. .............B»> «I«. WalMnkar«. t ala. uosronakkki oiikkk i mam P.lravlvk. ................ .........II« r. Ul«t St.. CWmI«»!. OSI« Vtaxai t'*lakai .......................... ....... .IMT S. A»a.. « Ma«««, lilla.U r. A. VUar .....................................IUT \L U»»é«l« A»»., ih Ira «a. Illl«al* J«0» V««rt«k ...........%........................ IMT a Uwiriala Ara., t^l«»«». Illl»ata JaAa Oa» .......o...............................HI a 1'iaapacl A««.. (Ui.nl.it IIIIU. III. D«»«kl J. MUM!....................................IMt S. Trawl»«» A»».. kro» 330,000 ru- marca je bila fe ¿¿ft I r>t0rjj - morejo sporazume- Zavlačevanje pogajati j udarilo železnice New York. 20. apr. astor in njegova iena aretirana Obtožena sta nemoralnoiti Lom Angeles, (al., 20. apr. —J Dr. Joe Jeffers, mlad protestan-U». 20- — General Smuti, tovski pridigar, in njegova že- bivll premier ii sedanji justlč- ni mlnUter, je včeraj izjavil v parlamentu, da dobiva Hitler vojake 1b Jutnozapadne Afrike, nenaške kolonije pred svetovno vojno. Več tisoč mladih Nemcev obiščejo. Hvaležni smo posebno mrs. Bilich iz Ben>Mooda, W. Va., Sproharjevi družini iz S. S. Pittsburgha, Fabcovi družini, mrs. in mr. Louisu Frontel, mrs. Anni Ban, mrs. Margareti Kolih, mr». Anni Klun, mra. Chris-tini Mihelcic, mrs, Griltz, mrs. Progar, mrs. Pecman, mrs. Ako bo Lewis uresničil grož njo, bo ustavljeno delo v premogovnikih V Illinoisu, Indiani, Iowi, Wyomingu, Montani, Novi Mehiki, Texasu, Oklahomi, Mis-souriju, Kansasu, Coloradu in zapadnem delu Kentuckyja. Kontraktni pogoji v teh drža vah so povezani s pogoji v dr "Sa zdaj čutim moč očetovega blagoslova, čeprav je sam že zdavnaj mrtev. Da, da, bil ja res dober zdravnik. Veliko tistih, ki se zdaj zavzemajo zame, Je ozdrsvil. Se na dvoru je bil dobro znan." Mati se naamehne: "Da, očka, preveč ai skrbel za svojo malo, ljubo hčerko, zato je poatals kar nekam objestna Adela st obrne: . , "Mama, ti spet pričenjaš o Američknu. Gospa Ana prikima: "I, seveda! Kar iz glave mi na gre. Mlad je, v«4f st brezhibno kskor kakšen angleški lord, bogat Je, saj so .njegovi letni dohodki večji od vSegg nalaga premoženja Naposled ml pa moraš todi aama priznati, da Je lep in prikupen deček kakor malokdo." "Ce ga pa ne morem ljubiti." "Zakaj neki nt? Ali ti Jt Uko zoprn?" "Nt, it otlo všeč mi jt. Toda ntkaj drugega Je na njem, kar ga odbija." "Kaj vendar?" • Dekla JI takoj ne odgovori. 8pomni se, kako st jt stsnanil z njima v zdravilišču bogati A-meričan dr. Colman, kako Jt znal nastopati In kako so st vst dame zanj zanimale. Nobena ni opasila aa njtm kake napaka. Toda Adela jt ntkaj opazila, čeaar st jt bala. Američan se sa druge dama ni zanimal, n sa Adela Kmalu ji Je pričel dvoriti. Zaljubil sa Je vanjo* Ko se ji Je razodel, mu ja odgovorila, da st ne mUll poročiti. Resno Jo Jt pogltdal in it drugi dan odpotoval, češ da ga kliče dtlo nazaj Čts morja T* sdaj sta st mati in hči o nJem pogovarjali. Adala jt počasi rt lds mater j: "Povtm ti, sakaj ga na maram, čt st ml nt bol posmehovala." "Zakaj naj st ti posmthujtm?" "Veš, mamica, gospod Colman Je plešast. Dobro ti jt snsno, kako so ml pleše zoprne. Dr. Colman ima aieer dobro narejeno lasuljo, toda takoj ttm spoznala, da nims naravnih las. Sicer ga pa prav lahko trpim " "Al! se ne motil r "Na, nikakor ne!" "Torej čt st nt motim, bi tags našega bogatega snanca ti prav lahko rada imela, ako bi ne bilo v tebi neke bolttni. ki bi Jo človek krstil za "Idlozinkracijo", to je neko nervosno antipatijo proti plešam?" * • "Ras Jt. Vtndar upam, da ga bom še videla, saj Jt drugačt zelo simpatičen kavallr." Drugi dan se Jt gospa Ana odpravila po o-prsvklh. Na poti jt naktela na Američana. BHa Ja selo presenečena, ko ga Ja zagledala. Pozdravil jo jt. Ustavila ga jt ln ga povabila, naj Jo spremi. Mad pogovorom Ji Ja omenil, da je bil res namenjen nazaj v Ameriko, da ga je pa zadrttla ljubezen do njene Marke. Omenil ji jt, da jt odvisaa od Adele vsa antča njegovega življenji. Gospa Ana Jt bila resna žena, zato mu ja brez pomisleka vat odkrito povtdala. Takoj ji Jt priznal, da res nosi lasuljo, da mu je pa lasuljar zagotavljal, ds ne bo mogel nihče tega opatitl. Zahvalil se JI Je. ker je bila prrtl njemu tako odkritosrčna. Skleni) Je, da bo poizkusil t umetnimi sredstvi spet dobiti last. Proti) Jo Je. naj hčerki zamolči, da sta se srečala. Ko ae Je poslovil, je takoj odšel k svojemu pravnemu zastopniku. V pisarni jt zagledal sa mizo mladega piaarja, ki Je imel poeebno bujne in goste kodre. , "Bedasti svet! si Je dejsl milijonar. Ta mla-denič bi mi tskoj odstopil ss pol tlaočlnke mojega premoženja svoja laae. žal da Jih ne mora." Stopil Je v zastopnikovo piaamo in ga prosil. naj mu aporoči. kdo je najboljši specislist ss koto in laae. Zastopnik mu je imenoval nekega znanega profesorja. , Colman ae je odpeljal k njemu, pa Je slabo opravil. Čudaški atarse ni bil posebno vljifden in Je Američanu kar narsvnost odvrnil, ds nsj-Isže dobi lepe goste lase. če al da odrezati glavo in jo zamenja z druga poraslo. AKONAME^v^ OBISKATI SYjJjm. RAZSTAVO Jjjjg HBUL^mau "Sliial sem, da ima pol milijona delavcev pod svojo peto. Slovensko- Amerikanski KOLEDAR --1939- -- - POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA Slovtnic Publishing Co. 21t Wart lfl* Stwt Not Yw*. N- Y. Ihn M Rot: Moika ničemur nost Jimmy Momsford se Je srečal i pogledom deklice, ki se Je pri-pravljala. da »ede k sosedni mi. zi, in se Je premagal, da nI za zehal. "Kakor breekvIcaT si Je mislil In jI poslal enega tistih preizkušenih (»ogledov, ki očltu- Jejo občudovanje in vabilo ___ V njegovo veliso rasrtaranje ni ta pogled naletel na noben odziv. To Jga Je raajoailo. Se nikoli ni U njegov pogled sgre W oamtaa« • • -JL-r. 1 T: ls tega ste gotovo spoznali, da Jimmy nI bil grd človek. Njegov popis v pottUjskem seznamu se je glasil: Viaok 1.70 m, lasje svetlorjavi, oči modre; posebno znamenit: nobeno. Vlomi v hiše blagajne. Dela po va-čini sam. Ta kratki popis pa je preval skop Jimmy Momsford Je bil ljubek mladenič, oblečen « skoraj brezhibno eleganco, in ja •edel tisti dan. ko je uzrl dekli-ro "Kakor breakvko". o pol Ml-rth popoldne v majhni london-• »ki čajarai Cisto mirno in v CL Naelee .,.,..,...,,,,,,,,,,,,,,,,,........•"" Vstavit« t«dnik ia ga prlplšil« k ai»|l aaratsisi ■isj« Sraftia«: