154
Poročila o delu društva in zborovanjih
ARINVi XVII 1994
daluzija, Mursijsko kraljestvo, Manča, Ekstramadura in Kanarski otoki. Kraljeva pisarna jc bila vrhovno sodišče za to obmccjc, sprejemala jc priJažbc nižjih sodišč. Nerešene zadeve jc odstopi'a Vrhovremi: kas-liljrkcmu svetu. Urejala jt plemiške zadeve, zapuščinske zadeve, trgovikr krkiinal, cerkvene spore v posvetnih zadevah.
Odločala je o imenovanju poslanccv, županov, izdajal." je dovoljenja o tiskanju kn .g, ¿arad širokih pooblasti. ic prišla celo v upor s lodiščcm v Alhambri, zato jc Karel V leta 1543 njene pristojnosti jasno opredelil.
Kraljeva pisarna jc imela 6 odHelkcv .'soban/. Ta kriminalne nadeve, za plemiške m zapuščinske zadeve in Štiri za civilne tožbe. Uradniki Kraljeve pisarne so spadali v sam vrh družbene lestvicc Grmade ir so to jasno poka; ali, npr. s posebnimi sedeži v katedrali, v znameniti procesiji na čast praznovanja sv, ReŠnjega telesa so stopal' takoj za visokimi cerkvenimi dostojanstvenik) ud. Nova bourbonska dinastija je s splošnimi reorganizacijami mučno okrnila pristojnost kra Ijeve pisarne in jo v začetku I 1834 raztom iraia.
Oiem arhivistov danes ureja to dokaj neurejeno gradivo. Težave so v tem, da ni prvotnih popisov-inventarje" šestnajsrh poiarjrv. Ki so to gradi/o nckoaj urejali.
Sorazmerno urejene so plemiške zadeve, civilne nadeve le 50%. Blizu 9,000 tm arhivskega grad:va za obdobje od 16 do 20 si. zlasti osvetl' lokalnu zgodovino tega dela Španije, njene; politične dogodke ps tudi socialno in ekonomsko razvitost.
Stavba, v kateri sc nahija arhi^, je pri - aina hiLa u prve pol, 16, stoletja; pred dobrimi tridesetimi leti jc bila obnovljena, ltta 1966 pa dodeljena arhivu. Ariiiv ima peleg čitalnice in priročne knjižnice ¿udi lastno restu^rato^ko delavnico.
K f jjca Grabnar
27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 2°.-30 9 1994
Zborovanje zgodovinarjev jc potekalo 29. in 30. septembra v Cankarievem domu in se 1 oktobra sklenilo s strokovno cksknrz o v Kočevsko Reko. Od dosedanjih se jc razlike val o predvsem po tem da so vsi udeležene i že na začetku dobili v roke zbornik z vsemi referaH. kar jim jc olajševalo razpravo, in da so bili referenti zvečine mladi dokforji zgodovinskih ved, ki so predstavili izsledke svoiih disertacij. Tematika jc bila š roko usmcijcna, saj jc segal;, od antike do danes in se dotikala vsega slovenskega podro^ia, to pa je spodbudilo množične udeležbo (635 prijavljenih), 'lasti še med srednješolskim. JČitilii igodovinc.
/borov? njc je odprla predsednica Zveze zgodo vinskih društev Slovenije Jcra Vodušck-Starič, nato je udeležence pozdravil ljubljanski iupnn g Jože Strgar, ki jc prevzel pokroviteljstvo nad tem srečanjem zgo-
dovinarjev kot eno hm H prireditev ob S^O-let niči prve omembe mesta L/tbljanc. Sledil, so referati m rar.prave o njih.
Polona Bitenc in Timoter Knific sta v referatu t.juhijanica, lok reke, naplavina zgodovine prikazala Ljubljanico kot pomemben arheološki vir za obdobje od pr;drin,skega časa pa do pozn:ga srednjega veka. Dušan Kos st jc ukvarjal z. življenjem v prvih stolejih srednjeveške I jub'ianc i t njeni i prebivalcev, Janez Marolt jc obravnaval slovensko ozemlje v 3. st, n. š., tj, v času državljanskih vojn, vdorov barharskih ljudstev i* .kužnih epidemij kr.r jc bi'o "zrok za nazadovanje v tem HoletjtL. V Spremembah v strukturi plemstvu v kontinentalnih 'leže hi h Slovenije t' 13. fu 14 stoletju jc Dušan Kos obdelal tri stopnje teh sprememb: plemstvo med deželo, gospodom in tradicijo; podeželsko plemstvo v objemu mest i*t meščan"t"o na poti v plemstvo Peter Štih je v referalu Vloge miuistcrialn v in mi ¡i tov pri nastankit Wtce/ ob primeru gor.kih grrfov prikazal pomen, ki ga je imela ta akapina nesvobodnega plemstva pri doseganju de želnoknezje oblasti posameznega zemljiškega gospoda in k. se ■ najmočneje kazal z njegovo vlogo v vojski. Maja Žvannt jc v prispevku Plemstva: človeške dimenzije "snciolnc^tt paradiža" spregovorila o vprašanju, ki g^jc naše zgodovinopisje, zlasti se povojno, zanemarjalo, saj je bila tudi družba brezbrižna in celo sovražna do kulturne dediščine, ki jo je zapustilo plemstvo. Z načenjanjem tega poglavja je posKinila podobo naše preteklosti bolj uravnovesiti. Marko Štuhec j c v referatu Sla i a tu) polici, cciar na steni iti podpatte v dama s t ni h prtih obdelal plemiške inventarje iz 17. stoletja in tako prikazal plemiško bralno in .stanovanjsko kulturo.
D, tigi dan srečanja jc odprl Janez Cvim V referatu Slnvcnsko-uemski odnosi na Spodnjem Štajerskem IH4R ¡918 jc spregovoril o meščanstvu na Slovenskem in poteku narodnostne diferenciacije. Marjan Drnovšek se jc ustavil ob množičnem izseljevanju Slovence,, ki je nedvomno oslabile narodovo številčnost, in prikazal tokove tega izseljevanja in nj :govc odmeve vjavnosJi. Irena Gantar Godina je v prispevku Slovarska vzajemnost in Slove/tet obrazložila ideje slovanske vzajemnusti in solidarnosti ki so imele v čar.ih monarhiic veliko privržencev tnd; med Slovenci. Jure Pcrovšck jc v referatu Slovenski liberalci in Jugoslavija razčlenil narodnostno politiko liberalnega tabora v letih 1018 1929. medtem ko jc En i na Dolenca pritegnili) Slovensko kitltorm politika v Kraljevini SI iS 191H 1929.
V odrtorn incd dopoldanskim1 in popoldanskimi predavanji se je drugega dne opoldne sestala šolska sekcija .n razpravljala o vprašan" ih v zvezi z no rim učnim načrtom za zgodovino.
Popoldne so sc rcfcrcn.. posvetil1 novejši zgodovini. Bojan Godeša jc v prispevki! Našega sa\<-rožnika predstavlja "inteligenca" Ljubljane prikazal odnos italijanskih okupatorskih oblasti v Ljiibljansk pokrajin do slovenskih izobražencev Boris Mlakar je v referatu Domobranska prisego osvetlil okoliščine, zaradi katerih je do nje pn.ilc, ter različne namene ir eiljc, ki naj b: bili s prisego doseženi. Povojnih tem sta
Mtmvi XVII rm
Pore i ¡In o delu društvu m zborovanjih
155
sc dotaknin pefcjimM Zdenka Čcpičn Agrarna reforma ir pa!i tika in liožn R?pcta Slovenski /tanij-ki "liberalizem" it Jugoslavija. Za nrhiviste so pomembni pomisleki, k. jih imajo zgodovinarji do povojnih r.rhivov zaradi prcelike količine gradiva v njih in s tem povezane nepreglednosti.
/.borovanje sc j< končalo z občnim zborom 7veze zgodovinskih društev Slovenije in izvolitvijo novega vodstva.
LctoSnjc srečanje zgodi dinarjev jc bilo zelo uspeSno in zanimivo, Sc poseKno ;<aradi Številnih mladih znanstvei ikov. ki >o sc predstavil, na njem. in pa novih, svtžih pdjemov, s katerimi so sc priredit;lji lotili organizacije tega zborovanji. Samo želimo si lahke, da bodo t a kina tudi prihodnja.
Miran Kaf&i
*			
mM fcj-	4 • * »■till	'"> h t"lnn lil^ trk * U*«t«P ■ il^ i M, ^ * ni » ht "	
			
			
			
			v
			
			-- -
	■ ■HlhiiH krfhn		


Amtrl—m i» Until«' BrfMwwt.
- Sumdojipn^^ lig
_—




Jbf


tjtt_

s®
I/
■ | 11 ■ ■ * ^

a


T^Hl



fx

rtMii |
A
ti
iT 11
nil J

L
.	», 11 t rrt. r«„r „1 jw ' ■
h "21 ■t
»"■ I
s
Potni nalog za prvi redni vlak Št. 2252 od Novega mesia do Grosupljega za 1. junij 1 ¿94 ¡ni. Karel Rastju, Ljubljana