Giaaiio SZDL ptujsJtegi alcraja — Uprava le iredruittvo Ptuj Prešer- nova 7 — Telefon 156 fiB Pnji 643-T-206 - St. 24 — Letnik Vil. Ptuj 17. junija 1955 Urejuje aredzuim odbor — Odgovorm urednik Jože Vrabl — Rokopisov ne vračan:jo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena din 10 — — Letos naročnina 500 din voi- etna 250 din Ko to tn zahodne veltsit* prtd nedavnim a posebno noto priporočile »ovjehki vladi, nc' pristane na konferenco Hirih min strskih predsednikov od :8. do 21. julija o Ženevi, n: nihče dvomit, da bo ugodno odgovorila na povabilo. Na zahodu so »e namrei odrekli prvotnega načrta xa Lausanno, pa tudi z nejevoJio sprejet na znanje sovjetsk: pred- log o Dunaju. Ženevo je pač zner/ic po mednarodnih »estankb zadnjih let Med drugim spomU njo na konferenco o Indokini, kt se je 2 uspehom končala. AH ni morda prav ta resnica najboUšp znamenje, da bodo uspeli tudi *vellk: štirje* 9 pogajanji o neon- ski združitvi splošni rozorozitvt, popuščanju mednarodne napeto- sti in tako naprej? In Moskva je odgovorita, ka- kor so pri^kovali. Sedaj nI več ničesar, kar bi še lahko zaustavi- lo pot v Ženevo. Jutri se name- Tavajo sestati trije zahodni zuna- nji ministri na poti na izredno zasedanje Generalne stač Imele nanfe večj', učinko>\''?jši in preprfčevalnejSi vptiv l(akor na ameriške državni- ke V Washinqtonu se še n<*o pov^m odrekli poVtike miru s *pozieii file* in zahodnoevrop- skih obrambnih organizacij, ki naj zaustavijo morebitn napad z Vzhoda. Zato jim tudi niso po* godu nekakšne -»nove* ideje, ki jih nameravata predložiti — fa- ko vsaj trde — sovjetska in francoska diplomacija v Ženevi. Francozi »e potegujejo za spora- zum o nenapadanju med zahod- nimi obrambnimi organizaciiami i'n SZ ki naj bf odprl pot snloS- ni razorožitvi, SZ pa bo bržkone r«xstopila z obnovljenim načrtom o oseevropski obrambni In var' nostnf oraaniz€c'ji v kateri bi poleg v^eh evrooskib držav so delovale tudi ZDA Oba, četudi ie vedno dokaj različna predloga pa bf lahko vplivala na bodočnost Nemčije Ideja o nevtralni ali nevtraliz■ ra- ni Nemčiji bi v teh pogojih do- bila povsem drug pomen, kakor ga ima sedaj. V sedanjih okoli' ščinah so Velika Bntanfja. Fran- cija in ZDA tabo rešitev odkU^ Ttite. Med mirovna dejanja sovjetske d'pldmacije zadnje dni moramo prištet^ tudi povabilo zahodno- nemškemu kanclerju dr Ade' nauerju, naj ob'šče Moskvo tei 9« s sovjetskim: državniki pomem o ureditvi rednih diplomatskih, gospodarskih In kulturnih niikov- Nekateri krogi no Zahodu so ob tej novici takoj pristavili, da gre morda za propagandno ptf tezo ali celo zc prizadevanja sov- jetske diplomacije, do b' t raz- nimi obljubami odvrnla zahodni del Nemčje od Zahoda m niegrr vih obrambnih OTgar'zr.cif In ta- ko spodkoTyaia temelje zahodn' obramb.. Toda ysoffomur. količ- kaj razgledanemu človeku f« jcsno, da %o ZDA tako močno navezale kanclerje Adenmierja in njegovo vfcfio na Zahod, da frkp dnmnevr odpadejo. Razumljiva je drugo trditev, da ?e je SZ potolažilo t iedaniim stanjem v Evrop' in da je s po- vabilom le javno T nedvomno priznala neodvisnost In suvere- nos-f Zah. Nemčije Ce je a tem namignila Zahodu, naj ttori p< dobno glede Vzhodne Nemčije ki je prejelo stobodo iz sovjet- skih rok je seve drugo -jpraia nje Na fplošno lahko trd mo. da so vidiki za uspeh konference *štirih* precej jasm in da bo ao- bra volja vseh navzočih lahko opravila svojo nalogo. Zabodnonemšk; kancler ie od- potoval na ob"'k v ZDA Prv raraovort i E^enhower'em in Duilesnm kr.iejo. da se bo pova bilu Moskve odzval, vendar šele po konferenc^ »štirih* Tedaj ho namreč dokončno irvedel kakš nn ie stališče Zahoda do nem škena vprašanja in kakšno •te;*- ičp SZ Sicer pa *« zahodnonemški par- lament te dn ukvarja z načrt' o ustanov tvi zchodnonemške ar. made V Hal'i ie vodilna de mokrsčanska stranke po posveto- vanjih 9 predstavniki strank vladne koalicije spoznala, dr, je dosedanjo kocticija • tremi me- ičanskim: strankami vredne ie najboljša in najzanesljivejša. Francijo tarejo skrb: zaradi vse večj:h neredov v Alžiru in Mo roku. ki jih bržkone ne bodo do- mirlle n*fj lepe besede nit: nove vojaške okrepitve. je naluspešnefša oblika rsgoje mladincev %a službo v JLA S prav dobrimi uspehi so kon- čali mladinci iz občin Cirkulane. Lcakovec, Videm, GoriSnica in Podgorci 14-dnevno taborjenJ4s pri Lovrencu na Dravskem po- lju. V neizbrisnem spominu Jim bo ostala vrsta šotorov pod Jel- šami ob Polskavi z ravnim po- ligonom med Lovrencem in ta- boriščem, tovariško sožitje pri delu in pri zabavi, tovariški od- nos komandnega kadra itd. Šti- rinajst dni Je kratka doba v živ. Ljenju mladega človeka in ven- dar ta tudi veliko pomeni. V tej dobi so številni mladinci spo- znali sebe in tovariše, svoje vr- line In slabosti, težave in spo- sobnosti. Ta čas so bili kot raz- igrani otroci, enaki med enaki- mi, poslušni učenci, ukaieljna in radovedna mladina, mladi vojaki in resni izvrševalci svojih nalog in dolžnosti. Fizične na- pore so lahko prenašal, saj so se redno spočili na lepo urejenih le2trebnih sred. stev s pomočjo prispevkov ljud. stva, organizacij ter dobička raz- nih prireditev. Tudi prireditve 12. t, m. v Majšperku so bile v ta namen. Dopoldnevni nastop »Partiza- na« in gasilcev s prostimi va- jami ter s telovadbo na orodju, je predstavljal maniifestacijo zdravja in moči mladih ljudi, članic in članov obeh društev ter šolske mladine, ki je imela ta dan nekak zaključni nastop v tem šolskem letu. Član odbo- ra Okrajne gasilske zveze tov. Kolenko je ob tej priložnosti razdelil nekaj diplom članom PGD za dolgoletno vestno in marljivo delo. Dopoldnevnega naistopa se je udeležilo nad 300 ljudi. Prvi del popoldnevnega pro- grama je potekal okrog 500 gle- dalcem v uprizoritvi Remčeve dran>e »Volkodlaki«, k; so Jo z uspehom odigraU člani igralske skupine organizacije SZDL Breg — Ptaj pod vodstvom režiserlce tov. Vide Vičarjeve. Z naravno in prepričljivo igro so vsi igral- ci vzpostavili živ kontakt z nmožico, ki je z zanimanjem sledila vsem trem dejanjem. Ta so se v resnici odigrala v bliži- ni Majsperka 1941. leta. Čeprav je tov. Voronek, odbornik SZDL Breg, množico uvodoma opozo- ril na igralce-diletantc, igra sa- ma ni kazala, da bi igralci res bild še neizvežbani začetniki Aplavz po vsakem dejanju je dokazal, da je igra po zaslugi vseh igralcev, zlasti pa Mete (AKčeva), Anice (Koroščeva), Janeza (Podkrajšek), Zajška (Kozel), Petrčka, malega Mirana in starega Kopšeta (Fabjan) in ostalih igralcev, dosegla svoj namen. Vstopnina te predstave je tudi bila namenjena skladu za postavitev spomenika. Nedvomrko je bil finančno učinkovit tudi veseli del pro- grama tega dne, zlasti z dohod- ku srečolova, Ici je mnogim srečnim p>omagal do lepih do- bitkov ob vsakem 6. polnem listku. MlaicEna se je razveselila in tako pri plesu in petju pre- živela nedeljo, če ji že zaradi slabega vremena ni mogoče iz- koristiti nedeljskega časa za ko- panje in za drugi šport. V. J, Proslava 10. obletnice osvoboditve v Haidini v nedeljo, 12. j\mija t 1., so se Hajdinci res izkazali. Tako bogatega sporeda že dodgo m bdlo lin tako polne dvorane tu- di ne. Pri proslavi 9f> sod^fovali: občinski odbor SZDL Hajdina, obč. LO Hajdina, osnovna šola in nižja gimnazija Hajdiina, IZUD »Stane Petrovič« Hajdi- na, LMS Hajdina, Gasilsko dru- štvo Hajdina, Gasilsko društvo Hajdoše in KUD Kungota. Proslava je bila dvakrat. Po- poldne ob 15. uri za šolsko mla- dino, ob 19. uri pa za odrasle. Po himni, ki jo je zaigral tamburaškj zbor PGD Hajdoše, je pozdravil goste tov. Maks Kampl. tajnik obč. ljudskega odbora, nakar je imel predsed- nik obč. ljudskega odbora tov. Ivan Jakomini govor, v kate- rem je nanizal važnejše dogod- ke od 9. maja 1945 do dneva proslave. Ko je recitiral mladi- nec Vlado Zupanlč pesem »Son- ce«, se nam je predstavil Pio- nirski pcn-ski zbor nižje gimna- zije Hajdina pod vodstvom uči- teljice tov. Mance Terbučeve s partizanskimi in narodnimi pe- smimi. Pionirji so tako lepo za- peli kot še nikoli do zdaj. Z močnim aplavzom jim je bil po. plačan nemajhni trud. saj so redno hodili že zjutraj ob 7. uri k vajam. Izredno je na re- citirala Vera Kajiič. diijakinJ.T II. a razreda Znidrir.§ičeve »Tal- ce«. Deveta točka -rporeda je bil venček partizan.<;kih pesmi, ki ga je igral tamburažki orke;?ter iz HajdoS. Kdor posluša te mla- de, navdušene tamburaše, spo- zna, da igrajo res od srca za srce. Upravičeno so lahko po- nosni da So v tako kratkem času dosegli tak napreddc in uspeh. Njihovemu odličnemu učitelju tov. Valentinu Zumerju gre vse priznanje tn pohvala. Enodejanka »Mati« M. Klop- čiča je bila zelo dobro ocEgra- na. Režiserju predsedniku IZUD tov. Maksu K^arsplu lahko iskre, no čestitamo. V zadnjem pri- zoru sta bila mati (Stanko Me- gličar) tako odlična, da so mar^ sikomiu orosale oči. Minca in Peter, njena otroka (Renata Stropnik in Stanko Zupanič> sta bila v svojOi vlogah posrečena, prav tako pa partizanski koman. dant Andrej, Mincin fant (Vla- do Zupanič) in nJ!artl- /an^ke čase. Predstava je zaba- vala naše poslušalce. Igralcema Intiharju in Fekortji so pozna, da imata izkušnje na odru. Po- srečena sta bila tudi mali kurir in seveda tudi domobranski dc- zerter. Po recitaciji Ane Nabemikove le za konec zaigral tamburaški 7bor Kungota pod vodstvom ■nž. tov. Greifa več narodnih in partizanskih pesmi, pri čemer ?e je videlo, da je dosegel or- kf-rter vidnejši napreddc Vsi udeleženci proslave so bili enotnega mnenja o sporedu: sVse, prav vse je bilo zelo le- po!« To je obenem priznanje vsem sodelujočim in iskrena želja, da bi imeli na Hajdini .^e več takih nastopov. Dp. Hajdinski pevski zbor Daimo Ptniu leDie lice! Cesto govorimo o tem. kak- šen bo Ptuj v bodočnosti. Go- vorimo o vodovodu, o tej ali oni zgradbi, ki Jo bomo postavih tam In tam Malokdaj pa sfM-e- govorimo kakšno besedo o tem, kaj bi lahko v sedanjem Ptuju izboljšali, oziroma olepšali. Vse kritike zunanjega lica Ptuja, ko- likor smo jih brali v časopisih So ostale več ali manj brez od- ziva, aH z drugimi besedami- Ptuj si je trdovratno ohranil ti- sti Izgled, kot ga ima že lep čas. Olepševalno-turistično društvo v Ptuju, katerega predsednik je tov. Pernat Ludvik, čakajo v tem pogledu težke naloge. Toda vsa njegova prizadevanja bodo ostala več ali manj brezuspešna, če ljudje ne t>odo z večjo po- zornostjo spremljali njegovih priazdevanj Tu gre predvsem za tako drobne stvari, ki se jih da opraviti mimogrede, bre? večjih stroškov in brez poseb- nega dela. Tu mislimo predvsem na cvellice. s katerimi je že marsikatera gospodinja okrasila svoja okna 2a! vidimo v Ptuju Je vse preveč praznih oken, na katerih bi samo nekaj cvetlič- nih lončkov spremenilo ne sa- mo lice okert ampak vse hiše Toliko o zunanjosti. Se veliko bolj pereča pa je notranjost ptujskih hiš. kjer ni treba za hodnike in veže ničesar druge- ga kot me«KLOVE ZALE na ptujskem jfradu. Namesto te bo pred- stava v četrtek, 23. juiiUa, oh 20,. uri. _ , OKRAJNI ODBOR RK IN DPD »SVOBODA« V PTUJV priredita TEDEN BORBE PROTI ALKOHOLIZMU 19. junija 1955 ob 9. uri: Otvoritev razstave breTa'ko- h mnr vp-toH« delavnost bi srečo: Ptuj, 17 junija 1955 Ing. Lmec figon: liroiiiDir evec ie nm mimli Mogoče sc bo zdelo komu od ▼«č, da ponovDo p.iem o krom pirjeveip škcdli-vcu. katerega bd naj poznal že sleherni otrok, ne pa samo vsak pr:ceiOvalec kron.- piria O kolorddarju povor.mo že vsa leta po vO)ni Krompjr)e*ec je namreč zelo nevareo ikodlji* vcc m ni druge pomoč-, kakor da 8« bor.i&o prot: ajetnu t vsemi močmi kakor se bOr- vinograd- nik proti peronospori «ti oidiju. Če hočemo z.gotovlt normalen krompirjev pridelek Zadnja le't tega škodlj.vc<« ni bilo toliko da bi že takrat predstavljal nevar- nost za pridelek ga je vsako leto več in v nekaj letih uteg ne postati koloradar sovražn.k krompirja 1. Odgovornost za 7aUraQje škod- ljivca pada predvsem na pridelo valce krompirja, kakor na občin- ske ljudske odbore in kmetijske zadruge. V tem pogledu ic treba prvenstveno skrb posvetiti lan- skoletnim okužbam m sosedniir parcelam. Predpostavljam, da pri- delovalci krompirja hroSča po2- najo in da je treba osvežiti le načine njegovega 2at'ranja. Obiranja hroščev in lič nk ter zalege se vedno ne bi smeli opu- stiti. To je važno ?lasti pri od- krivanju novih žarse Na starh okužbah pa dosežemo večj-: uspeh edino s kemičnim zatira- njem, ko na-ad škropmo ali pra šimo Za Škropljenje uporablja- mo svinčev arzenat 0,75-odstolne koncentracije, to je 75 dkg na 100 1 vode. Svinčev arzenat le nevaren strup zato je treba z njim previdno ravnati. To |e fin prašek, ki ga je treba ^tresti v vodo in zelo dobro premešati, S tako pripravljeno tekočmo škio pimo ok .žene nasade. Vod? drobnih kapljic kmalu izpar: Iz rastlinskih de^ov presek pa osta- ne na njih. Kjerkol. škodljivec ugrizne, sprejme va=e tudi strup Mala količ na svinčevega arzeoa- ta zadostuje za n'cgov pogin. Škropiva potrebujemo dokler so nadzem"^k- del rastline Se manj bujni, okrog 500 ali GOO 1 na ha, pozneje pa več, tudi do 1200 na 1 ha. Lahko pa upoi-abliamo tudi oljni Lindane. ki Cfa vtamcmf« 0.15 odstotka, ali 1 5 del na 100 litrov vode To je strup za čebe- le, za človeka in domače živali pa ni nevaren Če se z ni m pr*- viino ravna Lahko ga mešamo z bakretum ap&om Nadalje mcmo praživa: Pe- pe.n, Pantakan Perfektan — Bcntox Zelo pcgosto se uporab- ila Bento« 5 ia 10 To so praii- va. ict jih je treba enakomerao razpršiti Za ha nasada potrebu- jemo 15 do 25 kg Duphar-ben- tox olja vzamemo 0,2 do 0,5 %, to je 200 do 50C kub cm na 100 litrov vode Zelo dobro sredstvo je bakreni Lindane To je praSivo ki ga po- trebujemo 20 do 25 kg in ki de luje tud; prot krompirjevi ples- ni, ki je nevarna glivična bolezen krompirja. Tudi krompir v vrtovih je v nevarnost., zato opozarjam go- spodinje, de pogledajo po svojih nasadih krompirja in paradižni- ka, če se tudi v njihovem vrtu ne zadržuie kromprjevcc Na novo odkr tih žar'5čih vbrlzguiemo v zemljo ogljikov žveplec. zelo strupeno tekočine ki na zraku izh'apeva Njegovi hlapi so strupeni ir cksoloz vnp'. Pri delu se ne sme kadit- nit' kuriti Ta «trup un'čujc vse, kar je živeq3 v zemlj- Vbr zg^mo na vsaj 20 cm globoko Na kvadraln' meter napravimo X)o 5 vbodov in vsakokrat vbrizgnemo po 20 g ogljikovega ivepleca. Luknje sproti zamašimo, da strup n« uhaja IZ zemlje. Občinska in vaški štabi so dolžn; pamettto organzirati zati* ranje škodljivca Nekateri so T lanskem letu vzeli stvar resne i roke, prav tako tudi letos. GLO je nabavil v«č škropilnic in razpršilcev ter jih razpored"! na področju, kjer je največja potre- ba po tovrstn h strojih. Ob tej priložnosti nj odveč opozorilo na Temelju: zakon o zaščiti rastlin, ki nalaga vsem, ki Se bavijo s kmetijsko proizvod- no nalogo, in dolžnost, prav ta- ko kot uredba Gospodarskega sveta pri OLO, obvezno škropiti In praSit" okužena kromptriSča. Vendar mislim, da se v tem po- gledu ne bo treba opirati na za kone in uredbe, ker ie t interesu posameznega pTidelpva'ca krom- pirja zatiranje krompirjcvca ka- kor je v interesu vsakega v'no- gradnika zatiranje peronopore. Omenjena zaičitna sredstva so na razpolago pri »2^družn'ku'^ v Ptuju, pri Okf zadružn" zve'zi kakor pri KZ. Te b opozoril, da se 2 nj-m' pravočasno primerno založijo, da jih ne bi zmanjkalo. Razne novice v ObreŽu so priredili v ne- deljo, 12. jtmija t. 1.. medkra- jevno tekmovanje koscev Pri- reditflrv si Je ogledalo veliko število ljudi in bi ■« vse Itpo izteklo, da ni nekaj tekn¥>val- cev bilo nezadovoljnih z oce- nitvijo tekmovanja in za^l Tekmovanje pa je kljub temu uspelo, kakor je to že navada ob podobnih pri-r^-v ' . ki imajo v teh krajih že dolgoletno tradicijo. V Ptuju j€ pred kratkim ob- ravnavalo članstvo Društva kmetijah inženirjev in tehni- kov nA svojem sestanku o bo- dočih oblikah kmetijske službe, ki je aedaj neenotna po raznih okrajih In republikah. O tem se sicer trenutno še razpravlja pri Zveznem izvršnem svetu, vendar je toliko ie znano da bo vso pos,peševalno službo prevzela zadružna organizacija, torej Glavna zadražna zveza, Okrajne zadružne zveze \n kme- tijs'ke zadruge medtem ko bi naj okraji obdržali le nadzorno sltBŽbo. Nekateri člani so za- vzeli do lakSne ureditve kme- tijske službe skeptično stališče. OLO Ptuj je letos kupil in razporedil po okraju 41 rtznih strojev za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Poleg tega. da so te stroje nabavljale kmetijske zadruge, kmetijska posestva ter privatniki, se na terenu Še vedno čuti pomanjkanje tovrst- nih strojev. To je posebno po- membno zaradi tega, ker je vprašanje, če se bo dalo z raz- položljivimi stroji pravočasno oškro^plti ali zaprašiti vse krom- pirjeve nasade, ki jih v vedno večji meri ogroža kromplrje- vee, kakor tudi pred krompir- jevo plesni jo, ki prav tako lah- ko v veliki meri zmanjša pri- delek krompirja. Na ptujskem olcrajnem pod- ročju se bavi s čebelarstvom po nepopolnih podatkih 455 čebe- larjev, ki imajo nad 4000 pa- njev. S stališča sadjarjev bi bilo potrebnih še več panjev. Es^peranto za vzgojo, znanost in kuiiUio z znano resolucijo UNESCA, najvišje svetovne kulturne orga- nizacije. Je eeperantu prianano mesto, ki mu prfcpada. Kakor povsod Po svetu, tako so tudi v riaši drŽavi e«peranti- sti aktivneje na delu za razmah mednarodnega jezika ESPE- RANTO. Tokrat zaznamujemo pn nas v Ptuju vidnejši napredek in uspeh. Izmed 16 tečajnikov, fci So obiskovali začetni tečaj ospe- rantskega jezika, jih je 9. t. m. opravilo izpit iz osnovnega zna- nja Esperanta 8 z odličnim, po 4 tečajniki pa s prav dobrim oai. dobrim uspehom. Po nadaljeval, nem tečaju jih bo večina pristo- pila k opravljanju drugega iz- pita o znanju jezika, kakor to določa program csperantskega inštituta. Člani esperantske sekcije bodb poslali najagiinejše na kongres jugoslovanskih esperantistov, ki bo od 2. do 5. julija v Sarajevu in na Svetovni kongres delev- ske esperantske organizacije, ki bo od 5. do 12. avgusta v Llnzu. Upamo, da bomo tudi letos de- ležni pomoči LOMO in OLO, s katero bo omogočeno to poto- vanje. Kakor je znano, Imamo v okraju precej samoukov espe- rantskega jezika, kakor tudi te- čajnike dopisnega tečaja, zato vabimo vse. ki žele opravljati izpit A, naj se javijo tuk. espe- rantski sekciji DPD »Svoboda« Ptuj. Vabimo vse tečajnrike, naj se udelJže izleta 19. Junija v čatko- vec. kjer bomo obiskal- es-oe- rantiste. J. D. Na' nsfinp wpc\ *ir vit To so ljudje! Inczemši-ina nekaterih tuzemcev Poznam možakarja, ki f« naie gore liH. se pravi, v Pilek.ji ;e rojen, pa bo vendar svoj živi dan obžaloval, da je Prlek. Usekan je namreč na vse, kar je inozem' skega. Prvo, da smo na čistem, nekje v Avstriji ima teto le tc teta ie po njegovem mnenju ne' kaj povsem drugega, ker pač Uvi v inozemstvu. Po vojni je oboie val amer ške pakete, jede] je ce* lo i'ladkan tižol in na vsa usta hvalil, kako je to '>prima^. Kopa so nase tovarne začele izdelovati konserve, jih niu povohal ni vei. »Vse to je ,kiump'«, je pravil. Prej je imel zmeraj ameriški žvečilni gumi v ustih, našega je izpljunil in zdaj niČ več ne žve- č: Potem inozemski kamgarn! To je stvar zase-, vedno išče r>o vseh trgovinah inozemsko bicgo, dokler ne najde premetenega trgovca, ki je na blago iz Majšperka pritrdil listek »uvožf- not, in tega kupi, naj stane kar hoče. Ncravnost zaljubljen je i? ny/on. Samo da je na glavnku ščetki ali kje drugje drobno na- pis^ano *nYlon'(, pa je stvar »pri- ma*. Nai polivinl ignorira, ker j« po njegovem »klump«. Takoj ko je bilo mogoče, je nai junak obiskal teto v Avstriji. Ker ta teta n: noben bogataš in prav težko za^-luži svoje šilinge tam gori, je prav kmalu prišel nazaj. Ampak s seboj je prinesel kovček drobnarij ki jih ie pot- lej razkazoval znancem: »Glej, ta vžigalnik, gltj glavnih, uro — VSe to je ,prima' inozemska stvari Pri nas še sto let ne bomo izdelali kaj takega!* Hvalil je življenjsko raven ljudi onstran meje in slastno kadil avstrijske cigarete, ki imajo nekaj skupne~ ga 8 «7omo in blaženo vzdihoval: •Fino! To so cigarete!* Skratka, možakar obožuje vsa' ko Ugo, ki jo naredijo kje preko meje in pridno vleče domačo plačo. Ima naročene razne nem- ške revije in jih vneto posoja svojim somišljenikom. V našem mestu namreč n! edini častilec »inozemsko — uvozniškega* kul' ta. Ta peščica ljudi ie prcva sra- mota za naš pošten narod. Ko 9e ustavi sredi trga kakšen ino' zemski avto crl' motorno koto, prilezefo ti Častile: inozemstifa od vseh strani in *e pobožno zbr^e- /e okrog predmeta občudovanja kakor primitivni divjaki, ki prvič vidijo avtomobil Potem začne neskončna htMita podjetju, ki je aoto izdelala, državi, katere tabli, co nosi vozilo in tako naprej. Hvalijo vse do vezalke na čev' Ijlh inozemcev, pa čeprav ie strgana. In naš možakar ie zme- rai med prv'nn, k počastijo vsnk primerek -nozemskega or« tomobila v mestu. Samo en pri' mer: Pred dnevi so "e oboževalci inozemcev zbrali pri bencinski črpalk , kjer sta se zavoljo ben- cina ustavila dva nemška mulca (bila ita očiten primer povcmptr- iene Hitlerjugend). Medtem ko je uslužbenec spoštljivo naceja' bencir} za njuni »Vcspj«, so obo* ževalci hvalH vozili na vse mile viže. Mulca i/a jih seveda ogle- dovala s srmozavestnim nnsme' hom in kadila naše cigarete . .. Ob ?/ouesu je eden mi'ostno stisnil St'ri siotake uhiihoncu pr' črpalki, nakar sta se 'kari šprlir občudovalcev slavnostno odpeljala. "To so ljudje!* je ainfonn r''?- jal uslužbenec in stisnil st^fnke v žep »Da. da." se ie onlos'! p/^š znanec, *to so ljudje. Mi sf^o še sto 1p' 7a nilmi. . .« Kakšen človek p- fe on in vsa ti-ria druščina, ki khče^lar' pred vsako »Vespo« in vs"h:m avto- mobilom z inore^-ko tn^f'co? 2a uvoženi kama^rn^ nvlon m robno šrp-ff>n zrtnr"''r, cr«o' nonos. Sof je možakar, kcter^nn nnf,«?fi- jem naše pore ti'^t. se nr^jj; ^ Prlehifr roien . . . 3*> r^č r"*: v vsakem zrnju je kaksTna rr^'*' ______'m-V POPRAVEK Ti5*:arski .^krat Je krivec v št. 23''55 Ptujskega tednika na drugi strani objavljenega riapač- r»ga naslova v ses^ta-vku in^. Zo- reča, k>; se pravilno gla«i: »Pri- znavanje posevkov«, kakor ie iz sestavka jjdmega iuiw raevidno. v nedeljo, 19. junija t. 1., ob 14. uri bo v Staršah pri ob- cliM proslava 10-letnice osvoboditve z obširnim sporedom, ki 'a pripravljajo vsa društva in organizacijo s področja ob- line Starše. Po proslavi bo prosta zabava na istem prostoru. V pri- meru slabega vremena bo proslava prihodnjo nedeljo. V soboto, 18. junija t. 1., ob 19.30 bo v prosvetni dvorani akademija s kulturnim sporedom, za^em pa baklada in kre- ■^ovanje. Vabimo mladino in odraslo, naj se črlmštevilmeje udeležijo sobotne akademije in nedeljske proslave ter proste zabave. Občinski odbor ZB NOV SUršc SVEČAN ZAKLJUČEK POUKA NA OSNOVNI SOU BREG — PTUJ Breska §ola Ptuj bo imela v nedeljo, 19. junija t 1., ob 14. uri na šolskem dvorl5ču slove- sen zaključek šolskega leta 1954/55. Na sporedu bo nekaj prizorčkov. petje pevskega zbo- ra in telovadni nastop, po tem pa nagraditev odličnih in osta- lih učencev te §ole. Od 8. do 14. ure bo v Solsikih prostorih razstava ročnih del, pismenih in risarskih izdelkov. Povabljeni so starši breskih šolarjev in prtja^telji nvladin(# naj sd ogledajo razstavo in naj se udeležijo popoldnevne aka- demije na iolskem dvorišču. TELOVADNI NASTOP V MARKOVCIH V nedel,io, 12. junija, je prire- dilo markovsko telovacbio dru- štvo Partizan s sodelovanjem šole in gasilcev telovadni na- stop. Nastop bi naj bil, kakor je bilo predvideno, ob občin- skem prazniku dne 5. junija, pa je zaradi slabega vremena od- padel. Nastop se Je začel z državno himno in nastopom vseh sode- lujočih, nato pa jo predsednik društva tov. Janez Horvat orisal desetletni razvoj društva, ki je bilo ustanovljeno kmalu po osvoboditvi in doseglo v tem obdobju lepe uspehe. Nastop je obsegal 15 točk Prvi 9o nastopili cicibani z ljud- skimi plesi, nato žjnska deca, pionirji itd. Vsi oddelki so iz- zvali pri gledalcih obilo odobra- vanja, da je celoten nastop od- • Ično uspel. PRIPRAVE ZA ZANIMIVE KONJSKE DIRKE V PTUJU V nedeljo, 3. julija 1955, ob 14. uri, bodo iva Tumišču pri Ptuju konjske dirke v priredbi Kluba za konjski šport »Drava« v Ptuju. v pestrviTO programu se bodo vrstile ravne in preponske ga- lopske dirke. preskakovanje preprok ter kasaške dirke (eno- vprežne in dvovprežne). Poseb- na privlačnost pa bo medkhib- ska ^alopska dir1?a jahalnih ekip Varsždin. Caikovec in Ptuj za pr ot tudi konjski reji. Zato naj ta prireditev privatod široke nrmožice l.tubrteljev konj tn kon^isike^a šsporta — zl«£it4 pe veHko Število kmetovalcev, ki redijo konj<^ Prireditveni očboe Taborjenje predvojaške vzgoje Ptui. 17. iuniia l^-^S Strar % Prof Tone Klasinc: V uporu in borb zo svobodo Srednjeveški Ptuj je Imel kot ervojo posebno značilnost utrjen grad na visokem hribu tik nad mestom In dva samostana bii- xu dravskega nabrežja Na visokem gradu nad me- stom 3o gospodovali mogočni ptujski gospodje, ki so bili v IX stoletju za Celjani najmo- fočnejša plemiška rodbina na tajerskem. Ptujski gospodje so v imenu salzburšklh nadškofov vladali nad Ptujem in njegovo širšo okolico ter varovali deželo pred neprestano se ponavljajočimi napadi bojevitih Madžarov. Oni So tudi ustanovili in bogato podpirali oba semostana Gor- nji, dominikanski samostan. Je bil ustanovljen leta 1230 spod- nji, minoritski eno ali dve de- setletji pozneje. Leta 1399 je Bernard ptujski s posebno listino določil, da dobita oba samostana v skupno last posest ptujskih gospodov v gornjih Halozah z vsemi zem- ljišči in pravicami, ako bi rod ptujskih gospodov izumrl. Ko se je to leta 1438 res zgo- dilo, postaneta oba samostana bogata zemljiška lastnika več- jega dela Haloz Po urbarju Iz leta 1440 sta imela 75 vasi in še posebej nad 400 gomjakov (vinogradniških posestnikov, ki 90 letno dajali zemljiški go- sposki dajatve v vinu) Upravni in g odarsk: sredlSčl ogrom- ne povesil sta bila Podlehnikin Hamre pri MajŽperku. Skupna upravna in sodna oblast je seveda nujno vodila do številnih nesporazumov tn dolgotrajnih sporov Ziato si le- ta 1481 skupno posest razdelita in natančno določita, katere vasi pripadajo tej ali oaH zem- ljiški gosposki. HALOZANI POD NOVIMI GOSPODARJI Stara je resnica, da spremem- ba gospodarja rada prinese no- ve navade v hišo. Tako je biLo tudi v Halozah ob nastopu no- ve zemljiške gosposke Zanimivo pa je, da so si Ha- ložanl hitro znali zavarovati ter natančno določiti svoje dolžno- sti in pravice. Deželni vladar je bil njihov zaščitnik m k njemu so se obračali v stiski. Tako je cesar Friderik kot deželni knez že leta 1447 s po- sebno listino točno določil vse obveznosti in dajatve podložni- kov minoritskega in domirikan- sikega konventa (samostana) v Ptuju. V dominikanski kroniki, ki jo hrani mestni arhiv v Ptuju, beremo to listino in iz n?e po- vzemamo najvažnejša določila- 1. Podložniki so dolžni plačQ- vati novim gospodarjem isti davek In dajati dajatve v žitu. vinu itd., kakor so to prej da- jali ptujskim gospodom 2. Glede tlake zaradi katere so se pritožili, odločamo (cesar)" obema samostanom^ naj pripe- ljejo dajatve v žitu in vino v Ptuj; razen tega naj vsako leto opravijo za oba samostana to- liko voženj drv za kurjavo, kakor so to delali prejšnje čase ptujskim gospodom Preko teh obveznosti pa jim imenovani bratje (oba samostana) ne sme- jo na noben način nalagati no- bene druge tlake (mit kelner anderlev robath nlcht beladen noch beschwaren soUen in kein Weis). 3. Glede davkov določamo in ukazujemo, da se ne smejo pod- ložnlkom nalagati nobeni dav- ki in nlkake naklade, temveč se morajo Imenovani bratje za- dovoljiti z zemljiškim davkom (Činž) in z drugimi služnostmi ter dajatvami 4. Davke za potrebe deželnega vladarja in dežele more pobi- rati le deželni vladar po svojih uradnikih 5 Deželnemu glavarju se na- laga dolžnost braniti podložni-^ ke, pomirjati prepire in razso* jati spore * To so najvažnejša določila te- ga cesarskega patenta, na ka- terega so se v poznejših sto- letjih, zlasti v XVn., tolflco- krat — žal skoraj vedno brez- uspešno — sklicevali haloškl kmetje v borbi proU svoji zem- ljiški gosposki. V BOJU ZA STARO PRAVDO V XVI in XVn »toletju ee je splošno stanje kmečkih pod- ložnikov močno poslabšalo Naj- bolj zgovoren dokaz za to 60 Številni kmečki upoid In nemiri po vsej slovenski zemlji. Kakšen Je bil v tem času po- ložaj v Halozah med minorlt- sklml in dominikanfiklml pod- ložniki? Orumeneli papirji — spisi In listine Iz tiste dotoe nam priča- jo tudi tole: (Dalje prihodnjič) MESTNI KINO PTUJ bo predvajal od 17 do 28. Ju- nija sledeče filme: 11.—20 ju- nija 1955: »Melba«, angleški barvni film; 21.—23 Junija 1955: »Jaz in moja žena« nem- ^1 barvni film; 24.-27 junija 1955: »Trenutki odločitve«, slo- venski film. VSEM TOVARIfiEM ODBORNIKOM LOMO PTtlJ! Po členu 136 ti. 1 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS it. lS-52) SKLICUJSM sejo Ljudskega odbora za petek, dne 17. junija 1955, ob 15. url v sejni dTonmI Mesine občine. Dnevni red: 1. IZToliter inlciatimega (»dbom komune. 2. Rasno. Smrt faiismu — svobodo narodu! Predsednik: Janko VOfirrine« OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Okrajno gledališče Ptuj bo v okviru proslav 10-letnice osvo- boditve ponovilo na pH-ostem na ptujskem gradu znano Fran Žižkovo ljudsko igro z godbo, plesom in petjem v devetih sli- kah: »MIKLOVA ZALA«, ka- kor sledi: Sobota, 18. junija: Napovedana predstava »MIKLOVE ZALE« na ptujskem gradu odpade. Namesto te bo predstava v Četrtek, 23. junija, ob 30. uri. Nedelja, 19. junija, ob 15. in 20. uri na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: »MIKLO- VA ZALA«, ljudska igra z godbo, plesom in petjem v de- vetih slikah. Osmič in devetič! Izven, Četrtek, 23. junija, ob 20. uri na prostem na ptujskem gra- du: Fran Žižek: »MIKLOVA ZALA«. Desetič. Izven. Sobota, 25. junija, ob 20. uri na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: »MIKLOVA ZA- LA«. Enajstič. Izven. Nedelja, 26. junija, ob 15. in 20. uri na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: »MIKLO- VA ZALA«. — Dvanajstilč in zadnjič! Predprodaja vstopnic pn gle- daližki blagajni v soboto od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure; v nedeljo od 9. do 11. ure ter 2 ure pred vsako predstavo na ptujskem gradu. — Opozarjamo cen j. občinstvo, da je dohod na prireditveni prostor na ptuj- skem gradu iz Rajčeve ulice (bivša okoliška osnovna šola, se- daj vojašnica). — Ne zamudite ugodne priložnosti in sd oglejte lepo uspelo predstavo z ori^- nslnlm štehvanjem, visokim re- Jem in drugimi koiX)iškimd pleš! Kurirji v obroču sovražnika V poznem poletju 1944 so se fantje v ptujs'kem okrajv mno- žično pripravljali na odhod v partizane, ne samo v Zagrrsko brigado in v Kozjanski odred, ampak tudi na kurirske postaje v Haloze, na Ptujsko polje In v Slovenske gorice Partizani- kurlrjl so opravljali pomembno obveščevalno službo o spre- membah v sovražnikovih posto- jankah, skrbeli so za prenos hrane, obutve in zdravniškega materiala v pa^iiizanske vrste, spremljali so voiaSke Ir poli- tične predstavnike na posvete, fante k partizanom in prenašali tudi narodnoosvobodilni tisk Njihovo delo je bilo poleg po- membnosti tudi zelo nevarno Vedno so morali paziti da niso prišli v zasedo od koder bi bil pobeg skoraj nemogoč ker so partizanske patrulje štele le tri do štiri može V 14. kurirski postaji, ki se je zadrževala največ v Zamen- cih, Moškanjcih in Strejandh. je bil komandir Sever Rudi, študent iz Moškanjc Okoli sebe je imel požrtvovalne kurirje: Frica Ivana-Viteza Iz (Norišni- ce. Cagrana Janeza-Miha, kmečkega sina iz Zamencev Be- denJka Avgusta, po poklicu uči- telja iz Zetal. ki je delal s par- tizani od leta 1943 Na 14 po- staji je prevzel političnovzgoj- no delo »Jura« je bil zidar. »Filip« je bil kmečki sin »Hor- vat Marjan iz Moškanic Je zbe- žal iz nemške vojske, kjer s je pri sanitejcih pridobil precej izkušenj o negi raniencev. kar je partizanom zelo koristilo. Kurirji na tej postaji so bili tudi Tobias Prano iz Moškanjc, Repič iz Mezgovec in TroSt iz Cvetkovec. Kakor vsaka kurirska posta- ja. Je bila tudi Štirinajsta raz- deljena na patrulje treh do Šti- rih mož. ki so hodile na javke, vsaka v drugo smer. Za smer proti Vurbergu Je bila javka v Novi vasi pri Kolarlč Anld. Kurirji 14 postaje so se sesta- jali na rogozrišikem pokopali- šču s kurirji drugih postaj, v Strejancih pri Silak Rozaliji in drugod. Na javkah so se ogla- šali tedensko po dvakrat. Spali In hranili so se pri raznih za- nesljivih ljudeh, vedno priprav« Ijeni na spopad s sovražnikom. Iz marsikatere nevarnosti so se rešili, pogosto so uporabljali orožje bili ranjeni v manjših spopadih. prenaiSall dolge ure na prostem mraz mrzlih zimskih dni in pričakovali dan osvobo- ditve, ki nI bil več daleč. Bilo je februarja 1945. leta, na večer pred usodnim dnem bitke v Gorišnici. V bližini Go- rišnice so se sestali politični delavci s kurirji, da bi se po- menili o koordinaciji politične- ga in kurirskega dela, o dose- ženih uspehih in nailogah. Ker je bil program razgovora zelo obsežen, se Je zavldcel pozno v noč In še ni bil zaključen. Ne- kateri kurirji so morali na služ- beno dolžnost, zato so se poslo- vili Drugi pa so odšli v Go- rlšnlco k Toplaknvim. da bi tam razgovor nadaljevali Med zborovailcl so bili tudi BeLšak Franc-Tone, študen* iz Muretinec. član Okrožnega od- bora OF za ptujski okraj. Sever Rudi, komandir 14. postaje, To- bias Franc, Frlež Anton-Jelen iz Poljčan, komandir relejne li- nije: Pohorje-Ljutomer, Repič, Trošt in še drugi kurirji tako da jih je bilo na sestanku zbra- nih šestnajst. Zatopljeni v važne razgovore niso partizani opazili, da so Nemci hišo obkoljevali v treh obročih. Po poročilih domači- nov je bilo nemških vojakov, orožnikov in gestapovcev okoli pet sto. Ze^ obkoljeni, se zbrani v Toplakov! hiši. še niso 2:avedli svojega položaja, ker je sovraž- nik obkoljeval nadvse previdno in tiho Sele ko je nekdo po na- ročilu Nemcev prišel k hišnim vratom in pozval na predajo, so se dvignili z dvema mitra- Ijezioma v borbo, ne meneč ee za poziv na predajo Sever Ru- di in Tobias Franc-Zvonko sta hotela z jurišem prebiti obroče v katere so jih ukle-nili Rudi je menda prešel že prvi obroč, ko je padel z Zvonkom. Ko- mandir Jelen je skočil skozi šupo na tla, a je med letom dobil strel, da je obležal mr- tev. Tudi Tone Belšak je juri- šal, da bi se prebil skozi obro- če sovražnika, a je padel smrt- no zadet. Nemci so partizane začeli ob- streljevati z granatami Kurirji so se borili, dokler jim ni zmanjkalo municije, takrat so se predali Bilo jih je sedem. Nemci so jih naložili na ka- mione in odpeljali proti Ptuju, nato pa v Gradec. Bitka v Gorišnici se je kon- čala. Mrzli februarski dan se je nia.gibal h koncu. Strašna no- vica o novih žrtvah za svobodo se je širila od ust do ust Če- prav v večnem strahu in pri- pravljenosti na usodno vest, so svojci padlih in zajetih onemeli od žalosti, ko so jim povedali, da je padel njihov sin, njihov brat. V težkih urah žalosti je bila tolažilna le misel, ki jo je tako lepo izrekel partizafiski pesnik Kajuh: »Samo milijon nas je! Milijion umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en sam mili'on, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči... O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na ukaz. tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz. Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo! Zdrhnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno g"avo.« R.-B Operetni ansambel Doma JLA iz Maribora gostuje v Ptuju v soI>oto. 18. junija (ta dan odpade predstava Miklove Zale!) In v ponedeljek. 20. junija, vselej ob 20,15 (ob Setri na devet). Ralpb Benatzky: ,Prj If onličku" opereta v treh dejanjih Sodelujejo člani mariborske Operb in orkester Doma JLA. — Predstavi se vršita na dvorišču fiole za vajence lesne stroke (Minoritsko dvorišče) v Ptuju — Predprodaja vstopnic v gledališču, telefon 71; Magajna odprta vsak dan od 15. do 17. ure. Stepišnik Antonija iz Ptuja se je s srpom zabodla v levo nogo. Polajžar Ivana iz Draženc se je poparila s kropom po obrazu in zgornjem delu telesa. Kolarič Janko iz (jomilc je pa- del z vlaka ter dobil močne po- škodbe na plečih. Bezjak Janez iz Sterjanc je padel g skednja ter si aJomil levo roko. Cafuk Anton iz Slovenje vasi je padel z voza; pri tem mu je padla krlpa za gramoz na telo tn mu požkodovala levo nogo. Lah Kristino je močno odrg- nil čevelj ter ji požkodoval de- sno nogo. Peršuh Marija iz Mihove si Je stisnila roko pri plotu ter si jo močno poškodovala. Živič Karel iz Ptuja se je s koso vrezal v nogo. Kocuvan Jerica iz Hvaletinc je padla s hleva ter si zlomila desno roko. Rebemik Anton iz Cirkovc je padel v apno ter si poškodo- val nogi in roko. Sagadin Tončka iz Gerečje vasi je brcnil konj. Poškodba na glavi Cafuta Ivana iz Pobrežja pri Vidmu je 9 kolesa prevrnil mo- torist. Polanec Vinko iz Lešja je pa- del ter si poškodoval roko. Vaupotič Ema iz Maribora je padla z motorja ter ei poškodo- vala glavo. Obran Marjeta iz Moškanjc si je pri skakanju v šoli poško- dovala levo nogo. Klemenčič Andreja iz Cvet- kovc je napadel s kolom Nakrap Avgust ter mu poškodox'ai re- bra in roko. Kukovec Marija iz Bresnice je padla ter si poškodovala rebra. Cmko Marijo iz Krčevlne je zaibodel z nožem Murš-č Franc iz Krčevine, Na brzotumirskem tekmova- nju ŠD Ptuj za mesec junij, ki je bilo 14. t. m., je zasedel 1. mesto Rudolf. II. Pernat, III. Podkrajšek R. ml., IV Modri- ni ak, V. Bohak, VI. Drofenik itd. NA PREDAVANJU Znani profesor medicine, ša- Ijivec. govori o tujih telesih v nosu. Med drugim pravi: »Naj- češče tuje telo v nosu je prst. Toda to tuje- telo je zelo lahko odstraniti iz nosa.« SODOBNI ROMAN IVAN POTRČ (24) »Uboga Tunika!« Bil je trenutek, ko mi je po- stalo hudo zavoljo nje ki ni- sem mogel, da JI ne bi rekel besede, že zavoljo njenega oče- ta A Tunika se j-^ zdrznila, se obrnila proč, naglo, kakor se Je le mogla; zakrila si je obraz s predpasnikom a zajokala nI — to vem. ker sem do konca do- kler sem jo videl, šel z očmi za njo. A najžmetnejše je bilo, ko Je prišel Rudi Topi-kov brat, starejši od pokojnega; ta ki se Jo priženil k Toplečkini sestra- ni Prišel Je k hramu, ko da bi bila hiša in grunt njegova in ko da bi bilo potrebno, da zdaj, ko se je Toplek rešil, napravi red pri hiši Prišel je v soboto večer, ko sem med njivami z ženo in otroki samimi dekleti — imel je tudi enega sina. a za njega so pravili, da ni pri pravem — in je stoi»l, ne da bi koga pogledal, tudi To- plečke v prikleti ne, v izbo. kjer je ležal brat. Odkril se je. ga poškropil in pokrižal, trdno, ko da bi se bal da se bo vračal in ga nadlegoval; za tem se Je postavil ob pare zmolil očenaš ali dva, nato pa se obrnil in prišel v priklet. se na sredi pri- kleta ustavil in se pokril To- plečka si je znova brisala roke. ko da bi si jih že poprej, ko je prišel, ne obrisala zadosti: a brisala si jih je da bi mu segla v roko. Toda Toplekov brat se je zravnal pred žensko, ko da bi je sploh ne videl potisnil roke v žep in zadrto povprašal, ko da bi se bolj tikalo prikleta ko Toplečke: »Kaj pa tak nazarensko zija? Lahko bi ga prevezali A — ?« Hotel je še kaj pridjati ^ je potem samo pogrknil izvlekel desnico iz žepa in zamahnil, ko da je tako vseeno vsake bese- de, ki jo pri tej hiši izreče in ko da Je najbolj pametno, da je tiho. »Križani Jezu®,« je vzdihnila Toplečka. kakor je še nisem slišal in spustila predpasnik Kaj pa morem Jaz. ko Je tako umrl?« Ženska se je uprla. Toplekov brat je še viže dvig- nil glavo, stegnil vrat pogle- dal na začmeli strop in rekel: »Saj. ženske nikoli nič ne morete. Franc pa je mrtev.« Toplečka ni nič rekla, tudi zganila se ni Obrnil sem se in stopil v kuhinjo, da bi jo pu- stil samo Tam sem potem sli- šal, kako se je moški znova povrnil na staro »Nazarens&o zljaU je za- vzdihnil Kje pa ste bile, ko je mniral?« Odrevenel sem in začutil vro- čino, vse hkrati Slišal sem, kako se Je Toplečka še enkrat zacmihala in kako je znova med brisanjem po obrazu za- čela z zgodbo, ki sem jo ta dan od jutra do večerke ne vem ko- likokrat že slišal ter mi je vedno huje presedaila. Vse to je bila pripovedka kako jo Je Še poklical, kako je vstala, se oblekla, šla Ln mu skuhala čaj, kako mu je potem prinesla čaj, kako je potem vse skupaj, čaj in zdravila, zaužil in kako... kako je bil videti še kar pri sebi Kako je šla potem pogle- dat v kuhin.jo zavoljo ognja — človek vstaja sredi noči in nI pri celi pameti! — in potem legla, in kako se Ji je ves čas, dokler je ležala, nekam čudno zdelo, zakaj več ne stoče — cele noči je prestokal, oh-jezus! — In kako ji nekaj ni dalo mi- ru; kako jo je dvignilo da je odšla k njemu, in kako mu je potem hotela potisniti roke pod odejo, ki jo je imel zunaj in golo. Jezus usmiljeni, ln kako je — ti moj Jezus nazarenski. bog mu daj dobro na onem svetu! — videla, da je že konec z njim. da je za večno zaspal. »bh-jezus!a je končavala, »težko, hudo bolezen je imel, umrl pa ni žmetno. kakor sveča je ugasnil, še poklical nas ni, da bi mu svečo podržale .« Bila je cela pripovedka a ▼ kateri je bilo vedno povedano, kako je bila Toplečka dvakrat v kuhinji zavoljo čaja in drugič zavoljo ognja. Med Toplečkinim pripovedo- vanjem je prišla iz sobe sestra- na, za njo so prišla dekleta, in znenada je Toplekov brat po- vsem blago izrekel, ko da bi zavzdihnil: »Kaj čemo! Vzelo ga je, re- šil se je ...« »Uboga si, Zefa. uboga,« je zastokala sestrana in stopila proti Toplečki, »Pri Gečevih imajo prav tako hudo reč, sam.o da so Gečevki ostali sami mali otroci. A ti. Zefa, imaš že otro- ke, ki ti poma-^gajo. .« »Ah. Jezus!« je zacvilila zne- nada Toplečka. se vrgla sestra- ni v naročje in strahotne, nepo- tešljivo zajokala To ni bi] ti- sti jok, ki sem ga zaslišal po- noči, proti jutru, ko je bil bolj kričanje in tuljenje; tole zdaj je bilo hlipanje. ko da bi se v ženski vse trgalo Tudi sestra- na si je začela brisati oči z robcem, ki ga je imela v rokah ves čas, odkar sem jo zagledal prihajati med njivami, in se je potem resnično razjokala Toplekov brat je pogrknil in ee obrnil proč, od ženske, da mu ne bi bilo treba prenašati cmihanja; tudi hčere so si za- čele brisati oči. jaz pa sem se potegnil iz kuhinje skozi pri- klet in mimo vse te nabrane žlahte. Prav nič mi ni dišalo, da bi Toplekov brat še zavoljo mene katero povedal; bal sem se tudi, ne vem zakaj, da si ne bi Toplečka obrisala oči ter pred žlahto. pred pokojnikovim bratom in pred sestrano, zne- nada kaj Izhlipala ali pa tudi vse povedala in da ne bi pri tem pokazala name. Kadar je bila vsa iz sebe, tudi trohe pa- meti ni bilo več v njej. Kasneje sem se večkrat spom- nil na ta strah in vselej me je s.preleteLa groza kadar je zdr- snila skozi glavo misel nanj, čeprav sem si takoj, še tisti trenutek, dopovedal, da se to ne bi moglo nikoli zgoditi' to- lažil sem se in si doxX)Vedoval, da je Toplečka preveč preračun- ljiva in prepametna ženska, skratka, da je odra-sla in pri- sebna in da ve kaj počenja. Vseeno pa sem jo imel tisto soboto in nedeljo nenehoma na očeh ves čas. ko se je motala žlahta okoli nje: strah me Je držal, ko da bi me zajahal — samo midva sva vedela, kako je bilo s Toplekom, kako je končal. Zvečer — Cafovka je pričela s svojimi dolgimi molitvami ki jim ni bilo ne konca ne kraja — sem stal pod uro, med vrat- mi in pečjo, in strmel prek razoglavih moških glav in la- nenih ženskih rut proti param na sredi hiše. kjer je ležal med dvema svečama med debelo in tenko lojenko. Toplek, s skle- njenimi rokami in z molekom. ovitim okoli koščenih prstov Ljudi, sosedov in žlahte, se je nabralo za polno izbo In za poln priklet. Cafovka je molila s počasnim in pojočim glasom, sedminarji so ji zebra joče od- govarjali, da je bilo po hramu ko v cerkvi ali pri večemicah. nekaj se je zdelo tako crkveno tudi zavoljo ure. ki so jo usta- vili. Zrinil sem se k steni da me ni izk>gel nihče videti, m poiskal — nisem se mogel za- držati — Toplečko Stala je med mrtvim in med okni, za Haniko in za Tuniko in ves čas pogledovala prek mrliča in sveče nekam proti oknu zagr- njenim z rdečkastimi pregri- njali. Tunika se le kdaj pa kdaj skrčila, ko da bi jo jok pripo- gibad, medtem ko si je Toplečka venomer potegovala robec si brisala oči in popravljala lase. Ves čas. ko sem jo tako bolj čutil kakor videl ali jo gledal pred sabo, se mi je mešpl. v glavi, kako Je neki tej ženski zdaj, ko čuje pri mrliču in pri možu, s katerim je živela in imela otroke, a kateri je tako končal — pred njenimi očmi, Kakor sem se bal zjutraj, ko je prihajala v hlev — gotovo je prišla večkrat ko imam prstov na rokah — in se obračala okoli mene, ko da bi mi nameravala kaj povedati a je potem vselej odšla, ne da kaj rekla in kako sem se zbal potem, ko sta se s sestrano objeli da bo zne- nada popustila in 2:atulila ter se bo vse izvedelo, tako sem počasi sprevidel da se s svojim brisanjem oči. s tuljenjem in posmrkavanjem vede tako, kot se F*a^ morajo obnašati take ženske na pogrebih Od nekod, ne vem od kod mi je prišla misel, da se vse vdove obna- šajo tako. kakor je potrebno za svet in kakor je pač navada — vse dmgo, kakor se kje zgodi, pa ostane za navek skrito, kakor Se pri Toplečki skriva za tem pobrisavanjem in posmrkava- njem (Nadaljevanje sledi) Ptuj. 17. junija 1955 Vrednost čebele ni samo v medu Med je zelo iskan in zdra- vilen, čebele pa velike važno- sti p>ri oplojevanju sadnega drevja. Iz teh dveh razlogov se posamezniki oprijemljejo čebelarstva Vendar večji del njihovega prizadevanja v tem pogledu nc odgovarja potrebam in koristim kakor tudi same- mu napredku v čebelarstvu hploh Čebelarjenje v slamnatih koših je še dokaj pogosto Pri tem se pri odjema ju medu če- bele z žveplom zadušijo. Vse- kakor f.akega čebelarjenja ne moremo šteli med sodobno, kakor to delamo pn čebelarje- nju v A2 panjih Res je, da čebelarjenje s tema panji zahte- va več znanja in prakse toda s časom je treba iti naprej Kdor tega ne dela, ta zaostaja, giede zadnjih pa je znano, da so vedno tepeni Čebelarstvo je tesno i>oveza- no s sadjarstvom Dokazano je, da čebele v sadjarstvu povpreč- no doprinesejo precej več z oplojevanjem drevja kakor je vrednost pridelanega medu in voska. Čebele oprašijo najmanj 80 odstoUcov oprašenih cvetov in v naprednih sadjarskih de- želah sadjarji plačujejo čebe- larjem lepe vsote za to, da pri- peljejo čebele v njihove sadov- njake na pašo in opraševanje. Iz lastne izkušnje vem. da je .sadovnjak redno rodil, dokler jc stal sredi njega čebelnjak. Pozneje čebelnjaka ni bilo in rodnost dreves je znatno padla. Sedaj, ko je čebelnjak zopet v sadovnjaku, drevje zopet nor- malno rodi. Rojenje čebel je prave vese- lje ža čebelarja, ki s« s tem zvi- ia. število panjev, če seveda ne Jebelarj samo za med Ct če- bele ne rojijo, lahko umetno po- vzročimo rojenje Za to je se- i^eda potrebno mnogo oazljivo- 5ti, spretnost) in prakse Ven- dar naša čebela že po svoji na- ravi rada roji in torej umetne- ga rojenja ne W priporočal ni- komur, vsaj tistem ne, ki v tem pogledu nimajo dovolj zna- nja tn fjotrebe po večjem šte- vilu rojev Vsak čebelar- začetnik je najprej potreben znanja, nato šele lahko ravna s čebelami ob rojenju tako, da doseže zadovoljiv uspeh. Cas rojenja je odvisen od moči čebelne družine Slabe družine sploh ne rojijo Letos je zakasnelo rojenje zaradi hladnega vremena Ce pa je panj dovolj močan in mu pri- manjkuje prostora, je prisiljen rojiti. V takem panju je mno- go mladic in zalege. i>a tudi matičnjekov. Ko se pripravlja- jo, čebele ne izletavajo več ta- ko pogosto, mimo posedajo na bradi pa tudi na okencu ter čakajo na rojenje. Ob lepem, sončnem vremenu. navadno med 10 in 14. uro se začno čebele valiti Iz panja. Troti glasno pojo, da je roj .že od daleč slišati. V panju pa je pravo šumenje in rajanje. Pri prvcih ni nevarnosti da bi ro.i pobegnil, ker je matica stara, ki s^mo nekaj časa leta po zraku, nato pa sede na kakšno drevo, kjer čebelar roj lahko ogrebe Drugec ali tretjevec pa ne izbira dneva in rad izleti proti novemu stanovanju, ki so ga FKMskale posebno za to do- ločene čebele. Ko je roj sedel, ga je treba ogrebsti. Za to je potreben slrmnat koš. zajemalka, gosja perut, ročna škropilnica, čebe- larska kapa ter primerna lestev Ob vročem ali soparnem dnevu roj nalahno poškropimo po- sebno, če so čebele hude. Nato z zajemalko zdevamo čebele v pripravljen koš preostale pa pometemo s perutjo. To opravi- mo hitro nato pa obesimo koš v bližini, da se zberejo še okrog letajoče čebele. Pri vsajanju rojev je neob- hodno potreben lesen vsipalnik, da delo laže poteka Prvcu na- vadno damo neizdelane satrdke, drugcu pa nekaj izdelanih sat- nikov kamor odložijo svojo balo Tretjevca. če ne že drug- ca. se navadno branimo zaradi premočne izrojitve. da ne bi nastali slabiči Po devetih dneh imanio dmgi roj. tretjega pa po treh dneh Pribli&io po petih dneh po prvem roju že slišimo peti matico in če takrat pode- remo vse matičnjake ne bc rojil. Pri vsakem čebelarskem opra- vilu moramo paziti na snago. Začetniki cesto grešijo in v svoji želji po naglem napredo- vanju prečesto brskajo okrog čebeljih družin To seveda n: dobro, ker družini lahko ško- duje. Kupčič Antor Nedelja, 19. junija 1955: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spo- red) — vmes ob 6,05—6.10 Po- ročila in vremenska napoved. 6,30—6,35 Pregled tiska 7.00— 7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 7,lo—7,30 Reklame. 7,30—7.35 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 8,00 Otroška predstava — Vera AJ- brehtova: Punčka se je vrnila. 8,35 Glasbeni mozaik 9 00 »Po svetu poezije«: Pesmi Mirze Sa- fija. 9,30 Slovenske narodr.c in umetne pesmi p>oje zbor »Slo- venske filharmonije«. 10,00 Družinski pogovori 10,10 Do- poldanski simfonični koncert. 11,15 Oddaja za Beneške Slo- vence. 11,35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ot 12,00 —12,10 Pogovor s poslušalci. 12,30 Napoved časa. poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, ^Tnes reklame. 13,00 Pol ure za našo vas. 13,30 Želeli stt — poslušajte! 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska nap>oved in objave. 15.15 Igra Češka godba pod vodstvom Boruta Lesjaka. 15.30 »Po naši lepi deželi« — Zvone Kržlšnik: Slo- venska .Istra pred začetkom se- zone. 16,00 Igrata pihalni godbi ljubljanske gamizije in Ljud- ^ milice pod vodstvom Jože- ta Bruna in Rudolfa Stariča. 16,30 Nedeljski roman — Mar- cel Giuglaris: SJKkštovani go- spod Lutka. 16,50 Z gla lx po -svetu. 17.30 Radijska igra — Ivan Cankar: Martin Kačur. 18,30 Promenadni koncert 19,00 Zabavna glasba 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Zabavni zvoki. 20,30 Športna poročila. 20.40 Nekaj opernih melodij. 21,15 Mednarodna radijska univerza — a) Prof. Lucien de Gennes: O hormonih; b) Prof Cesare Valle: Obnova urbanizma v Ita- liji. 21,30 Skladbe F Chopina, 22,00 Napoved časa poročila, vTemenesmi. Vse prijatelje domače g!c.sbe vabimo, naj se koncerta udele- žijo v čimvečjem številu. Vstop- nina bo vračunana v ceni pro- grama. Uprava šole Sekcija namiznega tenisa športnega društva »Drava« v Ptuju je pričela z rednim tre- ningom. Prijavite se pri Alcizu Cehu, v trgovini z usnj^^m »Ko- nus« Ptuj. Miklošičeva ulica. RAZPIS Komisija za imenovanje di-' rektorjev pri LOMO v Ptuju razpisuje po določilu člena 90 Uredbe o ustanavljanju pod- jetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-53) mesto poslovodje od- kupne postaje podjetja za pro- met z odpadki »Odpad« v Ptu- ju. Pogoji: zvanje komercialista ali gospodarskega poslovodje. Pismene ponudbe s priloženim življenjepisom in podatki o do- sedanji 2aposlitvi je vložiti pri LOMO v Ptuju — Tajništvo za gospodarstvo najpozneje do 1. julija 1955. KNJIGOVODJO (honorarnega) v trgovino »Koloniale-« v Ptu- ju sprejmemo. Interesenti naj se oglasijo v upravi crgovi- ne. POSTRE2NICO ali gospodinjo za celodnevno zaposlitev sprej- mem. Vprašati v upravi. KNJIGOVODKINJO, ki obvla- da knjigovodstvo podjetij in splošne gospodarske predpise, za vodenje poslov družbene evidence, sprejmemo takoj v službo. Plača po uredbi s po- ložajnim dodatkonru — T^ai- družna hranilnica in posojil- nica Ptuj. OSKRBO pri ugledni minM dru- žini aH prt simpatični re«m go^jodinji želi soliden upoko. jeni nameščenec. Dopise po- slati upravi pod šifro »VDO- VEC«. Tekstilna tovorna ^ v Ptu u bo sprejela v službo 5—6 izkušenih tkalk ali tkalcer: Priiave sprejme nprvm to- varne. SPLOŠNA KMETIJSKA SOLA TURNISCE PRI PTUJU okraj PTUJ RAZPIS Uprava Splošne kmetijske šole Tumišče pri Ptuju bo sprejela v šolskem letu 1955/56, ki prične s 15. septembrom t L, največ 30 gojencev in 20 gojenk. Namen šole je nuditi mladini, ki bo ostala doma na kmeč- kih gospodarstvih, mladini z državnih posestev in kmetijskih zadrug primemo kmetijsko in gospodinjsko strokovno izobrazbo. Sola traja eno leto. Kot redni gojenci se lahko vpišejo vsi tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogioje: a) Fantje in dekleta kmečkega porekla v starosti od 16 do 23 let, izjemoma tudi starejši. b) Tisti, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole. Prednost imajo oni. ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom končali I. letnik kmetijsko-gospodarske (nadalje- valne) šole. c) Zavezati se morajo, da bodo sami ali s pomočjo kme- tijske zadruge ali druge ustanove plačevali mesečno oskrbo- valnino 2500 din. d) Biti morajo duševno in telesno popolnoma zdravi z ne- oporečno preteklostjo. Kandidati naj vložijo lastnoročno spisane prošnje (kolko- vane 30 din) v času od 1. jiidija do 1 septembra 1955 na naslov: Splošna kmetijska šola Turniiče pri Ptuju pošta Ptuj. Priloge k prošnji: 1. Izpisek iz rojstne knjige 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško potrdilo o duševnem in telesnem zdravju. 4. Izjava staršev o rednem mesečnem plačevanju celotne ali delne oskrbovalnine. 5. Uradna izjava kmetijske zadruge ali druge ustanove, da bo redno mesečno plačevala celotno ali delno oskrboval- nino (štipendijo). Gojenci in gojenke imajo popolno oskrbo v domu šole. Zaključni izpit, opravljen na šoli, velja kot teoretični de", strokovnega izpita za naziv kvalificiranega delavca kmetijske stroke. Razpis štipendij bo objavljen v eni izmed prihodnjih šte- vilk našega lista. Pohitite s prijavami! Podrobna pojasnila daje uprava šo'!€ ..... UF&AVA SOLE. Kmeto volci 1 s pomočjo gospodarsiUh odsekov Kmetijskih mšng ht praktičnih nasvetov kmetijskih strokovnjakov, ki >o vara brezplačno na razpolago, boste povečali kmeiljiko proix' vodnjo. Gradnja silosov in gnojničnih Jam, uporaba vnetnih gnojil, zaščitnih sredstev in poljedelskih strojer, ki ao vara po ugodnih cenah na razpolago, vam omogočajo anointo izvajanje agrotehničnih ukrepov. Vsa gospodarska posojila vam nudi ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA PTUJ Vsem dobaviteljem in odjemalcem naSega podjetja ter vsem poslovnim znancem sporočamo ialostno vest, da Je v četrtek, dne 9. t. m., po težki bolezni preminil nai dolgo- letni sodelavec in član naiega kolelctira tov. ooslovodja poslovalnice L ^lelovni kolektiv trgovskega podjetia »JAVOR« — PTUJ ZAHVALA Ob bridki izgubj našega nepozabnega moia, brata, 5trica tn svaka z Ptuja, Zagrebška cesta 42, se najtopleje zahvaljujemo vsem. ki ste sočustvovali z nami, ga v ta