Pomenki o «lovenskem pis anji. zLvn. 17. Hvalil in hvalil si sporočila vipavske, postojnske in černomeljske šole, ktere vse kažejo tudi v pisavi lep.napredek, da j e r sanioglasn ik! Pogovarjala sva se sicer že lani o tem in tedaj si ini djal: ,,Pusti'va za zdaj to reč!" Ali — ker se mi zdi ta reč prevažna, in ker doveršijo najni pomenki v kratkem drugo leto, lotiva se je še letos. Povej mi vendar, zakaj ne posnemaš doslej unih glavnih šol, in kdaj niisliš vsaj tudi ti pokazati v svoji pisavi lepi napredek, da je r samoglasnik! T. ,,Da se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona". Čuj, poslušaj torej pervi zvon, ki poje, da je r samoglasnik! Pervi je pisal dr. IVI iklosič, da sta / in r samoglasnika v staroslovenskem, 1. 1850 v »Lautlehre der altslov. sprache" str. 10. 11. takole: Von den vocalen /, r. §.18. »Die buchstaben / und r haben im altslovenischen eine zweifache bedeutung: stehon sie im inlaute zwischen consonanten, im welchem falle ihnen stets einer der beiden schwachen vocale jer, jerek folgen muss, oder bilden sie mit einem der genannten vocale jer, jerek den anlaut, so sind sie als vocale anzusehen: pl'n' (plenus) čr'n' (niger) 1'žica (cochlear) r'vanije (rugitus); in jedem andern falle sind diese beidon buchstaben consonanten. wenn man bemerkt, dass diesen beiden buchstaben, so oft sie als vocale auftreten, stets einer der beiden schwachen vocale jer, jerek folgen muss, so konnte man versucht werden anzunehmen, dass nicht / und r, sondem die sie begleitenden schwachen vocale die sylbe machen, folglich jene nicht als vocale anzusehen sind, dass daher nicht pln, črn, lžica, rvanije sondern etwa plun, črun, lužica, ruvanije zu sprechen ist; in dieser annalime konnte man bestiirkt werden durch forraen wie slun'ce ant. hom. m r o z o k' pat. c r i k' v' in spateren glagolitisclien handschriften: allein wenn man dagegen erwilgt, dass die beiden vocale / und r auch im sanskrit vorkommeu, dass ferner der sohwache vocal nicht nur in den freilich nichts beweisenden spateren glagolitischen handschriften, sondern auch in iilteren handschriften in diesen fallen manchmal ganz fehlt, dass endlich der vocal r in allen diesseits der Donau gesprochenen dialecteu fortlebt, so kann man nicht umhin, die buchstaben l und r in den oben angegebonen fallen fiir vocale zu erklaren; den umstand, diiss den vocalen l und r regelmiissig einer der beiden scliwachen vocale folgt, mochten wir entweder dem mOgliclien einflusse einer fremden sprache und einer fremden schrift auf das dem cyrillischen zu grunde liegende glagolitische alphabet zuschreiben, oder dadurch erklilren, dass die beiden vocalo / nnd r allerdings ein dunkler naclihall zu begleiten scheint«. V novoslovenskem pa je samo r samoglasnik, in o tem je pisal dr. Miklosič 1. 1852 v ,,Lautl. der neuslov. spr." str. 230. takole: »Der vocal r lebt im slovenischen fort; anlautend: rdeti se, rž, rsketati; inlautend : brbati, brv... črv, škrbati. Die slovenischen grammatiker sind indessen nicht zur erkeimtniss der vocalischen natur des r gelangt, indem sie serce, terpeti und sogar kardelo (jarnik) schreiben; selbst Metelko hat sicli, wie es scheint, von der altelovenischen schreibweise bestimmen lassen, dem vocal r eiiien halbvocal beizugesellen, den er dem r vorsetzt: smert, obgleich jer im altslovenischen ausnahmslos dem r nachgesetzt erscheint. bloss in den fiir die vmgarischen Slovenen gedruckten biichern wird riclitig srce, trpeti u. s. w. gesclirieben, so dass aucli liier die cinfalt richtiger sieht als der vorstand der verstiindigen ...« Drugi je pisal Belankin v slovenski Bčeli. I. 1852 (po nauku našega učenoga jezikoslovca g. dr. Miklošita}, »da sta r in l (1 je ali rov prisni brat ali izvekšega jogov pravi sin: kar tedaj r zadeva, to tudi l) prava Slavenska vokala, ino da kakor taka ne potrebujeta pred soboj nikakoga drugoga vokala«, — celo »na konci besede po konsonantu: hribrBerg; dobr gut; Petr...« in str. 194 pravi: »0 tem pak, kar vsak previdi, celo nič ne rečem, da je neumno e ali a na konci besedi pisati, dokler v pregibanji odpada: dobr, a ne dober, ker je dobra, dobro, dobromu, pak ne dobera itd; ostr — ostra; vetr — vetra; kozl — kozla; topl — toplota; padl — padla, pletl — pletla itd. (Kdor to ree tenše premisli, bo videl, kako nam je nek namestek staroga jera vendar potreben, fie ravno ne toliko pri lu ino ru, ali da očitno povem, kako nam je cirilica potrebna!). In str. 205. »Ino zaduji, akoravno prvi ino prevažni razlog, zakaj piširao l i r, kedar sta sama vokala, je sloga slavenska, ino toj so mora vse drugo ukloniti, podvreči ino ji streči. — Povrzimo da prokleto starokopitno, robsko pravopisno pravilo: »Piši, kakor govoriš«. Ker je to, dokler šče jednoga, kniževnoga občega jezika ne imamo, našemu slovstvenomu približanju naj vekši sovražnik ino se ne ustavljajmo dlje potrebnim popravam; pišimo od sega dob etymologički, složno, vzajemno, občiuski, bratovski — Slavenski, slovstveno!« Tretji se je oglasil prof. Lesar (v Jahresbericht der k.k. selbststandigen Unterrealschule) I. 1861 v spisu nGlasoslovje slovenskega jezika* (posneto po dr. Pr. Miklošič-evi Ver- gleich. Gramm. d. slav. Spr.), kjer se bere o glasnici r tole: »To glasnico v govorjenji tudi mi še dobro pnznamo, v pisanji pa se je nam Slovencom sknrej do dobrega pogubila; in sicer menda le po nevednosti ali zanikernosti slovničarjev, ki njenega bistva niso spoznali. Še clo ranjki Mctelko se je dal zapeljati, de je svojo pologlasnico pred r vtikal tudi tam, kjer je r sam že glasnica; morebiti ga je to motilo, ker je stara slovenščina jer za glasnico r pisala; toda Metelko je svoj e pred r stavil: smert za smrt. — Le ogerski Slovenci se še do današnjega dne terdo derže starega. V novejših časih se je je nekaj pisateljev zopet poprijelo, in želeti je, da jo oživimo, torej pišemo: srce, sinrt, rdeč, brv, brdo, brkle, brleti i. t. d.« — 0 glasnici / pa: »Ta glasnica nam je pa šla popolnoma v zgubo v pisavi in govorjenji, in se ne bo veo dala obuditi« itd. heta 1862 so poprej gospodarske, obertniske in narodne Novice v 2. Iistu postale obrtniške ter so jele skorej skozi in skozi pisati samoglasnik r. Mnogoteri so popraševali, /.akaj in čemu? Nato so odgovorile v 5. I. na vprašanje: Zakaj ^Novice* izpuščaj o tihi e in pišejo črko r kot samoglasnik? tole: »Novice«, ki so odstranile zastarelo bohoričico in ustanovile novo pisavo, so čez 20 let — to gotovo ni prehitro — storile spet eno stopnjo naprej in začele letos pismenko r pisati kot samoglasnik, kakor se izgovarja, — tedaj: trd, prst, smrt itd. Že prejšnih let bil je v »Novicah« o tem govor; med jezikoslovci je to tako trdna, znana reč, da smo mi Slovenci p)slednji, ki v tem resnici odpiramo vrata, ter se tudi v ti malenkosti bližamo ostalim Slovanom, kteri take besede kot mi izgovarjajo brez samoglasnika e. Morebiti je ravno ranjki Metelko v svoji sicer izvrstno izdelani slovnici največ pripomogel, da se nismo do sedaj pravega poprijeli, ter po krivi neki misli, kot da ne bi poznal samoglasne narave te pismenke, v njegovo (svojo) slovnico str. 3. pisal je: terd, smsrt, perst i. t. d., kot da bi bil pred r polglasnik, kar pa ni res. (Glej Miklosič vergl. Lautlehre str. 227. 230). Kot samoglasnik, tedaj brez pred in za njim stoječega samoglasnika rabijo to pismenko stari Slaveni, Štokavci (razun Dubrovnika, kjer se čuje a), vsi Čehi (na Českcm, Moravskem in Slovaškem), in mi Slovenci razun nekterih krajev na Hrvaškem, kjer se jasno čuje pismenka e na pr.: perst kert i. t. d. Po tako malem številu pa se vsaj ne bomo ravnali in ne zoper jasiii izgovor in zoper pravila primerjajoče slovnice krivo pisali; vsaj se trudimo po vsaki poti, da, kolikor moč, pišemo po izgovom. Poslednji ined Štokavci pisali so samoglasnik pred to pismenko književniki zagrebški, izgovarjaje se s tem, da se po Zagorju, tedaj med Kajkavci čuje e. Sedaj se razun šolskih knjig že tudi največi del knjig v Zagrebu tiska kakor zahteva temeljita znanost. Za one pa, kteri se plašijo besed: prst, krst, trd, misleči zroiraj le na pravilo nemške slovnice, da vsak zlog (Silbe) mora iineti samoglasnik, naj dodamo še troje: Prvo: Mi Slovenci besede res izgovarjamo brez samoglasnika nemške slovnice, kar v nemškem jeziku ni; čemu bi tedaj p i s a 1 i kar ne izgovarjamo? Drugo: Pismenka r je v takih besedah samoglasna (Selbstlaut), tako da tedaj ono pravilo velja tudi za nas, toda v duliu domačega jezika. Tretje: Mi bi s to pisavo radi pomagali vsakemu ptujcu, ki se našega jezika uči, da zadene pravi izgovor in ne bere, na priliko, tiird, smiirt, čilrka i. t. d.« Naslednje leto 1863 je prišla perva slovenska slovnica s tem naukom na svitlo, v kteri Janežič str. 12 piše: §. 38. »Starim Slovenomje bila črka r v sredi med soglasnikoma ali pa iz konca pred soglasnikom po g. Miklošiču samoglasnik, n. pr. br' v - brv, br' zda brzda, gr'lo-grlo, zr'no-znio, . . ali iz začetka r'zati - rzati. Tudi nam Slovencem je r v teh in tacih primerih nekam samoglasne natnre; zato se prod njim poliglasnik e tudi v pisavi bolj in bolj opušča, kar močno lajša pravo izreko, posebno tujcem. Vrh tega se bližamo po tej pisavi tudi drugim bratom na jugu in severju. §. 39. Kakor r bil je starim Slovenom tudi l med soglasnikoma samoglasne veljave; v novi slovenščini pa je v pisavi popolnoma v zgubo šel i. t. d.« Letos pa je prinesel Književnik (časopis zajezikipoviest hrvatsku i srbsku, i prirodne znanosti} ^ovu prepirku pravopisnu u r", v ktereni (1, 1.) str. 31 piše V. Jagič: U slovenskoin jeziku tumarahu tudjom naukom pokvareni gramatici vrlo dugo, dok dodjoše do osvjedočenja, da je u njihovu jeziku r naravi samoglasno: dobro jim reče Miklošič u svojoj gramatici: »die slovenischen grammatiker sind indessen nicht zur erkenntniss der vocalischen natur des r gelangt . . . so dass auch hier die einfalt richtiger sieht als der verstand der verstandigen«. Zbilja čitam u najnovijoj slovnici Janežičevoj ovako: Tudi nam Slovoncem je r v toh primerih nekam samoglasue natore... Vrh tega se bližamo ... bratom na jugu in severju«. (Glej spredej). To so poglavitni virniki, iz ravno tistega vira, kteri ponosno kažejo, da v novoslovensčini je r sainoglasnik. Pervi je po tem nauku v novoslovensčini dal na svitlo svoje pesmi Matija Kračmanov na Dunaju 1. 1855. Poprijemali so se te pisave siin ter tje nekteri mlajši pisatelji po raznih časnikih, zlasti kar so Novice sploh jele tako pisati, in huda se je že godila ^zatoženemu sosamoglasniku" ne le v ,,ljubljanskej učilnici pri sv. Jakobu", ampak tudi v ^ljubljanskej čitalnici" in celo v ,,Novicaha samih. Po vsem tem ni čudo, da so pokazale tudi glavne šole po Slovenskem lepi napredek, da je r samoglasnik, sej mu je že celo na Ijubljanskem pokopalisču postavljen spominek! V. Po vsem tem je pa čudo prečudo, da ti ne kažeš doslej v svoji pisavi lepega napredka, da je r samoglasnik! Ali te ni sram, da si starokopitnež, rakovec in polžar! Vselej sem mislil, da je tebi lastna Bdie einfalt, welche richtiger sieht, als der verstand der verstandigen", da »i je mar ^sloga slavenska", da se ne ravnaš po nnevednosti ali ssani kcrnosti slovničarjev", koji ,,tumarahu tudjom naukom pokvareni vrlo dugo u jeziku slovenskom !>v Srain me je, ker je ,,med jezikoslovci to tako trdna, znana reč, da smo mi Slovenci poslednji, ki v tem resnici odpiramo vrata!" Sej smo vendar Slovenci proti drugim Slovanom na zahodu, in tolikrat pravijo, da ,,od zahoda gre olika proti vzhodu". Duri in vrata odprimo torej v tem resnici, obieručke se je poprimimo ter kažinio v vseni svojem pisanji lepi napredek, da je r samoglasnik in pišiino ,,od sega dob etymologički, složno, vzajemno, občinski, bratovski — Slavenski slovstveno", ter kličimo preglasno: Zivila vzaj emnos t! živila sloga slavenska! Naprej — naprej zastava slave!!