Leto XXI., št. 300
Ljubljana, nedelja 22. decembra 1940
Cena t Dta
upiavuisivu ujuotjarut. t&joalijeva 0 — TeletoD Ste v 3122. 3123, 3124, 3126 Sl*t> iLnseratnj oddelek: Ljubljana, Šelenburgova UL — let 3492 tn 3392. Poai užmca Maribor: Grajala trg
3t- Z — Telefon 2455 Podružnica Oeiie: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št 17 749.
izhaja vsa* dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Marmor, Grajski trg št ?, teletoD št 2455 Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1. telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Skrb za obdelavo zemlje
Mnogokrat smo že imeli v Jugoslaviji skrbi z žitom in moko, toda vedno le v tem pogledu, kako ju bomo prodali in dobili za nju take cene, ki ne bodo upro-paščale kmečkega pridelovalca. Če bi bil tedaj kdo prorokoval, da bomo imeli kedaj skrbi s tem, kako bomo sami za sebe zbrali dovolj žita in moke, kako si bomo zagotovili zadostne količine za lastno prehrano, bi takemu proroku najbrž nihče ne verjel. Letos smo na žalost res tako daleč. Prav resno moramo skrbeti, da nam samim ne bo zmanjkalo žita. moke in kruha. Napeti bomo morali vse sposobnosti, da količine, ki jih imamo, pravilno porabimo in pravično porazdelimo.
Vzroki za ta nerazveseljivi pojav so dovolj znani. Res se je v dvajsetih letih Jugoslavije površina obdelane zemlje povečala od 11 na 15 milijonov hektarjev. torej skoraj za polovico Upoštevati pa moramo, da se je v teh dvajsetih letih tudi število prebivalstva povečalo od 12 na 16 milijonov, torej tudi približno v enakem razmerju. Ako še upoštevamo. da se je po zaslugi splošnega napredka naše svobodne države zbolj-šalo tudi splošno življenje širokih množic, uvidimo, da povečana površina obdelane zemlje samo po sebi ni povečala tudi presežka kmečkih pridelkov nad lastno potrebo. Ta presežek, ki prihaja v poštev za izvoz, pri žitu tudi v najboljših letih ni znašal niti ene desetine pridelka. Letošnji pridelek pšenice pa je za tri desetine manjši od povprečnega dobrega pridelka. To pomeni, da smo pridelali za svojo lastno porabo najmanj dve desetini premalo, tudi če prav nič žita ne izvozimo.
Skrb za prehrano z žitom in moko torej ne izvira samo iz visokih cen, temveč se nanaša tudi na zagotovitev potrebnih količin. Gotovo se da površina obdelane zemlie pri nas še povečati. Z vel;kimi melioracijskimi deli se dajo pridobiti še znatne nove površine. Precej je pc raznih krajih države tudi še zemlje ki ie že sposobna za uporabo ki pa ie neizkoriščena ali vsaj ne zadostno Samo s povečanjem površine pa bomo komaj dohitevali naravno naraščanje števila prebivalstva in dviganje življenjskega standarda. Ako hočemo doseči večji prebitek kmetijskih pridelkov, zlasti žita. moramo posvečati vedno večjo pozornost tudi čim boljšemu izkoriščanju obdelane zemlje z umetnimi gnojili, dobrim semenom, temelji-tejšo obdelavo itd. Da so v tem oziru pred nami še velike možnosti, nam kažejo zgledi sosednih držav, ki imajo sorazmerno večji pridelek, čeprav so naravni pogoji slabši od onih pri nas.
Naša prva, neposredna skrb pa mora sedaj veljati stremljenju, da za bodoče. z:asti pa za prihodnje leto preprečimo ponovitev letošnje nadloge. Čim bolj moramo povečati pridelavo žita in drugih živil pri nas doma To velja, kakor se ie letos tako nazorno pokazalo za vso državo, še prav posebno pa velia za našo oži o domovino. V Sloveniji pridelamo tudi v najboljših letih mnogo premalo hrane za svoie prebivalstvo. Moramo io v velikih količinah uvažati iz drugih pokraiin države. Ne ffre pri tem samo za težke den ari e, ki iih moramo šteti, temveč v takih izrednih razmerah. v kakršnih živimo sedaj, še v večji meri za skrb. da ne nas+oni^o k^ke oviri? v rednem dovodu potrebnih zalog. Še boli kakor ostali del države mora zato Slovenija skrbeti, da zlasti v prihodnjem letu pridela čim več živil sama.
Le še nekaj mescev nas loči od pomladi. ko se bo znova pričelo delo na polju. Nujno potrebno je, da takoj začnemo razmišljati o ukrepih, ki naj pripomorejo. da bomo prihodnje leto dosegli čim večji donos pridelkov, tako v poljedelstvu, kakor v živinoreji. Noben košček za obdelavo sposobne zemlje ne sme v Sloveniji ostati neobdelan in neizrabljen. Važno poglavje v tem prizadevanju predstavlja preskrba potrebnih delovnih moči za poljsko delo. V zad-riem času se množijo glasovi z dežele, da ni dobiti poslov in še manj delavcev Pojavljajo se že primeri, ko se čutijo kmečki posestniki, ki nimajo v lastni družini dovolj delovnih moči, prisiljene prodati svoja posestva, ker jih ne morejo obdelovati.
Pred leti naš kmet takih skrbi ni poznal in je imel na razpolago delovnih moči. kolikor jih je potreboval. Vzroki za pomanjkanje, ki se je začelo občutno pojavljati zlasti v drugi polovici potekajočega leta. so prav različni. Na eni strani je treba upoštevati, da je spričo ugodnejših pogojev za industrijsko produkcijo znatno naraslo število delavstva v industriji in obrti. V septembru letošnjega leta je bilo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani prijavljenih nad 113.000 zaposlenih delavcev in nameščencev. L. 1933., v lotu hude gospodarske krize je znašalo to število samo 79.000, a tudi v letu najboljšega industrijskega razmaha, leta 1929., je znašalo komaj 100.000. V enakem razmerju se je povečalo tudi število delavcev, zavarovanih pri bra-
Napetost med Nemčijo in Hmerifeo
Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva izjavlja, da Nemčija zelo resno gleda na
ameriško pomoč Angliji in da postaja tak položaj nevzdržen
New York, 21. dec. s. (Columbia BS). V nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu so bili danes sprejeti inozemski novinarji ter jim je zastopnik zunanjega ministrstva podal dokaj ostro oficiozno nemško izjavo proti pomoči, ki jo nudijo Zedinjene države Angliji.
Zastopnik zunanjega ministrstva je dejal, da nemška vlada zelo resno gleda na pomoč, ki jo Zedinjene države nudijo Angliji. Zedinjene države kažejo na eni strani prijateljstvo in vzdržljivost napram voju-joči se Angliji, napram Nemčiji pa iznašajo obtožbe in napade ter so zagrešile napram njej tudi že napad v moralnem smislu. Tak položaj postaja nevzdržen. Posebej je izrazil zastopnik zunanjega ministrstva svarilo na račun Zedinjenih držav zaradi novih Rooseveltovih predlogov o pomoči Angliji ter zaradi govoric, da bodo Zedinjene države odstopile Angliji vse trgovinske ladje od nemške vojske zasedenih držav, ki se nahajajo v ameriških lukah. Nemška vlada posveča tem vprašanjem vso pozornost.
Ameriški novinarji ugotavljajo, da je imela oblika, v kateri je bila podana ta izjava, zelo resen značaj, mnogo resnejšega nego ob prejšnjih prilikah. Smatrajo, da si Nemčija prizadeva, da bi preprečila Rooseveltov načrt za posoditev ameriškega vojnega materiala Angliji.
Najbrže ni slučaj, da so prav danes istočasno vsi večji nemški listi v Berlinu in italijanski listi ponovno na vidnih mestih poudarili pomen berlinskega pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko ter opozorili, da velja ta pakt pioti vsaki državi, ki bi skušala katero izmed podpisnic berlinskega pakta napasti. Pri tem zlasti italijanski listi opozarjajo Zedinjene države, da naj bi ostale izven sedanje vojne.
Prav danes je bilo v Berlinu tudi objavljeno, da je morala ameriška vlada na nemško zahtevo odpoklicati tri uradnike ameriškega veleposlaništva v Parizu, ki jih Nemci obtožujejo, da so pomagali angleškim častnikom pri begu iz vojnega ujetništva. Odpoklicani uradniki so prvi tajnik poslaništva Cross, drugi tajnik Hunt in uradnica Degan, ki je bila zaradi suma pomoči angleškim častnikom celo že aretirana, a potem zopet izpuščena.
Bern, 21. dec. j. (SDA). »Basler Nach-richten« se bavijo z vprašanjem ojačene ameriške pomoči Veliki Britaniji, ki jo je obljubil prezident Roosevelt. V tej zvezi objavlja list tudi informacije svojega berlinskega dopisnika, ki pravi, da bo Nemčija že v najkrajšem času zavzela svoje stališče do obljubljene povečane ameriške pomoči Angliji. Po mnenju dopisnika lista bo mogoče Nemčija izkoristila prihod novega japonskega poslanika v Berlin kot primerno priliko, da izrazi, kako bo odgovorila na obljubljeno ameriško pomoč Angliji.
VVashington, 21. dec. s. (Columbia BS). Po še nepotrjenih vesteh bo predsednik Roosevelt imel najbrž na novo leto po radiu govor, v katerem bo utemeljil ameriškemu prebivalstvu svoj predlog za posoditev vojnega materiala Angliji. Dne 3. januarja bo Roosevelt nato osebno predložil ta predlog kongresu.
Razlastitev ladij
zasedenih držav
VVashington, 21. dec. j. (A. R.) Kakor se doznava, je posebni odposlanec angleškega ministrstva VVillingdona. ki potuje zdaj po državah Južne Amerike, dosegel že precejšnje uspehe, prizadevajoč si doseči razlastitev trgovinskega brodovja nekaterih držav v posameznih južnoameriških lukah. Vladam prizadetih ameriških republik je VVillingdon obljubil, da bi po razlastitvi Anglija v večji meri lahko dobavljala Južni Ameriki razne vrste blaga, ki ga zdaj zaradi pomanjkanja trgovinskega brodovja ne more preskrbeti. Za razlastitev bi v prvi vrsti prišlo v poštev 13 danskih, italijanskih. nemških in francoskih parnikov, ki leže v Buenos Airesu, dalje 27 parnikov istih držav, nahajajočih se v raznih brazilskih lukah. 4 parniki v Montevideu, 14 parnikov v lukah čilske republike ter 4 parniki v lukah Peruja.
Washington. 21. dec. s. (Reuter). Ameriška vlada namerava Angliji posoditi 37 danskih ladij, ki so zaprte v ameriških lukah ter okoii 100 drugih trgovinskih ladij, ki pripadajo mornaricam držav, ki jih je zasedla nemška vojska.
Gradnja 60 parnikov za Anglijo
New York. 21. dec. s. (Reuter). 60 trgovinskih ladij, ki bodo zgrajene v ameriških ladjedelnicah za Anglijo, bo dovršenih v rekordnem času 18 mesecev, tako da bo-
do Angliji na razpolago že sredi leta 1942. Ladje so bile dane v delo že 10 ur potem, ko so bili podpisani naročilni kontrakti.
Ustanovitev urada za vojno proizvodnjo
VVashington, 21. dec. j. (DNB). Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Roosevelt napovedal ustanovitev posebnega produkcijskega urada, čigar naloga bo pospeševati vse ukrepe in dela, ki so v zvezi z uresničevanjem obrambnega načrta Zedinjenih držav. Vodstvo tega urada je bilo poverjeno predsedniku obrambnega odbora Knudsenu ter namestniku komisarja za delavska vprašanja v obrambnem ministrstvu Hillmannu. Vodstvu sta nadalje dodeljena vojni minister Stimson in mornariški minister Knox. Predsednik
Roosevelt je nadalje sporočil predstavnikom tiska, da bo obrambni odbor še nadalje ostal v svoji funkciji kakor doslej. Novi obrambni urad je dobil obširna pooblastila. toda samostojno bo lahko odločal v obrambnih vprašanjih samo ako bodo posamezna vprašanja soglasno odobrena od vseh članov vodstva. Obrambni odbor se bo delil na tri podsekcije.
Na Konferenci je predsednik Roosevelt odgovarjal tudi na številna vprašanja, ti-čoča se njegovega predloga o načinu do-bavlianja vojnega materiala Angliji. Med drugim je omenil pisanje nekaterih ameriških listov, ki so celo v uvodnikih zatrjevali. da bo za izvedbo tega načrta treba izpremeniti tudi sedanji nevtralnostni zakon, kakor tudi Johnsonove akte. Predsednik Roosevelt je naglasil da to ni točno. Res je. da bo za izvedbo tega načrta potreben pristanek parlamenta, nikakor pa
ni potrebna kakršna koli sprememba omenjenih dveh zakonov.
Amerika in Japonska
Washingt°n, 21. dec. j. (A. R.) Na včerajšnji tiskovni konferenci je zunanji minister Hull odgovarjal tudi na nekatera vprašanja o trenotnem stanju v odnošajih med Zedinjenimi državami in Japonsko. V tej zvezi se je dotaknil tudi zadnje izjave japonskega zunanjega ministra Macuoke o priliki odhoda novega japonskega poslanika v VVashington. Hull je naglasil. da je politika Zedinjenih držav glede na probleme v Tihem oceanu in na Daljnem vzhodu dovolj dobro znana, ker so bile njene smernice že ob raznih prilikah z merodaniega mesta dovolj jasno podčrtane. Tudi v bodoče se ta. politika ne bo izpremenila ako ne bo za to dovoli tehtnih vzrokov.
Obleganje trdnjave
Angleži mislijo odločilno napasti Bardio šele potem, ko bsdo sigurni da naskok ne bo zahteval preveč človeških žrtev
Kairo, 21. dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Med tem ko naše topništvo vznemirja sovražne čete, ki branijo Bardio, čisti naša vojska, ki še nadalje prejema ojatenja, ozemlje severozapadno in zapadno od Bar-die. Zajetih je bilo zopet 800 italijanskih vojakov in zaplenjeni so bili 4 topovi.
Ob sudanski meji se naše izvidnice še nadalje udejstvujejo v napadih.
Na kenijski fronti ni nobene spremembe.
V	poučenih krogih smatrajo, da bo angleška vojska odloailno napadla Bardio šele potem, ko bo poveljstvo sigurno, da taka operacija ne bo zahtevala preveč žrtev.
Italijansko topništvo iz Bardie od časa do časa obstreljuje Solum, očitno z namenom, da bi preprečilo angleški vojni mornarici dostop v tamkajšnjo luko.
Kairo, 21. decembra. AA. (Reuter) Tretji dan napada na Bardio so borbe zavzele obseg obleganja. Italijanska posadka, ki je dobro preskrbljena, se upira do skrajnih svojih moči. Ni nikakih podatkov o tem, da bi maršal Graziani skušal Bardio podpreti po poti ob obali, ki vodi iz Tobruka.
Angleži zasedli
oazo Bžarabuk
Kair« 21. dec. br. (CBS.) Danes opoldne so prispele iz Zapadne puščave vesti, da so angleški motorizirani oddelki davi obkolili I in nato takoi zavzeli zelenico Džarabub v Italijanski Somaliji. Oaza leži dobrih 100 mili oddaljena od Sredozemskega morja ter'nekaj milj od stare egiptsko-libiiske meje. Zelenica Džarabub je velikega strateškega pomena.
Italijansko psročilo
Rim, 21. dec. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 197. službeno vojno poročilo: _
Na obmejnem ozemlju Cirena.jke topniško delovanje. Poleg letal, ki jih je izgubil sovražnik 19. t. m., kakor je bilo ob-I javljeno že v 196. vojnem poročilu, sta i bili po naknadnih ugotovitvah sestreljeni še dve. Med italijanskimi skupinami, ki operirajo v Cirenajki. je treba posebej omeniti 5. letalsko eskadro, ki je v borbah za uničenje sovražnih oklopnih oddelkov neprestano posegala v borbe in doprinesla prj tem skrajne žrtve ter je poleg tega izdržala še celo vrsto hudih spopadov s sovražnim letalstvom.
V	vzhodni Afriki je bilo topništvo prav tako v akciji. Skupine naših letal so ponoči napadle Aden in v nizkih poletih bombardirale tamkajšnje letališče. Druge skupine letal so bombard;rale sovražne vojaške naprave na področju okrog Meten-rhaja. kjer so nastali veliki požari.
Podvigi angleških letal v Afriki
Kairo, 21. dec. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem nocojšnjem komunikeju:
V	četrtek ponoči so težki angleški bombniki napadli letališče v Demi v Libiji. Bombe so zadele zgradbe in hangarje, ta-
ko da so požari zajeli celokupno napadeno ozemlje Bombe so padale tudi med letala na letališču ter sta najmanj dve izmed njih zgoreli. Angleška letala so obstreljevala letališče tudi strojnicami Iste noči so angleška letala bombardirala tudi ietališče v Gazali v Libiji Bombe so tud1 tam padale med letala na letališču Zarad> slabega vremena ni bilo mogoče ugotoviti točnega obsega škode. En angleški bombnik sc ni vrnil s teh operacij
Včeraj so lovska letala nadaljevala s svojimi patrolnimi poleti. Pri tem sta bili sestreljeni dve sovražni lovski letali tipa Fiat. Tretje letalo istega tip« je bila verjetno uničene. 7 sovražnih bombnikov je billo poškodovanih v operacijah pri Bardii.
V vzhodni Afriki so angleška, južnoafriška in rodezijska letala bombardirala zbiranje vojske, motorizirane transporte, letala, vojašnice in vodovodne naprave.
Italijanska kraljica
med ranjenci
Rim, 21. dec. AA. (Štefani) Kraljica in cesarica Helena je obiskala ranjence v bolnišnici Viktorja Emanuela. Njene tolažilne besede so naredile na bolnike ganljiv vtis.
Rim, 21. dec. AA. (Štefani) O priliki »Dneva mater in otrok« je predsednik vlade Mussolini sprejel danes dopoldne v Kr. dvorani Beneške palače 188 zakonskih parov iz vrst trgovskih delavcev, ki se odlikujejo po tem, da imajo veliko otrok. Teh 188 zakonskih parov ima skupno 1544 živih otrok, t- j. povprečno po osem otrok na vsako družino. Predsednik vlade Mussolini je izročil vsakemu zakonskemu paru kot nagrado po 6000 lir, polico za življenjsko zavarovanje in diplomo hvaležnosti za njihove zasluge za ojačenje naroda.
Adis Abeba, 21. dec. AA. (Štefani) Abe-sinski podkralj je sprejel najvidnejše prvake iz bivše angleške Somalije, ki so v svojih govorih potrdili zvestobo in podvrže-nost Italiji. V svojem odgovoru je podkralj izjavil, da bo italijanska vlada na osvojenih ozemlji uvedla novo dobo blagostanja in miru.
Moskovski pregled
vojaških operacij
Moskva. 21. dec. s. Moskovski radio podaja pregled vojaških operacij v Zapadni puščavi v Afriki. Pravi, da so Italijani
imeli ob egiptski meji in v Zapadni puščavi okoli 200.000 mož vojaštva in 600 letal. Med Sidi Baranijem in Mibeuo je stalo 5 divizij. Ko se je pričela angleška ofenziva, se je veliki večini italijanske vojske posrečilo umakniti se z vojnim materialom vred, ker je vsa vojska mofori-zirana. Zlasti je uspelo rešiti topništvo, vendar pa so Italijani imeli tudi znatne izgube, zlasti na ujetnikih.
Moskovski radio pravi, da je zavzetje Soluma in Cappuzza važen dogodek, ker sta bili obe postojanki močno utrjeni. Angleži so obe trdnjavi zavzeli z velikimi žrtvami na vojnem materialu in vojaštvu.
Nova presenečenja v Sredozemlju ?
Curih, 21. dec. o. »Neue Ziircher Zei-tung« napoveduje danes v poročilu iz severne Afrike, da je treba računati z novimi presenečenji, predvsem v zanadnem delu Sredozemlja. Londonski strokovnjaki sodijo, da more Nemčija podpreti Italijo v Afriki le sporazumno z vlado v Vichyju, odnosno z general on Weygan-dom. Kakšno stališče je Weygand zavzel do morebitnega nemškega pohoda skozi nezasedeno Francijo ter izrabljanja francoskega sredozemskega oporišča v Toulo-nu. zaenkrat ni znano.
Kolik pomen pa pripisujejo položaju v zapadnem Sredozemlju, kaže na vsak način tudi okoliščina, da ima Rooseveltov posebni odposlanec, ki so ga odposlali v Evropo iz Zedinjenih držav, nalogo, da se sestane z Weygandom in Noguesom.
Predsednik egiptske vlade na bojišču
Kairo, 21. dec. s. (Reuter) Egiptski ministrski predsednik Husein Siri paša je v spremstvu vojnega ministra in šefa generalnega štaba pravkar posetil bojišče v Zapadni puščavi. Ministrski predsedmk je prispel v posebnem letalu na fronto, kjer sta ga pričakovala poveljnik angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu maršal Longmore in poveMnik angleške vojske v Egiptu general Wilson. Egiptski dostojanstveniki so si nato gledali ozemlje med Sidi Baranijem in Bukbvkom. Pregledali so tudi zaplenjeni sovražni vojni materiaL
a*Iiax — Lothiaiicv
naslednik v Ameriki
Pred preosnovo Churchillove vlade — „Tiines" napoveduje, da bo prevzel zunanje ministrstvo Eden
tovskih skladnicah, ter število nameščencev, zavarovanih pri trgovski bolniški blagajni. Računi kažejo, da se je število ljudi, zaposlenih izven kmetijstva, v zadnjih sedmih letih zvišalo za 45.000 ali ceio 50.000. To se seveda pozna tudi pri ponudbah za delo na polju, ki jih postaja vedno manj.
Šo pa še drugi razlogi, morda še bolj tehtni od navedenega, o katerih pa za danes na tem mestu ne bomo razpravljali, temveč se bomo povrnili na nje ob drugi priliki. Vsekakor je naraščajoče pomanjkanje delavcev za obdelavo
zemlje in spravljanje kmečkih pridelkov izredno resen pojav, ki mu moramo nemudoma posvetiti kar največjo pozornost, ako nočemo tvegati nevarnosti, da bo prihodnje leto ostal velik del dragocene, za obdelavo sposobne zemlje neobdelan in neizrabljen in da bodo zaradi tega naše stiske še hujše od letošnjih. Zlasti Kmetijska zbornica bo morala tej zadevi posvetiti svojo glavno skrb, ker kmetu vsa agrarna politika in vsi lepi nasveti ne morejo pomagati, če ne bo imel delovnih moči, ki jih neobhodno rabi.
London, 21. dec. s. (Columbia BS.) Današnji angleški listi skoro vsi napovedujejo, da bo sedanji zunanji minister lord Halifax imenovan za novega angleškega I veleposlanika v VVashingtonu. Nekateri listi omenjajo tudi še letalskega ministra Sinclaira kot možnega kan idata.
Obenem s Halifaxovim imenovanjem naj bi bila izvedena preosnova angleške vlade. »Times« napoveduje, da bo sedanji vojni minister Eden ob tej priliki prevzel listnico zunanjega ministrstva. V vlado naj bi vstopil po nekaterih poročilih tudi Lloyd George.
V zvezi z vestmi o Halifaxovem imenovanju na mesto veleposlanika v VVashingtonu. opozarja Columbia. da so mnogi angleški listi že delj časa zahtevali Halifaxovo izločitev iz vlade, češ, da je bil najožji sotrudnik pokojnega Chamberlaina. V ostalem pa povsod soglašajo, da bi bil Halifax zelo primerna osebnost za veleposlanika v Zedinjenih državah, ker je znan po svojih velikih izkušnjah, korektnosti in iniciativnosti.
New York, 21- dec. j. (Un. Press.) Po informacijah iz Lon ona se tamkaj trdovratno vzdržujejo govorice, da bo v kratkem prišlo do preosnove angleške vlade. Poved za preosnovo bo dalo imenovanje sedanjega zunanjega ministra Halifaxa za novega angleškega poslanika v VVashingtonu. Za njegovega namestnika v vladi se imenujejo razne osebnoti, toda s pripombo, da gre zgolj za kombinacije, ki se lahko od dneva do dneva izpremene.
Obisk madžarskih parlamentarcev
Budimpešta, 21. dec. o Prihodnji mesec pride v Beograd na službeni obisk večja skupina madžarskih parlamentarcev. Sedaj se je izvedelo da br v te- delegaciji 40 članov zbornice iz gorniega doma. Iz Budimpešte bodo odpotovali 18 januarja. V Jugoslaviji se bodo mudili 3 dni kot gostje vlade.
LIVERPOOL - BERLIN
V noči na soboto so Nemci znova srdito napadli industrijsko mesto Liverpool, angleški bombniki pa so metali bombe na Berlin t2r na pristanišča in letališča v zasedenem ozemlju
London, 21 dec. j (Ass. Press). Napadi nemškega letalstva na Anglijo so bili v noči cd petka na soboto spet zelo velikega obsega. Cilji nemških napadov so bila industrijska ozemlja ob reki Mersey in v osrednji Angliji, daleko najhujši pa je bil napad na Liverpool. London so nemška letala pcisetila le bolj mimogrede.
Napad na Liverpool se je pričel neposredno po nastopu mraka ter je trajal skoraj brez prcstanka več ur. Zelo močne skupine nem kih letal so priletele nad Liverpool, v glavnem z vzhodne in južne smeri ter jim je navzlic hudi protiletalski obrambi uspelo prodreti ne samo nad industrijska predmestja, marveč 'udi nad samo središče Liverpoola in nad luko. Nemška letala so si sledila v neprestanih zaporednih valovih ter so vrgla na razne mestne okraje več sto eksplozivnih bomb težkega kalibra, kakor tudi zelo veliko število zažigalnih bomb Pristaniške naprave in skladišča v luki so urrpele zelo veliko škodo. Nekaj dokov je bilo prav tako občutno poškodovanih. Razen pristanišča so bile de-ležnt bombnega tovora tudi industrijske naprave. Požari, ki so izbruhnili med industrijskimi objekti, so zavzeli precejšen obseg in jih je nekaj uspelo omejiti šele v jutrnjih urah Škoda po nočnem napadu st lahko smatra kot zelo občutna. Precejšnje je bilo tudi število človeških žrtev Poleg številnih stanovanjskih in trgovskih poslopij je bilo zadetih tudi nekaj javnih zgradb. Napad na Liverp< ol je bil skoraj enakega obsega, kakor napadi na Ports-mouth. Piymouth in Bristol.
V	osrednji Angliji so nemška letala bombardirala več industrijskih objektov v raznih tamkajšnjih mestih, toda ti napadi so bili v primeri z bombardiranjem Liverpoola manj."cga značaja in tudi povzročena škoda ni znatna.
V	Londonu je bil letalski alarm dan takoj zvečer, toda sledeči napad je bil primeroma skromen Nemška letala so priletela nad mesto lc posamično ter vrgla brez izbere ciljev manjše število bomb na posamezne okraje.
London, 21 dec. s (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocoj njem komunikeju:
Nekaj časa pred nastopom dneva je davi nekaj posamičnih sovražnih letal izvedlo napade na raztresene točke v vzhodni Ang i ji. Povzročena je bila majhna škoda. Nihče ni bil ubit ali resno ranjen. En sovražni bombnik je bi! pri teh napadih se-strejen.
Podnevi je bilo danes izvedenih nekaj leta sikih napadov na Anglijo, ki pa so imeli manjši obseg. Bombe sc bile popoldne vržene na London. Pri tem je bil poru "en neki stanovanjski blok, pn čemer je bilo manjše število človeških žrtev.
Drugo nemško letalo je bilo sestreljeno popoldne. V Londonu je bil danes prvič po 9 dneh zopet podnevi dan leta Jki alarm, ki pa je trajal le nekaj m.nut.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 21. dcc. br (DNB). V svojem današnjem službenem vojnem poročiilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske:
V	noči na 20. december so skupine bojnih letal uspešno napadle važne vojaške objekte v Londonu. Dalje je bila hudo poškodovana neka tovarna orožja v Chelms-fordu Izvidniki poleti nemškega letalstva so se raztegnili preko vsega Angleškega otoka tja do Šetlandskih otokov.
V	noči na 21. december so močni oddelki bojnih letal napadli razne druge važne vojaške objekte, pa tudi pristanišča in industrijske naprave v iužni in srednji Angliji. Na Liverpool je bilo vrženih na tisoče eksplozivnih in zažigalnih bomb. Nastalo je mnogo ogromnih pržarov in še veliko več majših ognjev Posadke letal so opazile ogromne eksplozije, ki so bile dokaz učinkovitosti napadov.
Nasprotnik je v pretekli noči napadel ! predvsem nemško glavno nv-sto. Napad se j je usmerili izključno proti nevojaškim ob- j jektom. Več hiš je bilo poškodovanih med njimi tudi berlinska stolnica. Šest civilistov je bilo ubitih, 17 ranjenih, večinoma zaradi tega, ker se niso zatekH v protiletalska zaklonišča. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali.
Berlin, 21. dec j (D\TB). Ob nočnem angleškem napadu na Berlin je bila od j bomb poškodovana tudi berlinska katetra-la, sicer pa so bombe v glavnem podkovale samo privatna poslopja dočim niso zadele nobenih ciljev vojaške ali gospodarske važnosti Prva skupina angleških letal je metala večinoma samo zažigaine bombe, ki so padle na razne okra je v Berlinu, kakor tudi v predmestjih Letala ki so siledi-la prvim napadalmm skupinam, pa so vr-g'a nekaj rušilnh kakor tudi zažigalnih bomb v prvi vrsti na vzhodne dele Berlina. Razen same prestolnice ie bilo deležno angle "kega napada tud zgodovinsko okoliško mesto Potsdam. kjer so padle bombe na znamenito zgodov insko »holandsko četrt«. ki izvra še >z d< be kralja Friderika Viljema I Požar: k' 90 tamkaj izbruhnili pa so biii kmalu pogašeni Napad na Berlin ie v celoti zahteval 23 človeških žrtev, mod njim 6 smrtnih. Vse žrtve so civilisti.
5.000 bombnih napadov
L°ndon, 21. dec. s. (Reuter) Po informacijah iz letalskih krogov so izvedla angleška letala doslej na nemške in italijanske objekte skupno okoli 5000 bombnih napadov. Od tega odpade nekaj manj nego 4000 napadov na Nemčijo in zasedena ozemlja, nekaj manj nego 1000 napadov pa na Italijo in njene kolonije.
V	Nemčiji in njenih zasedenih ozemljih so bila nad 1000 krat napadena letališča, nad 850 krat doki, ladjedelnice in ladje, nad 250 krat pa letalske in municijske tovarne. 700 napadov je veljalo železniškim, cestnim in vodnim prometnim zvezam.
V	Italiji, Italijanski Vzhodni Afriki. Libiji in Dodekanezu so napadi veljali lu-kam, ladjam, vojnim ladjam itd. Samo na
Libijo je bilo izvedenih 350 napadov, večinoma na municijska skladišča in vojaške objekte.
Petain odklonil
nemške zahteve
Vichy, 21. dec. s. (United Prass). Po in-
formaciiah. ki uradno s francoske strail še niso potrjene, se deznava. da ie nemška vlada zahtevala od francoske vlade, da Laval postane z:>net član fraicoske vlade. Nemci so nadalje zah evali. da odstopita sedanji notranji minister Pr yrou-thon in pravosodni minister Alibert Maršal Petain ie no teh informacijah vse te zahteve odklonil. Poslanik franerske vlade v Parizu de Bruenon. ki ie odo-toval v Pariz, ie dobil na^go. da o odklonitvi obvesti nemško vlado Vzbudilo ie pozornost, da snočnji seji
francoske vlade ni prisostvoval maršal Petain. temveč, ie sejo vcdil admiral Dar-land
Danes dopoldne ie maršal Petain sprejel zunanjega mini tra Flandina.
Maršal Rydz Smigly pobegnil
Bukarešta. 21. dec. s. (As-. Press). Bv-ši poljski maršal in vojni minister Ryd :-Smigly. ki ie bil interniran v nak; vasi v Kamatlh ie neznano kam pobegnil.
Rumunske oblasti so v zvezi z begom odredile izredne ukrepa da maršala zopet izslede Vse rumunske luke so *apr- j te in povsod se vrše stroge P"e:skave j Rvdza Smiglvia iščejo Doleg rum nskega orožništva tudi organi nemške tain» oo-licije in oddelki nemške vojske Orožni-ški kapetan ki mu ie bila ooverena straža nad maršalom, ie bil aretiran.
Uničevanje nemške
vojne industrije
Tedenska bilanca angleških letalskih napadov na Nemčijo in zasedena ozemlja
London, 21. dec. j. (Reuter). Angleško letalstvo je tudi v minuli noči uspešno nadaljevalo napade na Nemčijo in zasedena ozemlja. Napadi so bili le nadaljevanje akcij, ki so jih izvršila angleška letala že včeraj podnevi. Komunike letalskega ministrstva pravi:
Včeraj so letala angleškega obalnega poveljstva izvršila številne napade na letališča in luke v zasedenem ozemlju. Med drugim so bombardirala postojanke sovražnega topništva na rtu Gris Nezu. Ponoči so angleška letala izvršila hud napad na Berlin, Porurje ter na invazijska pristanišča. V nemški prestolnici so izbruhnili požari ter nastale eksplozije na objektih neke tovarne letalskih motorjev, kakor tudi na raznih drugih točkah berlinskega področja. Letala, ki so priletela nad Berlin za prvo skupino, so poleg požarov, ki so bili zaneteni že ob prvem napadu, povzročila še več novih požarov. Ob napadih na invazijska pristanišča so bili doseženi posebno uspešni rezultati v Ostendu, Antwerpnu in Le Havreu. Nadalje so bili bombardirani ponoči tudi doki v Amsterdamu ter luške naprave v Vlissin-genu in Boulogneu. Pri vseh teh napadih angleško letalstvo ni imelo nikakih izgub.
O uspešnih napadih angleškega letalstva na Nemčijo in zasedene dežele v minulem tednu objavlja danes letalsko ministrstvo naslednje poročilo:
V tednu, ki se je končal v petek, je bilo angleško letalstvo zelo uspešno v napadih na Nemčijo, Italijo in zasedeno ozemlje. Navzlic zelo neugodnemu vremenu, ki je vladalo ves čas, so bile ponovno napadene luke v Rokavskem prelivu ter številna letališča. Najhujši so bili napadi na glavno industrijsko in trgovsko središče jugoza-padne Nemčije — Mannheim. Mesto so angleška letala bombardirala tri noči zaporedoma. Nadaljnji važen cilj je bil Berlin: Na raznih točkah so bile bombardirane industrijske naprave, železniške naprave, elektrarne, skladišča itd. Povsod so nastali zelo razsežni požari ter hudo eksplozije. V Italiji so angleška letala bombardirala doke v Genovi.
V dveh nočeh so angleška letala napadla velikanske tovarniške naprave v Ludwigs-hafenu, kjer je središče močne nemške kemične industrije »Anilinwerke«. V Galsen-kirchenu so bila bombardirana skladišča sintetičnega bencina, v Kolnu elektrarna in železniške naprave ter v Porurju važne industrijske zgradbe. Duisburg, Ruhrort. Diisseldorf in Essen so bila nadaljnja nemška industrijska mesta, ki jih je angleško letalstvo v tem razdobju uspešno bombardiralo. V dveh nočeh so angleška letala napadla podmorniška oporišča v Lorientu in Bordeauxu, ki v glavnem služijo nemškim podmornicam kot izhodišča pri napadih na angleško trgovinsko brodovje. Ladjedelnice in pristaniške naprave tet skladišča so bile v tem tednu bombardirane v Bremenu in Kielu. V vseh teh operacijah je angleško letalstvo izgubilo sedem letal, toda samo nad Nemčijo, dočim so se z napadov na Italijo vsa angleška letala nepoškodovana vrnila.
New York, 21. dec. s. »United Press« poroča iz Berlina, da je bilo danes nemško uradno poročilo o snočnjem napadu angleških letal na nemško prestolnico izdano nenavadno pozno. Iz tega sklepajo, da je bil angleški letalski napad zelo močan. Ameriškim novinarjem ogled povzročene škode ni bil dovoljen. Prve vesti o napadu so smeli poslati v inozemstvo šele, ko je bilo izdano nemško uradno poročilo.
London, 21. dec. s. (Reuter). O letalskem napadu na Berlin preteklo noč javlja letalsko ministrstvo nekaj podrobnosti. Napad se je pričel zgodaj zvečer in je trajal do 6. zjutraj. Letala so se v jasni mesečini spuščala do višine 30 m. Bombardirane so bile tovarne, tovorni kolodvori, glavni kolodvori itd. Eden največjih berlinskih kolodvorov je bil napaden iz višine samo 300 m. Angleška letala so tudi s strojnicami obstreljevala postojanke protiletalskih topov in žarometov. Eden izmed požarov, ki so bili povzročeni, se je raztezal 1 km daleč in ga je bilo videti še iz razdalje 80 km.
en zimske
Od decembra f® 5. januarja — Zbiralna dneva na Silvestrovo in pr%o nedeljo v novem letu
Beograd, 21. dec. AA. Pod pokroviteljstvom in vo stvom Nj. Vis. kneglnje Olge se je začela letos široka akcija za preskrbo sirot z zimsko pomočjo. V ta namen je bil sestavljen izvršm odbor pod predsedstvom Nj. Vis. kneginje Olge, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr- Mačka. Med člani odbora so ga. Vera Perovič, predsednik zveze mest in beograjski župan Jevrem Tomič in župani vseh naših večjih mest. Nj. Vis. kneginja Olga je poslala apel vsemu prebivalstvu kraljevine in ga povabila, naj se prid:uži akciji zimske pomoči, da bi se beda siromašnega ljudstva čim bolj ublažila. Prav tako je poslala apel tudi na vse naše socialne, humanitarne, viteške in druge narodne organizacije, ki bi rade sodelovale pri akciji, naj se pridružijo zimski pomoči, da bi se vse delo čez zimo združilo.
Da bi se pa delo že v samem začitku organiziranja aktiviralo in da bi se ta začetek v širšem obsegu čimprej pokazal, je izvršni odbor zimske pomoči sklenil orga. nizirati teden zimske p°m°či. Ta teden bi bil istočasno v vsej državi v vseh mestih, kjer so odbori zimske pomoči, pa tudi tam kjer jih še ni. Med drugim je na programu tudi zbiranje prispevkov in sicer 31. decembra zvečer. Zbiranje bi bi'o po kavarnah in drugih lokalih med tistimi, ki bi radi na radosten način dočakali nova leta. Vsa društva, ki bi rada zimski pomoči pomagala pri njeni težki nalogi, bi morala pristopiti k delu v korist svojih krajevnih odborov zimske pomoči ter za svoje sirote. Drugi del zbiranja bi se izvršil na ulicah po zaključku tedna in sicer 5. januarja 1941.
Z oziram na kratki čas akcijski odbor pri organizaciji te akcije ni mogel izvršiti vsega, kar bi takšno obsežno delo zahtevalo. Zato se po tem potu obrača na vsa društva in ustanove v vsej kraljevini, da smatrajo to kot poziv in pristopijo k organizaciji. Posamezne zveze in organizacije so bile že naprošene, da s svoje strani store vse korake, vendar pa se bojimo, da zaradi kratkega časa ne bodo mogle obvestiti pravočasno vse svoje potrejeme organizacije in edinice. Zato naj ta društva ne čakajo na redno obvestilo, temveč naj se takoj lotijo organizacije dela.
Akcijski odbor se je dalje obrnil na državne oblasti in banske uprave s prošnjo, da se 5. januarja 1941 v vsej kraljevini
J prirede gledališke predstave v korist zim-■ ske p°inoči. Odbor misli, da bodo merodaj-ni krogi tej prošnji ustregli in da bo to eno izmed sredstev, o a se nabere potrebni denar Prav tako je bila naprošena vihovna nogometna zveza, da se vse nog°metne tekme v državi, ki bi bile na ta dan, odigrajo v korist zimske pomoči. Morebiti se bodo temu priključili tudi vsi kinematografi. tako, da bomo tisti teden dobili izrazit dokaz o začetku aktivnega dela za preskrbovanje sirot po zimski pomoči.
V kolikor v posameznih krajih, večjih ali manjših dozdaj še niso bili sestavljeni odbori zimskih pomoči, se morajo ustanovitve takoj lotiti s sodelovanjem občinskih in državnih oblasti ter vseh društev cotičnega kraja. Vse dohodke, ki bi v teku tega tedna prispeli na račun zimske pomoči in tudi še naprej, bo treba izročiti ustanovam in odborom zimske pomoči. V izjemnih primerih bo mogoče ta denar izročiti tudi županom posameznih občin s tem da jih uporabi samo za z:msko pomoč. Akcijski odbor prosi in apel;ra na ve«, da se brez odlaganja in raznih formalnosti loT tijo dela in obveste odbor o vseh možnostih na nas'ov: Akcijski odbor za zimsko pomoč, Kosmajslta ulica, Beograd.
Srednješolci kot gosti Nj. Vel. kralja
Be»gr»d, 21. dec. "p. Tudi letos bodo ob priliki proslave materinskega dneva povabljeni v goste na dvor iz vseh krajev države četrtošolci gimnazij. Skupno bo povabljenih 120 malih maturantov odličnja-kov, in sicer iz Beograda, Zagreba. Ljubljane, Skopi ja, Niša, Cetinja, Sarajeva, Banjaluke in Novega Sada. Na stanovanju bodo pri svojih sošolcih v Beogradu, ki bodo zastopali Nj. Vel- kralja kot. domačina. Ogledali si bodo beograjske zanimivosti in prisostvovali celi vrsti prireditev. Gostje dvora bodo sedem dni.
Iz sodne službe
Beograd, 21. dec. p. Za sodnika sreske-ga sodišča v Kozjem je imenovan Anton Zupan, pristav sreskega sodišča v Ptuju, za sodnika sreskega sodišča v Murski Soboti pa Miha Jereb, pristav sreskega sodišča v Laškem.
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima očitne vse. ki trpe na astmi. Katarju pljolnib vrhov, zastarelem kaftlju, zasluzinosti, dolgotrajni tinpavosti in hript, a doslej še niso na£li zdravila Vsi taki ooiniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod .peresa gosp. drja. med Gutmanna - Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co.. Berlin 614. Miiggelstrasse Nr. Ž5-25a. Odobreno od min. soc pol. tamtetsko oddeiieoic S. di 2416 od 12 XII 1936
Z grško-italijanskifi bojišč
Ob morski obali, na osrednji in ca severni Sronti srditi
napadi in protmafia&i
Atene, 21. dec. i. (A. R.) V bj.ih za Himaro. Te^em in Ki.s^r o. ki ao se t^i včeraj nauaiievau z nezmanjšano tr.ito-stjo. ni niiijer prišlo d-> oulo^-lnin u-pe-hov. Navzlic temu. da grške čete neprestano naoadaio z brezorimerno hrabrostjo. jim vendar še m usDelo osvoiiti vseh tistih italijanskih pos.ojank pred temi tremi mesti, od katerih ie odvisna u^oaa nadaljnje obrambe.
Na obalnem gozdnem odseku pred Himaro so grške čete včeraj silovito i ana a-le italijanske postojanke okros P^rta Pa-lerma vendar ie italijanska obramba vzdržala. Italijani so se v veliki meri posl že-vaii včeraj svojega letalstva, ki ie s strojnicami obstreljevalo napadal če arš e čete ter neprestano b mbardira.o zaledie prvih grških postojank in prometna pota. ki vodijo do njih in oo katerih dobivajo Grki nova oiačenia
Po opazovanjih grških izvidniških letni sodeč. Italijani z vso naglico izprizn.;jejo Himaro P.av tako so gr'k-> letala ugotovila. da ie v teku izpraznitev Top 1 -niia in Klisure Pred Tepeleniiem so italijanske čete včerai izvršile več hud n orotinaDadov na grške ootoi nke vendar so njihove delne uspehe Grki kma'u zopet izravnali z osvojitvijo več strate-gično važnih Dostoiaok na višavi < severno cd Tepeleniia Tudi Dred Klis ro. ki ie že skorai krog in kros obkliena od Grkov, se Italijani še zmerom trdo ratno drže na svojih postojankah ter si z neprestanimi protinapadi skuša i-> o'aj ati položaj, ki pa ie od ure do ure boli brezupen. Klisura sama ie še zme om p d ognjem grškega topništva G ška le a a so včerai večkrat bombardirala italiianske utrdbe okro? mesta
Na severnem frontnem odseku. kjar se ie vreme včerai nekoliko pooravlo so pričeli Grki spet močneie napadati tako ori Podffradcu kakor tudi na v'š""'i'i ob dolini reke Skumbe kier i^a o Italijani večie število zelo m«xino utr e-iih p~sto-jank Tudi na tem frontnem ods^k'1 je včerai ra o^h stra-1011 požgalo v boi letalstvo. Posebno italiian=ko l~t~Mvo ie večkrat bombardiralo zbira'iš*a ?ršr-ih ojačeni v .zalediu kako*- tud: križišča prometnih cotnv te*- vo;ašk° zgr~dba.
Atene. 21. dec. AA. (At ag.) Uradno oorori'o glavnega slana grške vojske št. 55 pravi:
Po u,:>pešnih bi4kah smo zaT,zel; n^e sovražne po^toin^ke. OH tej prPiVi j- bilo uieto večie število. vofako" i" ča t i-kov. med njimi tudi en tvx1iv>V o -mk Zaolen;li smo tudi vr>čio ko1ič:no v !n°"3 materiala in nekai to^ov Sovrr>"n~ letalstvo ie bombardiralo otoV T e"card;" Po-<^?bne skoie ni bilo. prav tako pa tudi ne človeških žrtev.
Italijansko poročilo
Rim, 21. dec br. (Štefani). V svojem današnjem 197. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah na albansko-grški fronti:
Na grškem bojišču je sovražnik poskusil napasti naše postojanke, a so bili sovražni oddelki vselej odbiti. Pri nekem našem napadu nam je uspelo zavzeti važno postojanko. Letalske sile so bile v sodelovanju z vojsko neprestano v akciji ter so dosegle velike uspehe Skupine bombnikov, j strmog'avcev in lovcev so napadale na ' vseh sektorjih fronte zbirajoče sc čete, ■ cestna križišča in vojaške naprave. Pri teh akcijah je uspelo potopit; dve veliki jadrnici v Krfskem prelivu. V ponovnih hudih spopadih sta bili sestreljeni dve letali tipa »Glouccstcr« Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Naše vojne ladje so obstreljevale in učinkovito zadele določene sovražne objekte ob obali Jonskega morja.
Grki zasedli Gamš
New York, 21. dec. s. (Tass). United Press poroča, da so Grk v erai zasedli j naselbino Gamš. ki lež 20 mi.i (32 km južno od Elba ana V boju za Gamš je , padal 1 grški častnik :n 16 vojakov. 22 Grkov oa ie bilo ranj n'h. Na itali a ski strani so p~dli 3 čn t^iki i-> 25 v a ov. ranjencev oa ie bilo 50. Grki so ujeli 82 Italijanov.
Dombe ca Bnndisi in Berat
Atene. 21. dec. s. (Reuter* Poveljstvo angleškega letalstva v Grči j javlja v svo;em današnjem komunikeju:
V	četrtek zvčt so angle ki bombniki naoadli bencinska sklad;šča in fe ezn ška nap-ave v Brindiriiu Slaba vidnost in močna protiletalska obramM sta nroore-čila. da bi b;lo mogoče ugot v't: r°zr't^t napada. Vse b~m.be so nad" m "d odrejene ciVie. Nas+ali so veliki pržari k5 so jim ptzneie sleiile vei:ke ekroloz:ie V-a angleška letala so se vrnila s tega poleta.
Včerai so angleški bombniki naoadli Berat v srednji Albanlii. Bomba so Dadle v bližino cestnih križišč in na letali ča.
Angleška lovska letala tipa »Gladiator« so pri Tepeleniju napadla skupino so raž-nih bombnikov tipa »Savoia«. V le'al3ld bitki je bil eden izmed sovražnih bombnikov menda sestreljen. Eno angle ka lovsko letalo se je zrušilo v plamenih, vendar se ie pilot rešil s padalom S to izjemo ni bilo v vseh navedenih operacijah izgubljeno nobeno angleško letalo.
Položaj pri Himari
in Tepeleniju
Atene, 21. dec. p. Službeno poročajo, da so grške čete v teku današnjih ofenzivnih operacij na južnem sektorju zavzele nove višinske položaje, tako da se je vsa fronta pomaknila dalje proti obali Jadranskega morja.
V	merodajnih krogih izjavljajo, da vsak
trenutek pričakujejo poročil o padcu Hi-mare in Tepelenija, okrog katerih se vodijo zadnje dni ogorčene borbe.
Grški rufilci
v jadranskih vodah
Atene. 21 dac. s (Reuter) Grško mornariško ministrstvo iav'ja. da ie v nedeljo zvečer skupina grških rušilcev rol poveljstvom admirala Kavadiasa zaplu a v Jadransko morja ter pri p_la mimo otoka Sassena Dred Valono. ne da bi srečala sovražne ladie.
Bombardiranje treh Dodekaneških otokov
LOr.don. 21. dec. i. (Reuter). Danes je bilo z morodainesa mesta obiavlieno poročilo. da ie letalstvo angleške vo ne mornarice v to-ek zjutraj izvršilo letalske naoade na D deka-i^ško ctočie Bombardirani so bili otoki Rados Sta npalla in Scarpanto. Angle'ka admira i'e a priponi ;nja v tem poro " i u da so b:l? vremenske prilike ob teh napaiih tak neugodne. da ni bilo m ^goče povsem točno dognati rezultatov. Na vsak iaač:n Da se ie lahko ugotovilo, da so do bomuar "ira-nju izbruhnili požari Vsa an leska letala so se neooškodovana vrnila.
Po erških informacijah nos^a D^lo7ai italiianske vojske na Dodekanez i zelo težaven. Italijan ka vojska ie zap^nFa na ctočiu vse zasebne ribiške čolne in ie odredba za civilno prebivalstvo zelo strogo racioniranie živil.
Z nzŠ2 meje
Debar, 21. dec. p. Kljub neugodnemu vremenu so se danes na albanskem bojišču ves dan vodile hude borbe. Po krvavih spopadih se je grškim četam pri Himari posrečilo zavzeti strategično važno gorsko višino čika. Po topniški pripravi je grška pešadija jurišala na močno utrjene italijanske postojanke in jih končno zavzela v krvavi borbi na nož. Na obeh straneh so bile znatne izgube.
Pri Tepeleniju prodirajo grške čete po dolinah reke Devoli in Drinos. Tu se morajo boriti grške čete proti zelo močno utrjenim italijanskim položajem. Kljub temu so danes zavzele dva silno važna stra-tegična položaja. Letalstvo je na obeh straneh posegalo v borbo in bombardii alo sovražnikove postojanke in zaledje. Pri Pod-gradcu je še vedno v glavnem topniški dvoboj, le tu pa tam pride do spopadov na než v borbi za posamezne strategično važne položaje.
Rus! O V3j£Ši£C£!
položaju v Albaniji
Moskva, 21 dec. s Moskovski radio komentira vojaški položaj v Albaniji in pravi, da so Italijani zadnje dni nekoliko okrepili svoje položaje, zlasti v osrednjem delu bojišča ob reki Osum in na severu. S pomočjo letal dovažajo Italijani na bojišče znatna ojačenja. iniciativa pa je še vedno na grški strani. Klisura, Tepeleni in Himara so izpostavljeni znatnemu grškemu pritisku.
Na severj je \ akciji na italijanski strani deveta armija. Ta brani važne postojanke, ki varujejo dostop v dolino reke Skum-bi s cesto proti Eibasanu. Tam so v teku ostre borbe m so Italijani s protinapadi izenačili nekaj grških uspehov. Italijani se v tem delu bojišča poslužujejo tudi hitrih smučarskih oddelkov.
Na jugozapadu stoji 11. italijanska armija. Grki sicer počasi, toda vztrajno napredujejo preti Tepeleniju, Klisuri in Himari. Grška vojska je celo že dospela 10 km se-verozapadno od Tepelenija dc neke vasi na cesti v Valono, tako. da jt cestna zveza med Tepeleni jem in Valono prekinjena. Prav tako so Grki na neki točki prodrli na sever od Himare m je tudi cesta Himara-Valona prekinjena. Obema tema uspehoma pa za enkrat pripisujejo samo krajevni pomen, ker Grki še nisu zasedli niti Tepelenija niti Himare
V Albanijo prihajajo sedaj neprestano znatna ojačenja italijanske vojske, ki jih prevažajo tako letala kakor tudi ladie. Italijanska lovska letaia s«ušajo varovati pristanišči Valono in Drač pred napadu
Izvoz perutnine in jajc
Beograd, 21. dec. p. Pri direkciji za zunanjo trgovino je bila danes konferenca, na kateri so razpravljali o organizaciji izvoza perutnine in jajc. Konferenci so prisostvovali zastopniki kmetijskega ministrstva. tonskih uprav in delegati zainteresiranih organizacij izvoznikov.
Hirija—Hašk v hokeju 8 :1
Ljubljana, 21. decembra
Nocoj se je vršila v Ljubljani na drsališču SK Ilirije prva hokejska tekma v letošnji zimski sezoni. SK Ilirija je povabila v goste moštvo Haška iz Zagreba.
Tekma, ki ji je začudo prisostvovalo le skromno število gledalcev, se je končaila z zasluženo zma-šo SK Ilirije. Rezultat je bil 8:1 (2:0, 3:1. 3:0). SK Ilirija je bila vseskozi v premoči in je rezultat v njeno korist po predvedeni igri še vse prenizko izražen Hašk jc bil ves čas v defenzivi in je le od trenutka do trenutka prihajal do napada Obema moštvoma se je pa še poznal začetek sezone.
Vremenska napoved
Zemunska: Hladno bo. Pretežno oblačno in megleno vreme. Tu pa tam rahel sneg.
Bitka prh Sidi - Baraniju
Iz »Gazete de Lausanne« pos nemarno poslednji oris vojnih dogodkov pri S<di-B-iraniju izpod peresa znanega voj. strokovnjaka P. Gentizona
fS Y\ dnevih od 13. do 16. sod embra
\ / t. 1. ie italijanska vojska pjd
\/ poveljstvom marša.a Grazianija j V i prekoračila libi j iko-e _ iplsko mejo ter se po.ast..a Soiuma in Si-di-Baranija na obrežju Sre^.ozems ega morja. Ta dva kraja sta bila nekaki prednji straži angleškega im.p_ri.ia v severni Afriki. Fronta se ie ustavila kakih 125 km cd meje na Višini Sidi-Baranija. Poslej n; niti najmanjši znak L da al. da se pripravlja mcena britanska p ot ofenziva, cač pa so se vedno cule govorice, da bodo italijanske čete kmalu ponovile svoj sunek proti vzhodu v pravcu Aleksandrije. Toda maršal Graziani je smatral za potrebno, da najprej utrdi osvojeno ozemiie. Velik clel njegovih čet ie bil zaposlen z zidanjem utrdb, vrtanjem vodnjakov ter z gradijo letališč in skladišč za potrebe vojske Kot neobhodno potrebna se je nkaiaza tudi dobra cesta od libijske meje do fronte, zato se ie maršal takoj lotil gradbenih del Razen peska pa ni imel na razpolago drugega gradbenega materiala in vojaki so morali celo kamenje dovažati od daleč. Tako so potekali tedni. Italijanske letalske izvidnice ves ta čas niso javljale nikakršnega posebnega gibanja pri nasprotniku. Tudi straže, ki so bile Dcstavijene na posameznih gričih in so opazovale sovražnikovo stran z visokih lestev, niso ugotovile nič sumljivega.
Med obema bojnima črtama se je razprostiralo 100 km široko pusto in nezasedeno ozemlje. Tu so se včasih srečavale izvidnice obeh vojsk v manjših spopadih, včasih pa celo manjši motorizirani oddelki. Oporišče angleških s-;l ie bil skrbno urejen obširen tabor pri Marsa Matruhu,
Enoofci
vofo&ovedja
ki ima železniško zvezo z Aleksandri jo. V taborišču so bile zbrane znatne sile. med njimi tudi ena popolna oklopna divizija. Poveljnik teh sil je general Vvavveu ki se
je bojeval že v svetovni vo jni in j a tedai izgubil eno oko. še prej na ie z uspehom poveljeval manjšim četam v južni Afrik: in na mejah Indije. V mirnem času ie bii poveljnik britanske ča.tniške šole v A-aershotu, 1. 1937. pa so ga p stavili na čelo angleškim oborož nim si am na Bližnjem vzhodu. Ob presoji nastalega p lo-žaja si je bil enooki general na jasnem, da
bo prišlo takoj do močnega italijanskega sunka, brž ko bo maršal Graziani dovršil potrebno cesto. Zato je sklenil prehiteli nasprotnika.
V noči med 7. in 8. decembrom so angleške čete zasedle prostor med ob m a frontama in dasi je prodirajočim silam sledila vojska 50.000 mož. niso italijanske letalske izvidnice ničesar opazile Naslednjo noč so se britanske čete skrivaj ori-bližale italijanskim položajem ter se ustavile za lučaj pred njimi. Ob zori 9. decembra ie sledil napad, ki ga je učinkovito podprlo okoli 1000 tankov, ki so oddrdraii dve uri prej iz Marsa Matruha z brzino 65 km na uro. Tanki so opremljeni s do-sebnimi pnevmatikami, ki jih ie izumil neki poročnik do podrobnem proučevanju hoje kamel do Desku. V vsakem tanku ie bila posadka šestih mož z eno strojnico. Del teh motoriziranih sil je napadal vzdolž ob obali, drugi del pa kakih 30 d j 40 km v notranjosti. Slednji je osvojil nekoliko italijanskih utrdb druge Da je obšel ter skozi presledke med utrdbami za-vozil v italijansko zaledje. Bojna črta namreč zaradi posebnosti ozemlja ni strnjena. Nato se je južni tankovski oddelek obrnil proti severu ter v obliki pahljače napadel Sidi-Barani od zadaj.
Britanski manever se je po velikem delu posrečil. Dve diviziji, sestavljeni iz libijskih domačinov, ki sta tvorili glavni dei italijanskih sil v prvi črti. sta bili presenečeni. General Maletti. eden izmed najboljših italijanskih kolonialnih častnikov.
je bil pri tei priliki ubit na čelu svojih vojakov. Sočasno je priplulo britansko vojno brodovje ter od morske strani obsrlo italijanske položaje z gosto točo granat, dočim so letalske eskadrile obmetava e z bombami italijanski sklad šča. čete na pohodu. utrjene točke in letališča. Ita ijan-ske čete. ki nisa bile od ezane. so se morale umakniti vzdolž obale proti Solumu, kjer ie bil tedaj večji del sil maršala Gra-zianija.
Angleške operacije nos:jo naslednje taktično obeležje: presenetljiv napad, nadmoč v materialu, oroboi fronte s tanki, nrodi-ranje proti obali za it Iranskimi roložaji ter istočasno točno sodelovanje koonh ril z letalstvom in z broaovjem. To je natanko v nekoliko zmanišanem merilu glede števila čet znani nemški manever v Flan-
driji. prehod preko Meuse na Sedan ter prodiranje proti Rouenu General Wawell se ie učil naravnost ori' Nemcih in pokazal. da je dober učenec S tem Da vojna v Afriki za Italiio še dolgo ni izgubljena. Vsaka vojna ima nevšečne eoizode in naj-češče ne zmaga tisti, ki ie dosegel leiae začetne uspehe, marveč oni ki vzdrž; do konca in šele ob koncu žanie usnehe Angleški uspeh je ponoinoma krajevnega značaia ter ie njegov pomen le v tem. da ie za dlie časa onemogočil ali odložil italijanski naDad na dolino Nila Vsa^akor pa je uničil trimesečno trdo delo italijanske "vojske. V resnici Angleži niso rio-crii drugega, kakor da so zop?t o^vonli 125 km obale ki so io bili seotembra meseca 'zgub'li. Vendar se je rij:h strateški rolo-žsj znatno popravil. Toda Italiia še ni
rekla zadnio besede in severna Afrika bo po vsej priliki postala eno izmed najvažnejših bojišč sedanie vojne kot točka, kjer se bijeta dva imperija.
Splavarji na Savi
a litijskem mostu je oni dan od sile mrazilo. Ivje je prebelilo ograjo in vsa dolina je bila v belem oklepu: kakor izrez iz pravljice.
klavžu, v dokaz, da je bilo vse naše ozemlje odvisno od marljivih rok naših davnih veslačev in volarjev, ki so pomagali s svojo vprego vlačiti ladje po brzicah navzgor. Danes tonejo ti spomini na one
»o-f, l
General Aichibald Wavell, angleški vrhovni poveljnik v Afriki, velja za enega najboljših vojaških strokovnjakov, kar jih imajo Angleži Vendar do sedanje vojne širši javnosti ni bil znan in je v tem delil usodo mnogih vojskovodij, ki jih v mirnem času pozna in ceni le ožji krog vojaških izvedencev, doklei iih vojni meiež ne vrže prav v ospredje svetovne pozornice. Mnogi kmalu ravno tako nenadoma izginejo, kakor so se bili pojavili, drugi pa imajo več sposobnosti ali tudi več sreče, pa preidejo njihova imena v zgodovino. Kakšna bo v tem pogledu usoda tega ali onega, pa o nobenem ni mogoče reči, dokler vojna ni končana.
General Wavell je potomec stare vojaške rodbine. Njegov oče in ded sta oba bila generala, zato je skoro kar naravno, da se je tudi on odločil za vojaški poklic. Dovršil je znano vojaško šolo v Sandhurstu in pozneje višjo akademijo ter po zatrjeva- ( nju angleških listov v obeh zavodih veljal za enega najbolj sposobnih gojencev. Zlasti so hvalili pri njem bistrost in hitrost preauje in odločanja. Da je prisebnost ena glavnih vrlin vsakega vojaškega poveljnika, je lahko razumljivo. L. 1928 je general Wa-vell postal poveljnik angleške tretje divizije, ki ie bila prva motorizirana ter organizirana kot divizija oklepnih edinic. Skrbno je študiral novi način mehaniziranega bojevanja in je spadal v redko število onih francoskih in angleških generalov, ki so že pred vojno opozarjali na izredni pomen tega novega orožja.
Za poveljnika v kolonialni vojni usposablja generala Wavella tudi okoliščina, da zelo dobro pozna ozemlje, na katerem se bori njegova vojska, in ravno tako tudi prebivalce teh dežel. Morda iz ambicije in vestnosti, morda tudi zaradi pustolovske žilice se je odločil že kot mlad oficir, da je študiral podrobno vse, kar je v zvezi z Bližnjim vzhodom in da je skoro vse te kraje sam piepotoval deloma že pred svetovno vojno, deloma kasneje Med svetovno vojno je nekaj časa služil pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja v ruski vojski, ki se je na Kavkazu borila proti Turkom. Od takrat izvira tudi njegovo veliko zanimanje za ruska vprašanja. Ruščino obvlada, kakor zatrjujejo, popolnoma in je bil tudi v zadnjih letih ponovno v Rusiji. Angleži ga štejejo med najboljše poznavalce rdeče vojske in menijo, da ga to poznavanje še posebei usposablja za poveljnika na vzhodnem Sredozemlju.
Na svoj sedanji položaj je prišel general Wavell iz vojnega ministrstva v Londonu, kjer /e bil načelnik operativnega oddelka Kot tak je bil on tudi na uradnem obisku v Washingtonu, kjer je obiskal razne vojaške ustanove in naprave, prav tako pa nato tudi v Kanadi
Po zunanjosti je geneial Zaveli velik m močan Samo eno oko >ma drugega je izgubil v svetovni vojni Da se to ne opazi toliko, ne nosi preko izgubijenega očesa običajne črne obveze, temveč navadno — monokel.	»
Pod nogami je škripalo in iz savskih valov se je dvigal nadih: megla ki je znak mrzlega dne.
Izza ovinka nad Sribarjem so se začele risati iz meglenega obzorja obrisi spla-varjev. Vsem, ki smo bili na mostu, je zastal korak. Junake dela, ki jih tudi zmrzal ne ustavi, vidi pač rad vsakdo.
Tedaj smo že dobro ločili naše veslače: eden, dva, trije splavi so se vrstili niz-dol po Savi. Pred litijskim mostom so skočili vsak k svojemu veslu. Sprednji in zadnji krmar sta pazljivo vodila svoje brodove mimo joh lesenega mostu. Treba je izredne previdnosti, da ne udariš ob mostne nosilce. Karam bol bi postal lahko usoden. Lahko ti razbije ves splav ali pa odtrga vsaj del lesenega tovora. Potem je škoda neizbežna.
Fantje in možje na splavih so bili očividno dobre volje. Krepko so pozdravljali gledalce na mostu in mi smo jim poželeli srečno pot.
Splavarji konkurirajo železnici in drugim prometnim sredstvom. Prav zato ie reka Sava že več stoletij za prometno žilo med našimi kraji in oma.i . z-o^i: reke Save.
Kakor je vožnja v toplih poletnih mescih prijetna, udobna in polna razvedrila, tako je nevavnr" in a°u skih mescih. Mraz je nad vodno gladino mnogo hujši, kakor nad suho zemljo. V Renkah in doli na Jezu pa škropi iz vrtin-čin in vodne kaplje sproti zmrzujejo na hlačah in suknjičih naš;h savskih mornarjev. Splavarji ne počivajo niti takrat, kc pade živo srebro na deset ali še več stopinj pod n;č!o. Ko privoziio splavarii iz vrtinčin. so oškroplje^e obleke zl^den^ie in podobne srednjeveškem oklenom ?e dolga je potem vožnja do prve tople n<=-či. Prav zato je splavarski poklic zdravju nevaren.
Revmatizem ie ob'čaina kolača t-' io preimeio splavarji za svoie nanorno d°io in za spomin na vožnje med zasavskimi gorami.
Prav zaradi teh teženi in nevarnosti pade prazn;k patrona zasavririh cVavr-iev v začetek decembra. Snlavar^ki patron ie sv. Miklavž in so ga naši vozači častili še v on'h časih, ko še ni tvbala skozi dol,-no železnica. Pa*rona brodnikov so v preišrtjih rac;h slav;li vse boli slovesno. kakor dandanes. Saj pa ie b:lo
ffpvilo or,V> k' «V> M1:TT1-------------------■ -' -■>-
večie. kakor ie šfevilo danačniih snlavnriev.
V snom'n na one davnp	ko le
<mel tn1*V5no be^p''« hro^«'?V?	cv
Miklavž, stoie "zrim? rpkP 9ave cerkvice r>ocVpf*ppe ^ocf^prnu mti varuhu Ne «stno oprlrev T 'tiii ljubljanska stolnica je posvečena sv. Mi-
dneve v pozabo, le naši splavarji so še poslednji ostanki naše nekdaj tako številne savske mornarice.
— nč —
Mm ¥ va j ni
Rim, v decembru dor obišče v teh časih italijansko prestolnico, je nedvomno presenečen, kako malo se pozna vojno stanje na ulicah večnega mesta, k^ko imrno po*eka vsakdanje življenje in kako je vse prebival-sto zaposleno s svojim običajnim delom brez vsake misli na vojno. Pogled na vr-večo množico je skoro tak kakor v dobi globokega miru. Po ulicah se sicer srečujejo mnoge zelenkaste unifo.me, vendar slednje nikakor niso v večini. Kar se tiče moškega spola, se tudi ne opazi, da bi jih bilo mnogo pod orožarn. Oba snola si še vedno držita ra'-n"t°'je. Dana*n'a voina. ki se vodi nred vsem na moriu in v z"aku, ne potrebuje milijonskih množic zato sp1f>-šna mobiTzaciia še ni zairia najširših krofov. V ostalem ie pred"ein:k vlade v svojem govoru IS novembra odkrito povedal da sta pori crož~"em samo dv.a letnika dmrim iih ie trideset še -e^no izven vojaške službe ter ra rnzpolago narodu za obrambo njegovih koristi.
Ako n"Tv:riimo na London in Be~'in. ki imata r^dne n^čne rosato bombn'kov. je Rim nr>ravnost v zari^ania vrednem zatišju Angleži imajo mn^aro front, ki za-h^e- ajo rs e''otoaenie njihovega letalstva, zato -:e ver-r>o mesto	pono'noma var-
no. Dc""-' -"lo je r' C"" že nekol kokrat letalski nropV.h v-r 'ar pa je rimsko prebivalstvo prepričano, da mu bo prizanešeno nppri:etno načno tekanje v kV-ti in zaklo-niščQ. pr«5-v>p<- v mes*"u ?e m ^^atno zmanjkal. dasi je ukazana skrnira ?te<'nja z bencinom AvtomoM" so oprem! ;eni z gazo-gensk mi bombami ali pa so prešM na pogon z og!"'em. V veMki meri ie bencin nadomestil tudi metsn. ki ;>e d^ma*ega izvora. Pocorio z metanom tehtajo 40 do 50 kg. dobav"ja jih domača industrija ter se dado vozila z malenkostnimi stroški pripraviti za pogon z metanom.
Trgovina gre redno svojo pot. Proda-
Sardefno pasto » NEPTUN44
eksportira v razne države Evrope in Amerike
,,NEPTUN44 d. d, - Split
največje domače tovarne sardin
Težko preboli*« če izgubite zob • vendar pa se malokdo zaveda, da je to samo začetek. Kajti en izgubljen zob lahko pogubi tudi sosedne zobe! Nikar, da radi nezadostne nege trpe Vaši zobjel Uporabljajte redno zjutraj in zvečer Sargov Kalodont, ki čisti temeljito zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. Sargov Kalo> dont Vam ohrani bele, zdrave in trdne zobe.
SARG -
titAui jt ][Urt>eAn(r ek/morruoui!
jalne so odprte vsak dan do osme ure zvečer. ko nastopi splošna zatemnitev mesta. Gostilne in kavarne so se že prilagodile raznim omejitvam. Brezmesni dnevi so trije v tednu, močnate jedi so slabše kakovosti, olje Ln draga zabela je strogo racionirana, kave ni, od 1. decembra dalje je dovoljen samo kruh, pečen iz moke, mešane s koruzno. Italijan je v splošnem človek skromnih potreb, tako da strogo racioniranje ni povzročilo prebčutnih omejitev. na drugi strani pa preobilni nakupi imovitejših slojev niso ogrozili obstoječih zalog. Vsakdo si lahko še kupi obleko, obutev, milo in drugih potrebščin. Pomanjkanje bencina je v nekem oziru rimskim ulicam vrnilo nekoliko stare romantike. Pojavili so se namreč zopet oni znani vozički na dveh kolesih z razpetim sončni-kom in okrašeni z venci. Potrpežljivo ga vleče par konjičev, počasi se premika po cesti, na vozu pa često dremlje voznik, kakor v starih dobrih časih, dokler stroj ni bil še izpodrinil tega tisočletnega vozila rimske Kampanje.
Pred vojno je kazal Rim velikanski razmah stavbene delavnosti. Na vsakem korrku je človek lahko srečal graditelje novih poslopij, na vseh koncih in krajih so se vršile izkopavanja in je vstajal izpod ruševin stari Rim imperatorjev. Zda je teh del seveda manj, prestala pa niso ter še vedno zaposlujejo na tisoče pridnih rok. Zlasti na novem kolodvoru Termini se nadaljuje delo med vrvežem, ki priteguje
naše poglede mimoidočih. Na drugem koncu mesta, blizu belih kipov Mussolinijeve-ga foruma, pri zelenih gričih, poraslih ^ pinijami, se dviga bodoče ministrstvo zunanjih zadev, orjaško ogrodje finih linij. Stavba je betonska in bo imela v notranjosti kakih 60 dvigal. Na obsežnem zemljišču svetovne razstave v 1. 1912. takisto ni prenehalo delo. Okoli 5000 delavcev nadaljuje delo. ki bo v bližnji, nekoliko negotovi bodočnosti kazalo uspehe italijanske podjetnosti in pridnosti.
Gledališča, koncerti in opera se hrabro bore z vojnim stanjem, toda statist ka je pokazala da je komedija v zadnjih desetih letih izgubila mnogo na svoji privlačnosti zato pa sta šport in kino osvojila simpatije najširših slojev. Zlasti italijanska filmska industrija ki je bila zrame-nita v časih nemega f Ima. si prizadeva popraviti zamujeno. Omejitve predstav tujih filmov so znatno pomagale razmahu domačih podjetij, popoln izpad°k francoskih filmov, pa je domači podjetnosti cd-prl vrata na stežaj. že pred nekoliko leti se je zunaj rimskih zidov zgradil »italijanski Hollywood«. Cinecitta. iz zasebnih sredstev, toda z znatno denarno podporo države. Tudi v tem mestu vre življenje, v mnogoštevilnih atelriejih se dela noč in dan. Italija je v pogledu filmov sedaj navezana sama nase in to daje filmski industriji dobrodošlo pril:ko, da se razvije do skrajnih meja možnosti.
DCGUDKI PRETEKLEGA TEOKfl
Na diplom atskem področju sta bili pretekli teden predmet posebne pcz. rnosti mednarodne javnosti Amerika in Francija. Prva zaradi pripravljanja novih ukrepov za čim uspešnejšo pomoč Veliki Britaniji, druga pa zaradi nenadnih in zelo važnih notranjih sprememb V zvezi z izločitvijo Lavala iz Petainove vlade.
Roosevelt ki daje svojim sodelavcem vedno nove pobude za pospešeno in čim popolnejšo ameriško oborožitev, je presenetil te dni »vet z izjavo, da bo ob otvoritvi prvega Zasedanja kongresa 3. januarja 1941 predložil v razpravo osnutek zakona o pomoči Veliki Britani-j i. Ako bo ta zakon v kongresu sprejet, bodo Zedinjene države posodile Angliji ves svoj vojni material iz dosedanjih zalog, Anglija pa ga bo vrnila kadar bo mogla. Rooseveltova pobuda pomeni velik angleški uspeh v Ameriki Za Ameriko pa je nje pomen predvsem v tem da se Zedinjene države po tej poti še najbolj zanesljivo lahko izognejo neposrednemu vstopu v vojno V kolikor pa Američani vendarle računajo tudi s to možnostjo, nadaljujejo medtem svoja pogajanja z Veliko Britanijo in vsemi ostalimi ameriškimi republikami za odstop in organizacijo novih pomorskih in letalskih oporišč, da bi si z njimi zagotovili varnost svoji države in obeh ameriških celin proti kakršnemu koli zunanjemu napadu.
N o t r a n i a kriza v Franciji je vzbudila izredno pozornost vseh mednarodnih opazovalcev. Stan maršal Petain je v nedeljo 14. t. m izločil iz svoje vlade dotedanjega njenega podpredsednika, svojega ustavnega naslednika v vodstvu države in zunanjega ministra Lavala, ki se je prav zadnje tedne z vso naglico pogajal z Nemčijo. Na njegovo mesto je bil kct zunanji minister imenovan znani francoski državnik F I a n d i n. mesto podpredsedni-Ka vlade je bilo ukinjeno, obenem pa razveljavljen tudi ustavni zakon, ki je določal Lava'ovo nasledstvo v vodstvu državnih poslov, ako bi bil maršal Petain v tem kakor koli oviran. Uradno je maršali Pčtain utemeljil svoj korak z notranjepolitičnimi razlogi, k čemur so razne informacije dodajale. da je Laval baje pripravljal d r-žavni prevrat v Franciji, da bi se sam po'a*til vse ob'asti in tako odstranil vse ovire za sporazum z Nemci io. kakor si ga je bil sam zamislil Ti dogodki so seveda vzbudili izredno pozornost v Nemčiji. Nemški izredni podanik v Parizu A bet z je 17. t. m. prijel v Vichv in dosegel, da je bil Laval. ki je bil medtem STetfran in interniran, takoi izpuščen, nakar je nasded-njega dne odpotoval z Abetzotn v Pariz. Ne ve se, ali je odšel tja s kakimi vladni-
mi pooblastili ali brez njih. Bližnji razvoj nam bo ozadje teh dogodkov gotovo še bolj odkril. Že sedaj pa se zdi, da si jih moramo razlagati predvsem v luči pomena, ki ga Francija pridobiva kot vojaški činitelj v računih obeh vojnih taborov.
Finska je dobila 19. t m. novega državnega predsednika v osebi Rasta r'viti-ja, dosedanjega predsednika finske vkde. Zamenjal je odstopivšega starega in bol-ne<?a prezidenta Kallia, ki je te dni umrl.
Medtem ko je bi! pretekli teden na političnih in diplomatskih dogodkih vsaj na zunaj precej suh, ne moremo tega reči o razvoju na bojiščih. Navzlic izredno ostremu mrazu, ki je nastopil prav pretekli teden, so b le vojne operacijo skoro na vseh bojiščih izredno živahne.
Med An g 1 i j o in Nemčijo sta še vedno v teku predvsem letalska ih pomorska vejna. Angleške izgube na morju se tičejo v prvi vrsti trgovskih ladij ki so še nadalje izpostavljene napadom nemških podmornic. Nemški letalski napadi nad Anglijo so pretekli teden — verjetno zaradi slabega vremena — kazali znake po-jemanja. Drugič je bil napaden Sheffield ter ponovno Liverpool, medtem ko je London užival več povsem mirnih dni. Angleži pa so pretekli teden bombardirali naslednje večje nemške kraje: Berlin, Frank-furt, Kiel, Bremen in Mannheim.
Med Anglijo in Italijo so se nadaljevale predvsem vojne operacije na egiptsko-libijski meji in v Libiji sami, v katero so že prodrle angleške čete in zasedle razen vseh obmejnih italijanskih utrdb na več 100 km dolgi fronti tudi Solum in obkolile trdnjavo Bardio. ki naj bi jim odprla vrata za nadaljnje prodiranje proti Tobruku. Vzporedno z operacijami kopne vojske ki so po angleških poročilih omogočile tudi zajetje nad 30.0000 italijanskih vojakov in oficirjev, je bilo zlasti delavno tudi angleško letalstvo, ki je stalno bombardiralo ne le vse važnejše vojaške objekte v Libiji in v Vzhodni Afriki, temveč fcudi v Napoliju, Milanu in Genovi. Obenem je podpiralo tudi grške čete na albanskem bojišču. Angleško uradno poročilo navaja končno uspeh angleške mornarice v Jadranu, zlasti pri Valoni, na katero so ladijski topovi zmetali 100 ton gTanat.
Grški pritisk se nadaljuje zlasti v srednjem delu albanskega bojišča, usoda Himare. Tepelenija in Klisure pa je še neznana. Tudi grška poročila, kakor angleška iz Afrike, ugotavljajo srdit italijanski odpor ter izredne vojaSce vrtine Italijanov, ki so po lastnem priznanju povsod v obrambi m se omejujeio le na izvajanje protinapadov proti močnemu sovražnemu pritisku na vseh bojiščih.	Scrutator.
Gospodarstvo
Pred povišanjem davčnih stopenj pssrednlh davkov
Iz Beograda poročajo, da je radi splošnega dviga cen, ki ga ni bilo mogoče preprečiti, država primorana povečati svoje izdatke. Za to povečanje izdatkov pa je treba najti kritje v višjih dajatvah za državo. že po izjavah, ki so jih dali v zadnjh dveh mesecih merodanji činitelji. je bi:o pričakovati, da bo prišlo do povečanja državnih dajatev.
Po informacijah, ki jih objavlja »Jugoslovenski kurir«, bo povišanje nekaterih davkov izvršeno že s 1. januarjem. Predvsem bo povišan davek na poslovni promet. Osnova tega davka je splošni osnovni davek, ki znaša 2.5 odst. za vsako fazo prometa. Ta splošnj poslovni davek bo po. višan na 3 odst. V enakem rarmerju bodo povišane tudi postavke skupnega poslovne-
ga davka. Istočasno bo povišan luksuzni davek, ki znaša zdaj 12 do 20 oclst., 1. ja^ nuarja pa bo povišan na 15 do 40 odst.
Po gornjih informacijah bo izvršeno tudi povišanje trošarinskih stopenj. Končno bodo povišane nekatere takse po za-zakonu o taksah. Zlasti bo povišana taksa za prenos nepremičnine in taksa za prošnje in vloge, ki se bo v bodoče računala po poli v obsegu 1750 cm2, med'em ko velja sedaj ta taksa ne glede na število pol posamezne vloge Carinski ažijo bo s 1. januarjem povišan od 14 na 15 din.
Da se krijejo povečani stroški občin, namerava finančno ministrstvo uvesti enotno obdavčenje v korist obč:n. ki naj omogoči zlasti mestnim občinam večje dohodke za pokritje večjih izdatkov.
Znižana cena jedilnemu olj si
Tvorniška cena se zniža od 20.79 na 19.58, kakor na Hrvatskem
Včeraj je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca o cenah jedilnega olja. Vodil jo je pomočnik trgovinskega ministra Sava Obradovič, navzočni pa so bili tudi pomočnik šefa urada za kontrolo cen Mitrakovič, ter zastopniki industrije olja Milišič, Goločevac in Vočurovič. Na konferenci so ugotovili, da se na temelju povečanih cen oljn'h tropin lahko izvrši revizija kalkulacije za cene jedilnega olja, ki so bile določene letos v septembru. Bonska oblast banovine Hrvatske je zadnje dni že izvršila to revizijo in znižala ceno franco vsaka postaja od 20.79 na 19.58.
Predstavniki industrije olja so pri tej ! pr Tki pripomnili, da ie to znižanje pre- I obču+no zaradi velikega odstotka vlage v sorč^ich in s tem v zvezi zaradi izgube v teži. Če je bila v Zagreba cena znižana na gornjo višino, se da to pojasniti z izjemno ugodnimi okoinostm'. v koterih deluje zagrebška tv>rri?ca. ki iih ostale tvornice ne morejo izkoristiti. Tako je na
primer zagrebška tvornica dobila tolikšno količino surovin, da lahko v mnogo večji meri izkoristi svojo kapaciteto, kakor tvornice v ostalem področju. Na drugi strani je zagrebški tvornici zagotovljena količina bučnega semena, ki ga tvornice na ostalem podrcčju doslej niso dobile. Vse to znal no vpliva na racionalnost v pro zvodnji.
Konferenca je po daljši razpravi oklenila. da se navzlic neugodnim okol;šči-nam ped k-^e^imi delajo tvornice n*1 nod-rečiu '7ver> Prvatske. znižajo cene '-^"1-nega olia ort 20.79 na 19.58. kakor v banovin' hrvatski, in da pride tako do e*"*t-ne cene v vsej državi. Glede oljnih *ro pin pa je bilo sklenjeno, da bo trgovinsko ministrstvo v snorazumu z banov'"" Hrvat~ko določilo kontingent in pog^e
za nj^nv izvoz, kakor tudi za razdelil0"
v državi c^rni Nove cene jedilnega o"a
v trgcT?"' «*»	'n na drobno, bo do-
ločil urad za nadzorstvo nad cenami.
J
r- -f •
• - iim*


Kraljevska banskr ur»ra.va je na prijavo Zveze industrijcev za dravsko banovino na podstavi čl. 5. v zvezi s čl. 2. uredbe o kontreli cen (SI. 1. 1940 63-15) in v zvezi p točko V. uredbe o maksimiranju cen surov'm kožam domačega izvora (SI. 1. 1910 709-100) odobrila, da se sme prodajati usnje v usnjarnah ali v tovarnah u"nja v dravski banovin5 no naslednjih cenah:
Kcmerčni podplati (cene v din za kg):
teža	krunon vrat okrajina
3—5 kg	92 50 63.00 50.50
5—7 kg	97 C0 58.50 49.00
7—9 kg 102 00 55 50 46 50
2. 'rimski podplati po cenah za 10 odst. višji!: od cen navedenih pod 1., jermenski jamski kruponi pa po 142 din za kg. (Proizvajalci jamskih podplatov, ki ustrezajo po specialni analizi vojaškim predpisom lahko zaprosijo za višje cene, ako morejo dokazati da je prebitek 10 odst. nezadosten);
3 notranjki komerčni (tabanice) v polovicah: v teži 1—2 kg 102 din za kg. 2—3 kg 99 din za kg, v teži 3—5 kg 99.50 din za kg; kruponi 121 din za kg, vratovi 96.5 din za kg, okrajne 97.50 din za kg;
4.	črna kravina: povprečje vseh vrst 134 din za kg;
5.	rjava kravina: cene pod 4) povečane za največ 8 odst.;
6.	teletina, mastna črna: prve vrste 170 din, EC. vrste 160 din, III. vrste 150 din za kg;
7.	teletina rjava; i vrste 230 din H. vrste 218 din, ril. vrste 206 din za kg.
8.	goveji boks črn (krom strojeno gornje goveje usnje): I. vrste za kvadrat 28 din, H. vrste 26 din, III. vrste 24 din, iz
okra j'n 17 dm, iz vratu 22 din ra kvadrat; barvan goveji boks sme biti za 1.50 din dr?*.ji od zgornjih cen.
9.	Te?e*fj boks (krom strojeno gonre usnje telečje ■ T. vr«'e za kvadrat 25 ?5 din, II. vr?te 23 din, m. vrste 20.75 din: barvan telečji boks sme biti za 1 din dražji od zgornjh cen;
10.	\vaterprOf-dulhoks iz krav>n: I. vrste 35 din, n. vrste 32 din. III. vrste 30 din:
11.	likanec: v polovicah 110 din od kg; cene za sortlmente po ob čainem razmerju;
12.	podplati za opanke 100 din za kg.
Te cene so cene franko tovarna brez
skupnega davka. V trgovini na debelo ss dodajo tej ceni 11.2 odst. skupni davek in prevozni stroški. K tej ceni se sme pribiti zas'užek veletrgovca v izmeri največ 10 odst.. V trgovini na drobno se sme pribiti k nabavnim stroškom franko skladišče trgovca na malo največ 18 odst. če se usnje ne reže. in največ 22 odst., če se usnje reže. Usnje, ki v tej odločbi ni navedeno, se smatra kot luksuzno usnie, ki ne snada pod kontrolo cen. Prekrški te določbe se kaznujejo po čl. uredbe o kontroli cen. Prestopki protj maksimalnim cenam kož.
Referat za kontrolo cen kraljevske ban-ske uprave opozarja na naslednje: Referat za kontrolo cen je prejel več priiav, da so mesarji in trgovci s kožami predajali goveje in telečje kože po višiih cenah kakor po 23 din (goveje) in no 26 din (telečje). Vsi ti prestooki so prijavljeni pristojnim obl-stem in bodo krvci najstrožje kaznovani Organi kontrole cen na terenu bodo posvetili največjo ppžnjo trgovini s surovimi kožami in bodo vse primeie kršitve maksimalnih cen prijavili.
©3režba o mlnimalmh mezilah oscija v gostinskih e&iratih
Na podlagi čl. 2 uredbe o določanju minimalnih mezd z dne 12. februarja 1937 s spremembami z dne 9. septembra 1940 je ban dravske banovine dolečil minimalne mezde za pomožno osebje v gostinskih podjetjih po § 76 obrtnega zakona. Odredba je objavljena v »Službenem listu« od 21. decembra in bo stopila v veljavo v 15 dneh po objavi, ko bo prenehala veljati dosedanja odredba banske uprave o m ni-malnih mezdah v gostinskih podjetjih od 4. maja 1940. ter odredba banske uprave o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce od 28. septembra 1040, kolikor se nanaša na pomožno osebje v gostinskih podjetjih.
Po banovi odredbi se pomožno oseb;e v gostinskih podjetjih glede m:n:ma"nih mezd deli ne glede na spol. v tri kategorije: 1) v kvalificirano pcm^žno osebje, ne glede na starost, 2. v nekvalificirano pomožno osebje, ki prejema obvezno aH neobvezno napitnino, ne glede na starost, in nekvalificirano pomožno osebje, ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine v starosti nad 18 let, 3) v nekvalificirano pomožno osebje pod 18. let^m starosti. ki ne prejema niti obvezne niti neobvezne napitnine .
V vrsto kvalificiranega pomožnega osebja spadajo, ne glede na spol: a) plačilni natakarji in natakarji s predpisano strokovno izobrazbo po čl. 2 uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih, nadalje osebe, ki so bile v smislu čl. 17. uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih do 20. maja 1937 najmanj 4 leta zaposlene v hotelih, restavracijah, gostiščih, kavarnah in penzijah, če ni bila zaposlitev prekinjena več ko dve leti, in končno natakarji, ki sicer nimajo gornjih pogojev, ki pa dokažejo, da imajo najmanj 4 leta zaposlitve kot plačilni natakarji ali natakarji v gostinskih podjetjih in imajo izpit po čl. 17. uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih; b) upravitelji hotelov, portirji v hotelih, kuharji in slaščičarji, kletarji s kletarsko šolo ali vsaj dvema letoma gostilniške kletarske prakse, blagajničarke po štiriletni zaposlitvi pri blagajniških poslih v gostinski stroki in posluževalci dvigal z opravljenim strokovnim izpitom. Vse
ostalo pomožno osebje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja.
Minimalne mezde
Vi~ina minimalne mezde je do'cčnna po kraju zaposlitve in kategoriji podjetja. V prvi krajevni skup'nj (Ljubljana, Maribor Celje. E'ei. Sv Janez, Sv. Duh in Ukan-ca oh Boh'n 'ske-n jezeru. Kranjska gora. Rogaška Slat4na, Dobrna, Laško, Rimske toplice, E'atina Padencl in gozd Martuljek) znašajo minimalne mezde na uro:
za kvalificirano pomožno osebje (1 kategorija) v podjetjih I. kategorije 5 fUn v podjetjih druge kategorije po 4.50 din:
za nekvalificirano pomožno oseb e, ki pre-'ema obvezno ali neobvezno napitnino in nekv lificirano pomožno osebje preko 18 let s'arosti, k' ne prejema napitnine (?, katego-ija) zoa.^ minimalna mezda v pod jetjih I. In II. kategorije 4 din;
za npkv«Hflrl-ano pomožno osebje pod 18 'etom starosti ki ne prejema napitnine. (3 kategorml pa meša minimalna mezdi v podjetjih I. in n. kategorije 3 din na uro.
Vsi ostali krai! spadajo v drugo krajevno skupino, kjer znaša minimalna mezda za kvalificirano pomožno osebje 4 din, za nekvalificirano pomožno osebie iz 2. kategorije 3.75 in za nekvalificirano pomožno osebje iz 3. kategorije 3 din na uro. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se izra-čuno dnevna plača z 25 delom mesečne plače.
Prejemki v naravi
Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračunava za pomožno osebje 1. in 2. kategorije takole:
V	prvi krajevni skupini vrednost hrane v podjetjih I. kategorije s 14 din, v podjetjih II. kategorije s 13 din, vrednost stanovanja pa v podjetjih I. kategorije s 3 din in v podjetjih II. kategorije z 2 din na dan;
V	krajih druge skupine pa vrednost hrane s 13 din in vrednost stanovanja z 2 din
Osebje, kj ima v podjetjih dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mescu. Delodajalec, ki ne daje hrane za ve dni v mescu, mora izplačati za nepo-
leljeno hrano odškodnino v znesku vred-
osti za pieračunavanje prejemkov v naravi.
V podjetjih, kjer je uvedena obvezna na-i,r"-ila za po* režnino v smislu čl. 5 uredbe za pomožno osebje v gostinskih obratih, prejema poir.o :no osebje, ki dobiva to nagrado, namesto mezde naslednje pavšalne zneske: a) plačilni natakar in natakar dobi poleg hrane in pripadajoče obvezne nagrade za postrežnino mesečni pavšal 300 din; če vsi ti prejemki ne dosežejo višine minimalne mezde, se mora doplačati še razlika na to višino; b) ostalo pomožno osebje dobi poleg hrane in pripadajoče obvezne nagrade za postrežnino že eventualno razliko med prejemki v naravi in nagrado za postrežnino na eni strani ter minimalno mezdo na drugi strani.
Lastniki podjetij, v katerih ni uvedena obvezna postrežnina, smejo na račun neobvezne postrežnine odtegniti 30 odst. minimalne mezde, toda le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino. V podjetjih, kjer so že pred uveljavljenjem te odredbe veljali višji pavšali ali ugodnejši pogoji, ostanejo ti tudi za bodoče neokrnjeni.
Gori predpisane minimalne mezde veljajo za ono osebje, ki prevzame obratovanje na račun proti odškodnini od iztočene pijače, piodanih jedi itd., za poslovodje in vajence.
Gospodarske vesti
=r Novi proračun Zbornice za TOl. Kr
banska uprava je odobrila proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za poslovno leto 1941. V proračunu predvideni dohodki znašajo 4,352.000 din (za tekeče leto 3,872.000), proračun izdatkov pa znaša 4,298.000 din (za tekoče leto 3,835.000), tako da je predviden pvesežek dohodkov nad izdatki v višini 54.000 din Hkrati je banska uprava odobrila pobiranje nespremenjene 8% doklade od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka in pobiranje nespremenjenega dodatnega letnega prispevka pri podjetjih, ki plačajo minimalni družbeni davek (poleg doklade na 50c/c minimalnega družbenega davka). Prav tako so nespremenjeni pavšalni prispevki za zbornične člane, ki plačajo pavšalno pridobnino.
= Železniški promet z Rumunijo In
Bolgarijo. Direk« lja za zunanjo trgovino objavlja: Opozarjajo se vsi izvozniki in uvozniki, ki ali uvažajo blago iz Rumunije in Bolgarije, ali izvažajo blago v te dve državi ali pa gre njihovo blago v druge države preko Rumunije in Bolgarije, da zaradi morebitnih prometnih težav pri prevozu prijavijo vnaprej direkciji za zunanjo trgovino (prometni oddelek, Beograd, poštni predal 847) vse količine blaga, ki jih nameravajo izvažati ali uvoziti odnosno prepeljati čez Rumunijo in Bolgarijo. V prijavi je treba označiti: 1) količino in vrsto blaga, ki se bo prevozilo, 2) število vagonov, ki bodo potrebni za to blago, oz;roma količino. 3) nakladalno in razkladalno postajo, kakor tudi obmejne prehode, koder bo blago šlo čez mejo. 4) ime tujega kupca, oziroma prodajalca, ter 5) čas, kdaj bo tisto blago odposlano.
= Nov podpredsednik oprave monopolov. Z ukazom kr. namestnikov in na predlog finančnega ministra je postavljen za člana in podpredsednika upravnega odbora uprave državnih monopolov bivši minister Ljubomir Pantič.
= V normalnih — posebno pa v sedanjih izrednih časih je vsakemu poslovnemu človeku neobhodno potrebno strokovne-gosno-darsko gladilo »Trgovski list«. Naročite se nemudoma nanj. Naslov; Trgovski list, Ljubljana, Trgovski dom.
Ljubljanski trg
V preteklem tednu ni bil živilski trg tako dobro založen kakor prejšnje tedne, kar je pripisati ostremu mrazu ki marsikoga zadrži doma. Proti pričakovanju, je bil trg v soboto kljub temu izredno dobro založen, čeravno so se cene dvignile, posebno tistim živilom, ki trpijo zaradi mraza, so se gospodinje za praznike lahko založile z vsem mogočim, seveda v kolikor to dopuščajo denarna sredstva. 2e nekaj časa je križ z zelenjavo, ker jo je na odprtem trgu težko zavarovati pred pozebo. Pred prazniki je seveda največ povpraševanja po solati in kislem zeHu, za druga sočivja ni toliko za/-riman'a kvečjemu za motovileč in radič. Zaradi zmrznjene zemlje je motovileč in -"pf"ačo sedaj nemogeče nabrati, zato se bo t-dl dnrra solata podražila. Stalne prodajalke se že zalagajo z dalmatinsko zele-niavo in prodajajo glavnato solato po 14 do 16 d'n kg, endivijo pa po 10 din. Uvoženo Varfiiolo proda-ia jo po 10 din, raiič op 2' din, in špinačo po 16 din kg. Tako visoke cene so bile za zelenjavo lani v fe-bru0 ^u letos pa nas je mraz že zgodaj za--e1 nri *em pa še draginja stalno r?ste.
Do'->ro uspeva kupčija na mesarskem tr-tu vir- vlada posebno zanimanje za kr-vav'"" ki jih prodajajo po 14 do 16 din i<<r c-^de k*ko-osti krvavic se v Ljubljani r--.t-,^o pritožiti, sai mesarji kar tek-Ti-e"o kdo nam bo nudil boljše, oziroma r»k"-nei*,e. Po deželi jih za domačo porabo nr'*,i "o V^os z>coet z ječpreniem ali kašo. ker le riž predrag. Tudi take so ok;sne in ™e"ani se prav nič ne brsnijo povabila na ri^-naJe koHne. Toliko zaklane perutnine. k^vor v soboto, med tem tudi puranov 'n gosi, še nismo videli na mesarskem trgu.
NT^ogo več pa kupujejo ljudje žive pe-nitnine ki jo je bilo v soboto na kmečkem perutninskem trgu več ko dovolj. Cene so se dvignile, predvsem cene puranom. Medtem, ko so v sredo Bosanci prodajali purane no 55 do 70 din komad, so v soboto dvignili cene do 100 din. Domače pitane purane pa ni bilo dobiti izpod 140 din. Seveda so tehtali okrog 7 kg. Za živo perutnino cene sorazmerno niso previsoke, zato tudi gre dobro v denar, še vedno se dobe piščanci po 16 do 22 din komad. Kokoši so po 26 do 40 din, gosi po 35 do 50 din. Razmeroma cenene so race, in scer po 25 do 35 din komad. Cene jajc so ostale iste, in sicer 2 din komad, sveža, vložena pa so 1 75 d'n. Gospodinje so se že prejšnji teden po več'ni založile z maslom, zato tudi ni čutiti pomanjkanja, deloma pa letos ni toliko povpraševanja kakor druga leta. Ponujajo tudi topljeno smetano, skodelica po 8 do 10 din.
Kljub visoki ceni 38 din, so ajdovega medu prodali v soboto nekaj škafčkov. še vedno je na prodaj dovolj orehov, čeravno smo toliko čuli, da letos orehov ni. Prejšnje dni so jih prodajali že po 46 din, v soboto pa je cena padla na 42 din, kar je za večino Se vedno predrago. Ravno vsa sla-
dlla za našo priljubljeno kranjsko božično potico so se najbolj občutno podražila, zato si bodo ljudje pomagali z raznimi nadomestki, kakor mak. drobtine, rež čeva moka itd. samo. da se ohrani običaj.
Se vedno nam nudijo lep zdrav kostanj po 4 din liter, medtem ko se dobi marom po 14 do 16 din kg. Sadju se bo treba popolnoma odpovedati, saj so cene skoraj že nezmogljive, čeravno je jabolko tako potrebno, posebno za otroke. Tudi suhega sadja je le malo na piodaj. Domače drobne suhe slive je nekdo ponujal po 12 din kg, boljše vrste stanejo do 20 din. Tudi su-
he hruške in krhlji letos primanjkujejo,
saj jih ponekod niti za dom niso mogli dovolj nasušiti.
Dovoz morskih rib je skoraj popolnoma prenehal. Zaradi mraza in burje ves teden niso mogli loviti, tako da smo ostaii v petek brez rib; šele v soboto je prispela manjša poži.jka sardelic. Rečne ribe so pod ledom in jih sedaj tudi ne morejo loviti. V kolikor je bilo mogoče, so se trgovine z ribami založile že p:ej vsaj s krapi, ščukami in postrvmi. Mnogo je ljudi, ki morajo imeti vsaj na božični večer ribo, kakor mi potico.
Skupščina Glavne zadružne zveze
Beograd, 21. dec. o. Danes ie bila letna glavna skupščina Glavna zadružne zveze kraljevine Jug;s]avi,e Pred zbo ova-njem ie bila v katcliški cerkvi zadaš ica za ookoini m oredsedniktm zvize dr. Korošcem. Navzoči so bili člani p eds ds va ter mnogi predstavniki mod njimi ministra Cubrilovič in Vulovič
Skupščina ie zaseda'a v In"en1erskem domu. Vodil io ie prvi podoredsed k bivši minister Voiislav Diordievič ki ie oo-zdravil predvsem zastoon ka kralia polkovnika Petroviča kmetijokesa mi-d tra Cubriloviča. zastoonika vo:n3sra mi^ist a polkov n:ka Gaš:ča ter dru^e Dred"tavni-ke oblasti V svo:em otvoritvenem govoru se ie Diordievič naiorv? soominiai pokojnega predsednika Gl-rvne zadružne zveze dr Korošca ter orisa' nie~o o delo za zadružništvo Prisotni --o z e^omin t-nim molkom poča-tili nie?ov s-onrn.
V poslovnem delu slnp^čine ie nato oodnredsednik Diordievič obzirno orisal delovanje zad^ižni^tva ter aoM:ral na vlado, nai boli polpira zadrt'ž" šVo. da bo končna zavze'o on? m"sto k: m ' rri-oada v okviru našee-< narodn-^a grrmo-dnrstva Z velikim odob-avnJem sta bi*i "ato odooslan? uda"OS*n' brzo^a-k1' Ni Vel kraiiu in Ni Vis kn°zu namestniku Pavlu ter ncdr^Tie hr^i^vk0 predce'i-niku vlade Cvetkoviču: podpredsednika
vlade dr. Mačku, ministrom Budisavljevi-[ ču. dr. Suteiu in dr. Andresu ter hrvatskemu banu dr Siibašiču.
Ker je po pravilih izpadla ena tre jina članov upravnega in nadzornega o bo a. so bili na novo izvoljeni v upravni odbor Dragiša Cvetkovič (namestn k D. a " mir Milo;evič). dr. Fran Kulavec (dr. M ha Krek), dr. Avgust Juretič (dr Vek slav Gortan). dr. Silves er G:un:o (Karlo Kr-stulovič). Ivan Rebič (dr T ma Janč ki-vič). dr. Damian Zivciinovič (M rko Vuk-mar). dr. Jože Ba-ai (Bo-oimil Rem?c). Jurai Markovič (Anton Derganc) D:m:-trij Petrovič (Jovan K alievičV M:'~n Mravlie (dr Drago Marvš;č> M;"o" Sti-bler (Ivan Deržič) in Fran Rakovec (Mirko Vulet'čV V nad^or^i odbor Da Ljubomir Gvoždjevac (Ljubomir L:ubi' r"t:č), Fran Gabrovšek (Anton Krali) in Fran Ribt«r (No^ko Tomošov)
Od~bren ie bil na+o novi pror^un v višini 1.25 nvlkma din. ki ie za 45^.000 din višii od sedanjega Po^išan^e ie u*e-meMeno s no^šani-^m p'ač na^e^č^Tem ;n s povečaniem števila re-i^oriev Po končani d^bat'" o 5Dl">S~e-n rvlo*-v- je bila n>r"M->ta obsirna resolucija, ki vsebu-ie zah+eve Glavne zadruge zv^z" Po božiču bo imo1a unra,Ta s<»io no ka*aH se bo konstituirala ter i^voMla na me^to dr. Korošca novega predsednika.
BELEŽKE
Božično voščilo
ministra vojske
Včerajšnji »Vojni list« objavlja naslednjo naredbo ministra vojske in mornarice: »Vojaki! Zaradi prilik, ki vladajo po svetu, sta kralj in domovina zahtevala od vas v teku tega leta velike napore, ki ste jih doprinesli možato in dostojno. V izvajanju svoje vojaške dolžnosti so bili in to mnogi izmed vas ločeni od svojih družin ln od svojih rednih poslov ter bodo nekateri tudi prihajajoče praznike prebili v tej svoji odgovorni službi. Prepričan sem, da boste kakor doslej, tudi v bodoče stali čvrsto na braniku domovine, kakor so stali v prošlosti vaši predniki, katerih svetli zgled imejte vedno pred očmi. Izražam vam pri tej priliki zasluženo priznanje. Vsem oficirjem, vojaškim uradnikom, podoficirjem, kaplarjem in redovom čestitam za velike praznike Kristusovega rojstva. Srečen vam Božič!
Prav tako čestitam vsem oficirjem, vojaškim uradnikom, podoficirjem, kaplarjem in redovom islamske veroizpovedi praznik liurbam-bajrama.
Minister vojske in mornarice, častni ad-jutant Nj. Vel. kralja .armijski general Petar Pešič.«
Predsednik vlade je tudi predsednik senata
Objavljena je uredba o izvajanju proračuna senata kraljevine Jugoslavije. Uredba določa, da opravlja do nadaljnjega posle predsednika senata predsednik vlade, ki ima pravico razpolagati s proračunom senata bodisi sam, bodisi po pooblaščenih namestnikih. On je v bodoče tudi personalni šef za vse nameščence senata. Glede pregledovanja obračunov za porabljene kredite določa uredba, da bo izvrševala ta posel glavna kontrola, dokler se ne sestane senat, da bo izvolil novi administrativni odbor.
Naš vojak
V Zagrebu je predaval, kakor smo na kratko že zabeleželi, tamešnjim rezervnim oficirjem upokojeni general Panta Draškič o izkušnjah v sedanji vojni. Na koncu svojega predavanja je razpravljal tudi o kakovosti jugosiovenskega vojaka in dejal, da smo Jugosloveni kljub vsej svoji miroljubnosti rojen vojaški narod. Izvajal je:
»Vojaške odlike in sposobnosti naših ljudi so postale že prislovične in jih je treba samo čim bolj prilagoditi potrebam moderne, tehnične vojne. Pred novim načinom vojevanja in pred novimi sredstvi vojne tehnike se bo prebudila nova ostroumnost našega seljaka, ki se je še vedno znašel v vsaki vojni z bistro in učinkovito reakcijo. Starešine juge slovenske vojske se bodo morali prilagod.ti novemu načinu vojevanja, v kolikor se žc itak niso. Predvsem bodo morali v bodoče čim bolj podpirati pri pedredjenih jim bojevnikih individualne težnje pri osebnih akcijah. Potek operacij v sedanji vojni dokazuje, da niso najboljše one vojske, ki so vzgojene samo v tehnični disciplini, ki se očituje v vojašnici, na ulici in p:i vežbah. Moderna vojska zahteva okretnih, pametnih in na lastno iniciativo navezanih bojevnikov. Naš vojak pazljivo spremlja vse operacije okoli sebe in želi biti o vsem čim bolj poučen Zato redno javlja, kaj je sam opazil in kaj smatra za potrebno, da se preprečijo sovražnikove namere. Ti predlogi so včasih malo naivni, nikdar pa neumni in jih je vedno treba resno upoštevati. V njih se oblikuje vojaški duh našega sloveka.
Jugoslovani moramo izgraditi na podlagi izkušenj drugih vojsk svojo posebno taktiko, ki bo odgovarjala zemljepisnim razmeram naše zemlje in vojaškemu duhu našega naroda. S tako, našim prilikam in potrebam odgovarjajočo jugoslovansko taktiko bomo dosegli vojaške uspehe, ki bodo c'aleč nadkriljevali našo številčno in tehnično moč. V današnjih prilikah so za nas Jugoslovane vojaške perspektive nadvse sijajne, samo če bomo znali složno in koristno uporabiti vse moči, ki so nagomilje-ne v naši oboroženi narodni sili «
Preskrba Beograf a s hrano
Beograjski župan Jevrem Tomič je dal novinarjem zanimivo izjavo o naporih mestne uprave, da preskrbi Beograjčane s kurivom in hrano. Pri oskrbi s kurivom so se pojavile težave zlasti pri prevozu zaradi pomanjkanja vagonov; te težave pa
so sedaj odstranjene. Da si zagotovi zadostne rezerve hrane, si je občina nabavila na svoj račun okrog 1000 vagonov pšenice in več sto vagonov koruze. Te zaloge bodo zadoščale vse do nove žetve in Beograd ne bo ostal niti en dan brez moke in kruha. Beograjska občina že sedaj zalaga celo vrsto beograjskih pekov iz svojih zalog s krušno in koruzno moko, če je ne morejo pravočasno nabaviti v mlinih ali pri trgovcih z žitom in moko.
Vse izdatke za nakup pšenice, moke in koruze je krila občina iz tekoč;h dohodkov in ni dobila zato nobenega posojila. Poleg tega pa je nakupila še velike množine masti, krompirja, fižola, čebule, riža itd.
Pritožbe madžarskih Nemcev
Po poročilih nenTkih listov, ki izhajajo na Madžarskem so se pojavile pri izvajanju dunajskega dogovora o položaju nemške uarodne manjšine na Madjarskem velike ovire. Budimpe danska »Deutsche Zei-tun£« objavlja uvodnik v katerem trdi, da podrejene madžarske ob'asti dos!edno izigravajo vse vladne uredbe v prid ntmike manjšine. List zaključuje:
»Nemška narodna skupin« na. Madžarskem ne bo mogla ostati več do'go mirna, če bo še dalje sprejemala samo ob'jufc« in zagotovila budimpeštanskih odločilnih krogov, na terenu pa se bo morala boriti proti doslednemu izigravanju po podrejenih vladnih organih. P^av tako mora javno pribiti, da se izvršujejo določbe dunajskega dogovora o izboilj"anju in ureditvi njenega položaja na zelo počasen način.«
Celjski mestni svet
b	Celje, 21. decembra
Celjski mestni svet je imel sinoči, v petek zvečer, redno sejo. Potrdil je naprej svoj prejšnji sklep, da znaša uvoznina za vsak film, ki ni poučnega značaja, 100 din; ta uvoznina velja tudi za repiize. Proračun za razširjenje kanalizacije v Novi vasi znaša 79.405 din. V prihodnjem letu bodo izvršili le cel kanalizacije v okviru razpoložljivega zneska 7.000 din, ostala dela pa bodo izvršili šele v proračunskem letu 1942/43.
Mestna občina je pripravljena prodati pokojninskemu skladu odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani svoje stavbi-šče poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu po 350 din za kv. meter pod pogojem, da začne pokojninski sklad takoj graditi svoje posle p je. Pokojninski sklad je sporočil, da se strinja s kupnino, a namerava pričeti gradnjo šole, ko se bodo razmere normalizirale. Mestni svet vztraja pri svojem prejšnjem sklepu, da se mora gradnja poslopja pričeti takoj. Za čiščenje nevega asfaltiranega ho nika za pešce ob Mariborski cesti bo skrbela mestna občina. Zakupno pogodbo za Celjsko kočo ped Tov-stom, ki jo ima v zakupu Savinjska podružnica SPD v Celju, je mestni svet podaljšal za eno leto ped dosedanjimi pogoji.
Okrog 50 posestnikov v Lokrovcu in na Dobrovi je prorilo občino za priključek na električno omrežje. Proračun znaša 126.582 din. Mestna elektrarna bo elektrificirala obe vasi, če bo vsak posestnik prispeval k stroškom za napeljavo električnega voda po 600 din in sicer 400 din takoj, po 100 din pa v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Občina bo nabavila 45 števcev za nove vodovodne priključke-
Za predse "nika mestnega prefkrbovalne-ga urada je bil izvoljen župan dr. Voršič. za njegovega n"mestn:ka mestni finančni referent ravn. Oskar černelč za člane pa kot zastoonik trgovcev Anton Fazarinc (namestnik Josip Jagodič), kot zastopnik industrijcev predsednik cinkarne Todor La-zarevič (namertnik prokurist tv. Westen Feliks Tomič), kot zastopnik zadrrug Josip Mečan (namestnik dr. Josip Dolničar), kot zastopniki potrošnikov pa Ludvik Krame, prof. dr. Kajetan Gantar in Josip Kroflič (namestniki Josip Arnšek, Robert Štepič in Tine Kocmur).
V članstvo mestne občine je bil sprejet mesarski mojster Štefan Turk.
Prosta nedetla za avtomobile na Hrvatskem
Zagreb, 21. dec. o. Na odredbo bana bodo smela v nedel jo 22. t. m. Izjemno voziti vsa motorna vozila kakor ob delovnih dneh.
iem«fit
Kavaja
ELBASAM
Miraka

•Trro«
KoVočtva
Maičani
• mwumsi
Z upa«
• Peš))«)
6i sJrtc*
.omork
•Ao} os
^iOHA
PETROLEJA NI
pa vendar krasna in prijetna svetloba z »LILIi;U i« SVHilLKO Z
80 SVEČAMI 1 liter špirita gori 22 ur! Sve:i'ka tehnične popoino-sti! Brez kompliciranih vije kov kot pri podobnih svetilkah. Dokler traja zaloga je cena din 295.— s kompletnim p< iborom. Varujte se zablod! Ni podobnega fabrikata za to ceno in s to jakostjo
svetlobe. PETRO-IUX K. D., ZA-GRFB. RADIŠINA UL. 9.
Prosnekti brezplačno in franko!	Tel. 72-60.
Iščemo agilne zastopnike in preprodajalce!
Izpod peresa g. Vekoslava Lilije, nadučitelja v pokoju, smo preteklo nedeljo objavili spomine na umik pred 25 leti čez albanske gore. V naslednjem podajamo njegov opis nadaljnjih doživljajev v Albaniji, na poti od Elbasana do Valone.
la mimo številnih baj, toda bolj kakor albanska naselja nas je zanimala italijanska vojska. Prosili smo hrane, kazali pa so nam naprej, zatrjujoč nam. da že še pridemo do menaže. Ze sam pogled na njihovo dobro preskrbo nas je navdajal z novimi upi in nas bodril k nadaljevanju poti.
Bilo je 7. decembra 1915. ko smo skoraj ves dan gazili vodo. Reke in potoki so narasli. Semeni in Vojuša sta se razlili. Svet med tema rekama je nizek in tako smo ponekod morali do pasu v vodo. Posebno hudo je bilo popoldne, ko smo le bredli, bredli in poredkoma prišli na kopno. Zvečer smo se ustavili na prostrani planjavi pred reko Vojušo. Polegli smo ob robu njive, ki jo je obdajala živa meja. Fajdiga, največji izmed nas, je spal v sredi, Dolenjec na levi, jaz na desni. Pod glavo sem si del nahrbtnik, v katerem sem še imel prgišče bele moke pa nekaj ruskih, francoskih in srbskih knjig, ki sem jih bil kupil v Nišu. Noge smo tiščali v živo mejo, glavo pa smo imeli na robu njive. Čeprav premočeni, smo kmalu trdno zaspali. Bilo je okrog osmih zvečer, ko sem se po prvem snu nenadno zbudil, — izpod glave mi je zmanjkal nahrbtnik! Zbudim oba tovariša in bila sta kar prepadena. — saj, kaj bomo pa jedli, če ni nahrbtnika! Mesec ie prijazno svetil. Ogledovali smo v bližini pri spečih, toda nahrbtnika nikjer Kaj se hoče. spet smo polegli in zaspali. Ali ponoči nas je obiskala ploha in je' lilo kakor iz škafa. Vsa sreča, da ni bii prehud mraz. Sede in stiskaje ce drug k drugemu smo čakali jutra. Zdanilo se je. Pod nami. na njivi pod živo mejo je bilo polno mrličev v vodi. Nočni naliv jih je kar v spaniu žalil. Žalosten je bil pogled na mrtvo trpo. ki
i je tod obležala. Lahek jim bodi počitek!... i Toda. kje je naš nahrbtnik? Nikoli več ga ne bom videl! Vsedel sem se ob živo mejo in brskal med trnjem. In glej, našel sem kupček zalizanih polžev. Bilo jih je kakih 20. Previdno, skrivaj sem jih pobral in pobasal v žep, nakar sta se brž ! podala na lov še tovariša. Skupaj smo jih nabrali kakih 200. Zakurili smo saj sem dobro vedel, kako se taki reči streže. Imenitno sem jih cvrl. bila je res slastna jed. — tako smo zajtrkovali, kosili in večerjali dne 8. decembra 1915. Do večera so bile vse žive meje preiskane in na stotine ! nas beguncev se je preživilo. Marsikomu, ki je bil že ves na kraju, so ravno polži rešili življenje. Pripravili so jih vsi po mojem zgledu.
Reka Vojuša je ogromno narasla. Od morja sem so Italijani pripeljali po reki velike čolne, priprežene k motorki. Prav spretno so jih zvezali in pripravili za prevoz. Ko smo tu čakali, sva se našla s tovarišem učiteljem Joškom Troštom. ki je prav tako imel za seboj beg čez Albanijo. Toda bil je boljše sreče kakor jaz. Ko me je videl bosega, brez srajce in drugega perila — saj sem bil vse spotoma zamenjal za projo in za tobak — mi je podaril par čevljev in perilo. Bil sem kakor prerojen. Volmo smo čakali, da nas prepeljejo čez Vojušo. Čakanje nam je bilo olaišano. ker so vsakemu dali kos pre-pečenca Ko smo naposled prišli na vrsto za ukrcanje. smo morali do čolnov bresti vodo do pasu. potem smo mokri ooska-kali v čolne in hajd na drugo stran. Izkrcali smo se »uno per uno«. kakor so nam ukazovali Italijani O. smo si nvsli-li. zdaj smo itak na konju Dvanajsti december 1915. je bil tisti srečni dan, ko smo prispeli v Valono.
jn ga odnese. Spotoma se menjajo. Vsak musiiman, ki sreča pogrebce, mora vsaj nekaj korakov nesti mrliča. V Elbasanu sem pa bil tudi priča pokopa, ki je prav zanimiv. Jama je izkopana, poleg nje stoji šotor, zraven ogenj in na njem kotel z vodo. Mrliča so zanesli v šotor, kjer so truplo namilili in imam je mrliča obril. Videl sem skozi špranje zasilno napravljenega šotora, kako je mrliča bril in sem tako spoznal turško prepričanje, da mora meški povsem gol na oni svet, kakršen se je rodil. Potem so mrliča zavili v prt in ga posadili v grob, da je sedel z obličjem proti Meki. Priznam, da me je ves obred kljub lakoti močno zanimal.
V Elbasanu so pravkar stiskali olive. Pil sem olje izpod stiskalnice, najsi je bila vsa umazana. Imenitno mi je teknilo, brž sem se okrepil. Srečal sem poročnika Ivano v iča in ga prosil za banko (za 10 din) posojila, toda tudi on je bil brez denarja. Bil je tržni dan, a kaj je pomagalo, ko ni bilo dinarja v žepu. Samo še staro dvajsetico in desetico pa nekaj starinskega srebrnega drobiža sem imel v denarnici. Sel sem ob vrsti albanskih prodajalcev. zakritih muslimanskih bul je bilo le malo med njimi. Ogovoril sem dva dečka. ki sta prodajala svojevrstno močnato jed »kačamak«. Albanski nisem znal ne besede, pogovarjali smo se samo s pogledi in prsti. Pokazal sem desetico. Dečka sta jo ogledovala, metala na tla in ugotovila, da je »argento«, po naše: srebro. Ker sem zvesto nosil s seboj pločevinasto sko-delo, sta mi za desetico nametala polno kačamaka. V duhu sem ju blagoslavljal, srce in želodec pa sta se kar smejala, da si po dolgem času vendar privežem dušo. Kačamak je bil zabeljen s tropinami (kuhanim maslom!, teknilo je kakor naši ajdovi žganci. Zamislite si: po dveh mesecih pomanjkanja žganci! Povabil sem tovariša Lojzeta in Franceta in smo se imenitno podkrepili. Hvala bogu, imel sem še dvajsetico. Nisem se bal, da je ne bi mogel vnovčitL
Kakor povsod na Jugu. so tudi v Elbasanu trgovine odprte na ulico. Za mizo ser di prodajalec prekrižanih nog, kadi svoj čibuk in prodaja. Zahotelo se mi je tobaka. Spet sem pokazal dvajsetico. Albanec je preizkusil žvenket dvajsetice in mi pokazal, naj kar nastavim žepe. Nabasal mi je tobaka v suknjo, da smo ga kadili teden dni. Seveda mi je dal tudi papirčkov. O elbasanski tobak! Nekaj posebnega, res nebeški užitek. Ne prej ne pozneje nisem užival tako fine kaje.
OgledaK smo si še albanske »palače«, bajte iz blata, le nekaj hiš je bilo »boljših«. Kako je danes, bi prav rad videl tudi jaz. Popoldne smo jo mahnili proti Tirani, to se pravi: nazaj proti severozapa-du. Spet smo se uvrstili v dolgo begunsko procesijo, ob nas pa je stopala srbska vojska Ob poti mrliči skoraj na vsak krrak. Prespali smo v gozdu pred Tirano. Bila nas je precejšnja množina. Kuhali smo si robidov in konrivov čaj in zraven uživali maslenke. vležane olive, ki so bile prav dobre. Lojze je bil nekje v Elbasanu iztaknil sladkor, olive pa je bil dobil France. Drugo dopoldne smo dospeli v Tirano. Nismo se hoteli zadrževati. Medtem ko smo prej v gorah imeli tako bridke izkušnje z Albanci, moram povedati. da je tu bilo mnogo boljše. Spominjam se Albanca, ki nam je spotoma rade volje dal tobaka in papirčkov kar zastonj. Dobro je govoril srbohrvatsko, italijansko in nemško, tudi s češčino se je po malem kosal, — bil je izmed tistih, ki prodajajo po Evropi turški med in druge orientalske slaščice.
Proti Draču je že takrat držala najmanj E m široka cesta, ki pa je bila še v surovem stanju, še ne posuta .Zato smo jo rajše po bližnjicah mahali proti Draču. Prenočili smo v oljčnem gozdu in si spet pridno kuhali rastlinski čaj. Bilo nas je več sto beguncev pomešanih z vojsko. Nihče ni ime1 niti hlebca ne kake druge hrane, le grenki olivni sad smo trgali z oliv in ga pridno žvečili. Kurili smo si z oljčnim lesom. k; gori kakor smola. Zjutraj smo v tem začasnem taborišču pusti'i nekai desetin mrtvih. Siromaki so ponoči pomrli zavoljo lako+e :n sološne oslabelosti. Dopoldne okoli 10 ure smo oriši i pred Drač. V me=to ^amo n?m ie bil dos+on zabranifn. Sfn'a ie t»m italijanska strada. Le tovarišu Fajd;«i ki ie 7"al italijanski.
se je nocrečilo rri
kor je b4!. ie dobavil dohra 2 *k« be^ moke, ki s<=m io ia z kot kuhar svečano sprejel v skuono skrb.
Okolica Drača je bila še izza balkanske vojne razbita, kakor so bili tudi drugod I>o Albaniji še sledovi vojne, koder je le-
Božični razstavi naših slikarjev
Ljubljana, 21. decembra
Božični čas je pred durmi. — Prelepa prilika za darilla, ki pa spravlja marsikoga v zadrego. Za otroke in mladino je kaj lahko izbrati nekaj primernega, kadar pa si zbirajo darila odrasli za svoje znance, sorodnike, se le s težavo odločajo. Nič neodločnosti ne bi bilo pri kupcih, ko bi pomislili, kako primerne so umetnine za take prilike. Dela naših likovnih umetnikov imajo nedvomno mnogo več vrednosti kakor marsikatera inozemska kičasta navlaka, s kakršno so mnogi nameravali obdarovati svoje bližnje za božične praznike.
Trije člani Kluba neodvisnih Pregelj, Omerza in Sajovic pravkar razstavljajo večji izbor svojih del v dvorani trgovine Bata. Trije mladi ambiciozni slikarji nudi-
Marij Pregelj: Kravi
Niko Omerza: Na balkonu
Evgen Sajovic: Tihožitje
jo za božič naprodaj svoja dela za več ko prav zmernt cene tako. da si more v tem času kupiti slovensko umetnino tudi tisti, ki je navezan le na svoje mesečne uradniške prejemke, kdor želi kupiti za božič primerno darilo, naj si prej vsekakor ogleda to razstavo: nedvomno bo med razstavljenimi slikami našel nekaj, kar mu bo> ugajalo s čimer bo močno razveselil obdarovanca Hkrat mu bodo pa tudi hvaležni razstavljale sami k jim nikakor ne smemo zagreniti veselega božiča.
Razstava ie odprta tudi v nedeljo ves dan, sicer pa ob o>bičain'h trgovskih urah.
Vstop brez vstopnine skozi trgovino. ★
V Obersnelovi galeriji na Gcsposvetski cesti imata božično razstavo oba Vavpotiča, oče in sin Bruno Vavpotič razstavlja izvečine akvarele ki spadajo brez dvoma ' med naše najbolj, umetnine v tovrstni teh-
niki. Ivan Vavpotič pa razstavlja več tihožitij s cvetlicami in nekai portretov, med katerimi je podoba dveh zakoncev prav odlična. Priobčujtmo dvoje reprodukcij z
razstave, ki prikazujeta dvojni portret zakoncev D. od Ivana Vavpotiča in akvarel z Gorenjskim motivom od Bruna Vavpotiča.
Smrt najstarejše Gprenjke
Leto dni je tega. ko smo se v »Jutru« spominjali najstarejše Gorenike. prababice Uršule K n i f i č e v e. Za lanski božič io ie še razveselilo darilce »Jutra«, za letošnji praznik miru Da ie odroma la k večnemu počitku. Nien pranečak Peter Mijič, ki biva v Ljubljani, nam ie takole opisal življenje kremenite Gorenike:
Prababica Uršula Knifičeva. rojena Pi-kuševa. ki ie Dretkli Donedeliek umrla v 99. letu starosti v Besnici Dri Kraniu. se je rodila leta 1842. v revni bajt; Dri Pe-vučanu blizu Selc. V mladosti se ji je slabo godilo, starši so ji zgodaj umrli. Komaj 16 let ji je bilo. ko ie morala slu-
žit. Z 18 leti ie Drišla s svojo sestro v sedanjo »Knefčevo« hišo. kier je domači sin oridno in brhko dekle leta 1C67. po-vedel pred oltar. Prsestvo ie bilo oreza-dolženo. namesto dote na ie nevesta pri-nesla pridne roke. Mož ie bil dober, pridno sta delala da sta pokmcem zapustila novo hišo in r.ezadclženo po estvo Redilo se jima ie več otrok, od k t^rih žive še zdaj dva sina in tr hče ke M »ž ie ! kmalu umrl. da ie biia erabab ^ 50 let | vdova. Rada ie obuiala spomine Ko ii ie bilo komai 16 let. se ie ženil pri n ei D -mež. »strah kranjske dežele«, ki ra ta-• krat še ni bil rekovnjač. marveč prav za-
ta 1912. prodirala srbska vojska. Mosto-j vi so bili porušeni, le s težavo smo lezli čez tramove, ostanke mostišč. Vso pot smo videli polno narcis in drugega cvetja. Od Drača smo krenili na Kavajo. Kraja si niti nisem utegnil ogledati, ker smo vsi hiteli, da nas ne zajamejo Avstrijci, o katerih se je govorilo, da se izkrcavajo v Draču. Toda bile so samo govorice, grozljiva propaganda nekakšne tedanje »pete kolone«. Šli smo čez njive, koder je rasla pšenica. Ravan ob morju od Drača naprej je plodna, tudi riževa polja so tod in na teh močvirnih poljanah smo spet pustili precej mrličev.
Pred reko Skumbi smo prenočili. Skuhali smo si močnik, za vsakega od naše trojice po eno žlico moke, pomešano s koprivami. Vsekakor nam je teknilo. Kako čez reko? Drugi dan so nas prepeljali s čolnom, ki je bil izdolben iz enega samega debla. Po 50 so nas čolnarji vzeli v čoln in nas zastonj prepeljali. Več tisoč nas je čakalo na prevoz. Krepki Fajdiga se je prerinil v ospredje in midva za njim, da smo prišli čimprej na drugo stran. Nadaljevali smo pot mimo jezera, čigar imena se ne spominjam, in prišli do reke Semeni Povsod ob poti toliko mrličev, samih mrličev! Ali tod so jim Albanci vsaj pustili obutev in obleko. Le kdaj so jih pokopali ne vem.
Pred reko Semeni smo si uredili prenočišča. Spet se nas je nabralo več sto beguncev. V noč so zagoreli ognji. Naslednje jutro smo se znova s preprostim čolnom prepeljali čez reko. Pot nas je vodi-
2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
Ovslše, kraj zlat Iti pr§l
Najboljše spričevalo zdravja na Gorenjskem
Podnart, sredi decembra
Redke so zlate poroke toda Ovšani sc lahko postavijo med prvim; na Gorenjskem, saj so v dveh letih piaznovaii dva talca jubileja, tretji pa tudi ni daleč. Julija 1938. sta obhajala zlato poroko 74-letni Janez in 71-letna njegova žena Ana Fister iz Ovsiš. Jubilej je bil svečane, proslavljen in se ga je udeležilo 80 ljudi, predvsem sorodnikov, sosedov in prijateljev, ki so se peljali z okrašenimi vozovi in v narodnih nošah k Mariji Pomagaj na Brezje, o čomer je takrat »Jutro« kratko poročalo.
Dne 24. novembra letos pa sta obhajala zlato poroko v krogu svojih otrok in vnukov Urban in Barbara Verhunc, soseda zla-toporočencev Fistrov. Tudi ta poroka se bo cerkveno na novo potidila na svečan način kakor Fistrova, toda šele pomladi, ko bo topleje. Ker pa bosta pomladi praznovala tudi zakonca Trevna iz Ovsiš zlato poroko, bo mogoče slavnost kar skupna.
cd železniške postaje Podnart, ima zc'o lopo lego in je jako zdrav kraj, kar pričajo številne zlate poroke. L* mrl ji v ;st je majhna. V vasi jc župnijska cerkev sv Nikolaja. Stranski oltar je pa posvečen sv. Valentinu, priprošnjiku za zdravje, kamor vsako leto pride mnogo romarjev. Vas šteje 30 hiš in ima dvorazrednico v katero prihajajo otroci še iz sosednjih sedmih vasi. V zadnjih 10 letih je bilo sezidanih se J.m novih hiš, a za tri je že pripravljenega nekaj gradiva da bodo prihodnje, jet.; d,.vajene. Ovsiše so gradbeno z<-io napreu.n-ate, posebno v spodnjem delu, kjer je ob Lipn.i-ci nastala žc skoraj cela nova vas. Na Ov-siiah in v okolici so lepa smučišča in jc smu-čarstvo precej razvito, saj smo sami zgradili lepo 30-metrsko skakalnico, na kateri se je pridno vežbal lanski državni prvak v skokih Albin Novšak. Ce sc ob priliki z.la-site v naših krajih, boste gotovo odnesli prav lepe vtise.
Da so zlate poroke pri nas tako svečane, je dal pobudo Fistrov oče, ki je leta 1912. praznoval zlato poroko in je bila tako proslavljena, kakor nobeno drugo svatovanje.
Letošnja zlatopoiročenca sta še oba zelo čila in zdrava, kar velja še posebno o ženinu, ki je prava korenina. Letos 27. majni-ka je praznoval 80-letnico rojstva, ki pa mu jih nihče ne prisodi. Rodil se je v Po-zernu pri Bukovščici pod Sv Mohorjem. Kot sin revnih staršev je šel že z 11 letom služit na kmete in od takrat je bil stalno pri tujih ljudeh. Z 18. letom je šel na Koroško in bil tam do vpoklica k vojakom, ki jih je služil 3 leta. Potem je prišel v Podnart, kjer je služil 3 leta pri stricu pokojnega Josipa viteza Pogačnika (p. d. pri Pcdnartovcu). Od tam je šel lota 1888. k železnici v Podnartu in kmalu dosegel službo kretničarja. Izbral si je zakonsko družico iz prijaznih Ovsiš. Olmučevo Barbko, ki je letos na dan sv. Barbare obhajala Avoj 74. letni rojstni dan Kmalu po poroki je bil premeščen v Št Vid nad Ljubljano, kjer je služboval 3 leta, kar se je po>-novno vrnil v Podnart Na Ovsišah si je sezidal lično hišico, v kateri zdaj preživlja z ženo jesen življenja. Tik pred svetovno vojno leta 1914. je bil upokojen. Je staroupokojencc in ima majhno pokojnino, a vendar živita zakonca v lepi zakonski harmoniji. Rodile se jima je 10 otrek, od katerih jih živi se 6 it so vsi poročeni in dobro preskrbljeni teT vzgojeni v naprednem duhu. saj je oče vedno v nacionalnih vrstah in je naročnik »Jutra« že od začetka njegovega lzhaianja
Zlato poročenccma vy želimo da ostaneta šc vnaprej tako čila in zdrava in da dočakata vsaj demantno, če ne celo železno poroko.
Ker bo marsikaterega bralca zanimala vas Ovsiše, naj povemo, da leži 15 minut
istega dne, ko smo z zasneženega gorovja sestopili v dolino, smo okrog poldne dospeli ob reki Skumbi v Elbasan. Spet nismo dobili drugega pod zob, ka-tor, da smo natrgali kopriv, skuhali pred Elbasanom čaj iz njih in ga slastno popili. Sladkor in slivovko smo si zraven samo mislili. Pred Elbasanom smo se ustavili ob turškem pokopališču. Pravkar so prinesli * mrliča in pogreb nas je zanimal. Ze v Prizrenu sem videl, kako prinese mrliča pred mošejo. Na vzvišenem prostoru opravi imam pogrebne molitve, potem pograbijo moški nosila z mrličem
staven fant. do rodu baie Italijan Takrat ea ni marala Da ii ie rekel, da hoče Drav njo in druge nobene in se res ni nikoli oženil. Postal ie rokovnjač da mu ni bilo enakega na Goreniskem. Resno bolna ie bila samo enkrat ko ie do vsei Besnici razsajal leear. Do zadnjega =e ie ohranila nenavadno čvrsta in se ie najrajši okreDila s skodelico pristne kave. Ohranili io bomo v lenem spominu'
RADIO d. z o. z., LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 7. RADIO V AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ui. 13. ANTUN BREMEC, CELJE
Miklošičeva ulica 2. L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška cesta 11.
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII, 183a
Cerknica, 20. decembra Preteklo sredo je bil v svojem rojstnem kraju Rajhenburgu pokopan g. Maks Ivane, bivši dolgoletni davčni upravitelj v Cerknici in tajnik Cerkniške posojilnice. Pokojnik je bil v Cerknici nad 25 let. Letos meseca maja se je preselil v Ljubljano, da bi užival zasluženi pokoj, toda smrt ga je ugrabila po krajšem hu em boleha-nju- S pokojnim je za vedno odšel oa nas iskren jugoslovanski rodoljub, zvest pristaš nacionalne misli. Vneto je sodeloval pri Sokolu in podružnici Ciril-Metodovt? družbe. Bil je nadvse vesten in točen urad. nik. Privatno pa izredno ljubezniv soprog, prijeten družabnik in odkrit prijatelj. Imel je vzorno urejen cvetlični vrt. Bil je velik ljubitelj narave in gojitelj krilatih pevcev. V našem okraju mu bo ohranjen trajen blag spomin. Naj mu bo lahko domača gruda, ki jo je tako zelo ljubil. Preostalim naše iskreno sožalje.
Maksu Ivanšu v spomin
j. e.
(I)ayer,
ts>

L.,t.aca

novosti
* Kupujte za božič In novo lero Cir:'-Metodove razgled..'se, ker s tem podpirate revno šolsko deco na naših mejah. (—)
NAJr ^'HLADNEJŠA DAR, l A ZA BOŽIČ
omaie vesti
* Naredba o Sprejemnem izpilu, ki gu marajo opraviti abs°lventi *ehniških Srednjih šol, ki se hočejo vpisati na tehniško fakulteto v Zagrebu, je bila v petek objavljena. Izjpit lahko polagajo samo absolventi tehniških srednjih šol na področju banovine Hrvatske, Izpitno komisijo določi banska oblast, izpit pa se lahko opravi samo v marcu, juniju in septembru- Ako tehniška fakulteta odbije prošnjo se lahko prosilec v roku 8 dni pritoži na prosvetni od.e ek v Zagrebu. Sp.ejemni izpit je treba opraviti iz hrvatske in srbske književ-ncsti. iz narodne in splofne zgodovine in iz zcmljepisja v onem oboegu, ki je predpisan za višje razrede realnih gimnazij.
* Božična številka ilustriranega družinskega lista »Žike« je izšla. Joža Lavrenčič je zanjo prispeval božično pesem »Pogovor s pastirji« in France Borko črtico »Na božični večer doma«. France Bevk je prevedel Bolgara Dobri Nemirova »Najubož-nejši«. Rijavec Vladimir pa povede čitate-Ija z »Zakonom« \ ameriške arktične pokrajine Karel Čapek je zastopan tudi to pot, in sicer s humoresko »Brzojavka« Novi sotrudnik Smolej Viktor podaja s črtico »Služkinia« sličiw. iz življenja naših deklet v Beogradu, sled pa mu Martin Ben-čina. ki nadaljuje svojo ilustrirano razpravo »O likovni umetnosti« France Borko
LEPA DAHILA - PARFUMER1JA VEKUS, Tyrševa c. T[
* Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje služb^ zdravnika. uradniške-a pripravnika p ip avni-ka za VIII. pol žaino skupino v bane v.n-ski bolnišn ei v Mariboru. Prošnje nai S3 vlože pri kr ban.-ki upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. januarja 1941.
Lji®aiia H trg 9 Tel. 24-56
* Let°šn.ji S!°vanSkf večer bo potrdil
svojo dvajsetletno tradicijo. JNAD Jugoslavija kot naslednica JNAD Jadrana hoče vzdržati elitno prireditev na višini, ki je dostojna naslovu prireditve. Ime Siovanski večer ni izbrano slučajno. Izraziti hoče stremljenja prireditelja, nacionalnega društva, ki mu je slovanstvo sveta stvar in s 9 zavoda vržrosti povezanosti vseh bratskih slovanskih narodov. Obenem naj bi bi Slovanski večer manifestacija povezanosti starejše in mlajše narodno zavedne generacije, ki naj bi s svojo udeležbo na prireditvi pokazali, da v času, ko se postavljajo vprašanja, važna za vse Jugoslo-vene in Slovane, stojimo združeni. Kakor vsako leto se bc vršil tudi letošnji 20. jubilejni Slovanski večer v vseh prostorih So-kolskega dema na Taboru 11. januarja 3941.. ob 20.30 uri. Vsi. ki vam je pri srcu delovanje nr.cionalne mlarine in ki hočete peri preti naši stremljenja, se ga sigurno udeležite. Nacionalna mladina bo znala ceniti priznanje, ki ji ga bo izrekla naša javn-.st, z udeležbo na njeni priieditvi, in bo še z večjo vnemo delovala na začrtanih poteh.
Za majave zobe, za prenežno dlesno kakor za piškavost zob uporabljajte zdravilno. PARADENTIN pasto, ki desinficira ustno dup'ino. — Dobiva se v drogeriji Cregorič, Ljubljana po din 16.—. Glavno skladišče: Laboratorij j>Vis-Vit, Zagreb, Langov trg 3.
* Dolenjski Metuzalem Danes praznuje v Žužemberku posestnik Šlogar Andrej, pc domače Mavšev oče, 95-letnico rojstva. D bričir.a je še e i1 in krepak, čeprav mu v življenju ni bilo 7 rožicami postlano. Vzgojil je sedmero otrok, dasiravno je zgodaj zgubil ženo in se ni v drugo poročil. Želimo mu, da bi žive' še mnogo let in da bi 100-!etnico dočakal zdrav in vesel. Na mnoga leta!
:	f V*.;

REG. S. 8H. 22365. od j 8 - 1*A9*)0 6
* Nova številka »Misli in dela« je izšla za božič in prinaša uvodnik »Mladinska napredna skupnost«, nadaljevanje in konec članka dr. Gorazda K u š e j a »Politične religije?«, Ivana Hribarja prispevek o Rusiji Velika neznanka (tretji del) in razpravo dr. ing. Črtomirja Nagodeta »Gospodarstvo Slovencev v jugoslovanski državi pa v slovenski banovini« V Obzorniku glosira dr Brat:ko Vrčon »Nevidno in vidno vojno«, P P. pa problem nermke manjšine na Rumunskem. Med Poročili objavlja prof dr. Fr 11 e š i č prispevek k zgodovini slovenskih gledaliških iger. »Misel in delo« je 9 tem znakom zaključila šesti letnik. Obširneje se bomo pomudili pri nji v rev-alnem pregledu.
končuje odiomek iz svojega nepriobčenega romana »Jurij se je vrnil«, Viktor Pirnat pa zopet zabava sveje številne prijatelje s »Pris-muškiir učenikr m in njegovo šolo«. Sledijo: razprava dr Zdenka Mrmolje o narkozi, primarija dr Dragaša »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke«, ki prav zanimivo kramlja tud o »Preokretu v naši prehrani« in »Gotoodinjski kotiček«, ki zaključuje to pestre- >n z obilnimi lepimi slikami opremiien< številke List Dreiemajo vsi prijatelji in od jemale Žikinih proizvodov, to je ržene kave Žike Zikine kavine mešanice. Žikincga ot.-cfkega zdroba itd. Kdor se zanje ir, za Lm zanima naj pošlje svoj naslov: Pražatn? Žiki, Ljubljana- i Vič. List bo dobival brezplačno. (—)
Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre, nakit itd. stalne kupuje trg Dorotheum, ing. Rovšek. Ljubljana, Miklošičeva 12, vis-a-vis hotela »Uniona«.
*	Valvazorjev dom pod Stolom vas vabi za praznike na oddih. Iz Žirovnice je le poldrugo uro hoda po zložni sončni poti.
*	Cenjeno občinstvo kakor tudi članstvo obveščamo, da bodo brivsko frizerski lokali odprti v torek 24. t. m. samo do 19. ure, v nedeljo 5. januarja bodo odprti od pol osme do 12. ure, v ponedeljek 6. januarja pa ves dan zaprti. — Združenje brivcev in frizerjev.
*	Naše čitateije opozarjamo na današnji oglas tvornice čevljev »PEKO« (—)
OPER TALIJ ANSKI U R O G A T
Najmanjši odjem kg 25, v zabojih
netto, v zrnih ali mleto. Odobr. Min. Nar. zdr. pod št. 5556
SKLADIŠČA ZA JUGOSLAVIJO:
»IZVOZ-UVOZ« HRIBERŠEK ANTON
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 17 Telefon 41-75.
Skladišča: Komenskega 30 — Tel. 23-02
* Slovenski fantje, ki so v službi domovine v ponosni Bosni, se pc tej poti iskreno 4hvaljujejo tvrdki Slamič v Ljubljani za podarjene jim kranjske klobase kot božični priboljšek Obenem žele vsem rojakom vesel božič in srečno novo leto.
• N®srečni par ml^Uh zaljubljencev lz Slovenije. Nedavno smo obširneje poročali, da so v restavraciji »Sonjara« v Trogi-ru našli dva mlada zaljubljenca mrtva. Zdaj je dokončno ugotovljena njuna inden-titeta. Mladenič je akademik Jožef Maček
TRGOVSKO OPRAVO POCENI PRODA Parfumerija Venus, Tyrševa c. 9.
* Bo žičnica za revno šolsko mladino na drž. deški ljudski šoli v šKofji L°ki se je
vršila kljub težkim in resnim časem primerno. Pri tej slovesnosti je bilo obdaro-vanih 63 otrok s toplim perilom, obleko, copatami in pecivem. Uprava šole izreka po tej poti najprisrčnejšo zahvalo kr. banski upravi, Kolu Jugoslovanskih sester Jugočeški v Kranju in vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki so pripomogli da je ta plemenita akcija dosegla svoj smoter v polnem obsegu.
njegova izvoljenka pa Valeska Kržišniko-va. Oba sta bila dema iz 2irov. 2e pred
tedni sta izginila iz domačega kraja in so ju obupani starši iskali tudi po radiu. Mati nesrečne mladenke se je ponovno zgla-sila pri orožnikih v žireh. Spoznala je zlati prstan, uro kakor tudi obleko svoje hčerke, kar je bilo poslano v 2irt. Vzrok bega in skupne prostovoljne smrti mladega para je bila ljubezni, žaloigra obeh mladih ljudi je v žirovskem predelu zbudila globoko sočutje s starši.
AVTOBUS LJUBLJANA - BARJE • IG
vozi po novem voznem redu vsak dan:
odhod iz Ljubljane ob 6.00, 12.30, 18.30 odhod z Iga	ob 7.00, 13.30, 19.30
Postajališče Ljubljana, Krekov trg.
Z Iga idealni smučarski izleti v okolico in na Kurešček. J. KRALJIC — Ljubljana, Gosposvetska 1 (dvorišče »Figovec«) telefon 36-98
*	Danes se poročita gospodična Stana
šetina iz Trnovega v Ljubljani m gospod Stanko Zabovnik, rudarski inženjer iz Zagorja. Novoporočencema iskrene čestitke! (—)
*	Po vseh knjigarnah dobite najnovejše sodobno izvirno delo znane pisateljice. Milene Mohoričeve Korenove Saše učna doba, katero jc založila ženska založba Belo-modra knjižnica v Ljubljani Knjiga je izredno primerna kot božično darilo in zanimiva kot izpoved mladega človeka ki razgrinja pred nami svoje vtise in vplive iz družinskega, šolskega in vnanjega okoliša na poti v samostojno življenje z novodobnimi načeli	(—)
*	Izlet SPD. V dolino Trig'avskih jezer priredi Slovensko planinsko društvo. Osrednje društvo v Liubliani izlet za smučarje planince, in sicer od sobote 4. do vključno torka 6. januarja. Odhod iz Ljubljane v soboto 4 ianuarja z v akom ob 15.40 do Boh. Bistrice, kjer bo č?kal avtobus, ki odpelje planince do Zlatoro-ga. kjer bo pripravljeno prenočišče V nedeljo 5 januarja ziutrai krenejo smučarji planinci ood vodstvom izvežbm ga smučarja na Komno ter Dopoldne dalje v dolino Triglavskih jezer kjer bo pripravljeno prenočišče v planinski koči. Na praznik Treh kraljev v torek 6. ianuaria ie joredooldne na razpolago za snvčarie v dolini Triglavskih jezer Popoldne sestop ter odhod iz Boh Bistrice z večernim vlakom. Planince smučarje vabimo, da se nemudoma prijavijo za ta izlet v društveni pisarni Aleksandrova c. 4/1.
Žrebanje
loterije Sokola Ljublja-na-šiška bo nepreklicno 28. decembra t. L
Srečke, ki ne bodo vrnjene ali plačane do 27. t. m., ne bodo igrale, še je čas, kupujte srečke! Srečke se dobe v trafiki St. Košak v palači Bata in trafiki Jerman nasproti pivovarne Union v Šiški.
še do ponedeljka
zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje — pranje in svetlolikanje perila izgotovi zanesljivo do Božiča
tovarna JOS. REICH. P RAK TTČ N A
BOŽIČNA DARILA
štof za moške in damske obleke, bar-
hente, divtine, moške srajce, kravate, nogavice, rokavice — dobite po ceni v
MOrj TEM MAGACINU
PREŠERNOVA ULICA 5.
LJUBLJANA MABIBOS
*	Za mai denar dobite lepo božično in novoletno darilo. Oglejte si v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ulica 3, zalogo knjig m videli boste, da je najlepše in najcenejše darilo knjiga. (—)
*	Las^n interes vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih in sličnih bolezni. je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlman & Co., Berlin, 614, Muggelstras-se 25/25a. ki obstoji že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 2. (—)
I?
u— Portret blagopoko.fn^sa Vit š*<ega l-ralja — delo rud-i skega delavca. V vo-
salni izložbi Tiskovne zadrue; v Selen-burgovi ulici je bi'a nekai di ra s av-liena svojevrstna si ka Dortre: bla ot>.-kojneca Viteškeea kralia izde an v o -čenem bakru delo mladoea kij ča ničar-skeea delavca A Jo:d na i' Trbv/eli Mlad1' ^rofeslonist. ki skuš i d b brez-po.= i izkoristiti s tem. da za izpopolnil../ svoieea znanja cb skuie ob tno šolo v Ljubljani, kaže vse znake resničnega mojstra v svoji st' oV :n n 'egovo delo zasluži, da bi našlo k 'nen k bi s tem nad^budne-^a delavca-' m t ik^ podprl v stremljenju k izobrazb1 Por ret ie interesen4om na osled v prodajalni Tiskovne zarlrure.
u— Starokatoliške službe božje ne bo
danes 22. t m., ker imajo bratje evange-Ličani v svoji dvoreni božičnlco.
u— Druga drž. ženska realna gimnazija v Ljubljani je priredila 19., 20. in 21. t. m-
akac^emijo v korist božične obdaritve siromašnih gojenk z obleko in obutvijo. Po uvodni besedi, ki je pojasnila socialni na^ men te vsako'etne akademije, so zapele učenke štiri božične pesmi, nato je sledila vp. izoritev pantominske pravljice »Narcis«. zatem pa dramatski prizor »Očetova slika«, dve pesmi St. Premrla in H. Satt-nerja, ritmične vaje. Pavčičev spev »Pasti rica«, prizor »Iz dijaškega življenja«, troje pesmi Kramolca, Adamiča in špo-ljara, ritmična vaja »Slovanska pesem« ter troje pesmi J. Prochazke, H. Sattnerja in švare. V odmorih so bile godbene točke, ki so jih izvajala gojenke 6. zavodovega raz-
ff«
RUDOLF KRESAL:
Ve7ca španskega bezga
99
Novele 300 strani
Ilustriral NIKOLAJ PIRNAT
Izvlečki iz dosedanjih kritik:
... Glede motivov je Kresalova izbrana proza prav pestra. Pisatelj Vejice španskega bezga je v naši pripovedni književnosti eden najkremenitejših izpo-vedovaicev tistega pokolenja, ki mu padajo deška leta v vojno ali prvo povojno razdobje. — Zato Kresal z neko posebno dovzetnostjo opisuje usodo otrok in mladostnikov. — Rad se mudi v predmestnih ulicah, kjer vladajo glad, beda, prostitucija, zločin; rad opisuje nesrečne rodbine in mlade ljudi na razpotjih življenja. Del njegovih zgodb se odigrava v bolnicah in ječah, tam, kjer je človek najbednejši, najbolj brez moči. Pisateljeva simbolna podoba življenja, bi se dala izraziti s tisto vejico španskega bezga, ki jo prinese paznik v jetniško celico. Je to simbol lepote, ki prihaja v svet trpljenja in obupa iz nekega drugega, lepšega in svobodnejšega sveta. — Iz Kresalove knjige govori pisatelj naših dni in njegova govorica je težka kakor naš čas.
(»Jutro« —o.)
... Kresal je svoju knjigu novela »Grančica jorgovana« podelio na četiri dela. U prvom delu »Večne poti«, svojom lepotom, zaorugljenošču i hormo-ničnošču ističe se pripovetka »Asja« . Drugi deo je nazvan »Dom«, najbolji deo u ovoj knjiži i zadahnut je socialnim uživljavanjem, gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspele novele »Meksikajner Peter« svojom životnom suptilnošču i stvarnom tragikom blistaju »Devojka iz tovarniške ulice«, »Otrok« i »Vrata«, ko je se z »Matijom Bulcom« iz trečeg dela pod imenom »Rat« mogu ubrojati medju najbolje priloge savremene slove-načke književnosti. — Još jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen i izgradjen jezik, a i zadivljavajuča jezgrovitost rečenice. U tom pogledu je pravi majstor i mogao bi služiti za poučan primer.
(beog. »Pravda« M. Rakočevič)
Knjiga v krasni izvirni zunanji opremi akad. slik. Franceta škodlarja se dobi v vseh knjigarnah in pri Založbi »Slovensko delo«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. — Cena v platno vezani knjigi din 100.—, v polusnje vezani din 120.—.
u— Mestne nagrade likovnim umetiu-kom je župan mesta Ljubljane na predlog razsodišča podelil v I. skupini Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu in Nikolaju Omerzi po 2.800 din, v H. skupini Karli Bulovčevi, Mariju Preglju in Evgenu Sajovicu po 1.800 din ter Saši šantlu in Francetu Gor-šetu po 1.300 din, v III. skupini Stanetu Dremelju 600 din ter Ljubu Ravnikarju in Brunu Vavpotiču po 500 din. Razsodišču je predsedoval v odsotnosti univ. prof. dr. Franceta Steleta predsednik mestnega kulturnega odbora direktor Josip Osana, člani so bili pa akad. slikar prof. Gojmir A. Kos, član Akademije znanosti in umetnosti Ri. hard Jakopič in predstavnik Društva slovenskih umetnikov akad. kipar Boris Kalin. Tako so prvič razdeljene likovnim umetnikom nagrade za najboljša dela minulega leta, vendar je pa razsodišče izrazilo željo, naj bi pri prihodnjih tekmah umetniki predložili več del, ki se na značilen način nanašajo na Ljubljano, ker bodo ta dela imela prednost.
u— V Sokoiskem domu na Viču priredi drevi ob 20. marljivi pevski zbor »Bor« koncert narodnih in umetnih pesmi. Vabljeno je sokolsko članstvo in prijatelji društva, naj se v polnem številu udeleže koncerta in izkažejo priznanje vrlim pevkam in pevcem Drevi vsi v Sokolski dom na koncert!
u— Damske gamaše najceneje pri tvrdki Gjuro Brišnik, Celovška 56. (—)
reda. Prireditev je trikrat zapovrstjo v moralnem in gmotnem pogledu lepo uspela. Izvajalke, v prvi vrsti pa plemeniti namen prireditve, zaslužijo vse piiznanje.
u— Navje je od danes do praznika sv. Treh kraljev odprto ves dan od 8. pa do večera, tako ob nedeljah in praznikih, kakor tudi ob delavnikih. Ker bodo Ljubljančani po lepi stari navadi na sveti večer prižgali svečke tudi na Navju, bo na sveti večer naš Panteon odprt prav do polnočnic.
u— Sl°venska simfonična glasba. Koncert »UJMA«, pod tem na^Iovcm je bil zaradi smrti dr. Korošca preložen na ponedeljek 30. t. m. Spored je zelo zanimiv! Skladbe avtorjev La jo vica, Osterca, Tomca, 2e-breta in Bernarda, jamčijo za izreden užitek. Vstopnice od din 40 navzdol so v pred-prodaji v Matični knjigarni. (—)
u— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike vsako nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Začetniki ob 14.30-Družabne igre. (—)

ZVOČNI KttO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Izredno duhovita komedija
Trojica v snegu
V glavnih vlogah: Frank Morgan, Robert Joung.
Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri jutri ob 7. in 9. url.
Prihodnji spored: 25. XII. (božič):
Vest človeštva
Paul Muni	^
KINO MATICA,
Telefon 22-41. Predstave ob 15., 17.,
19. in 21. uri Dopoldanska ob pol 11.
kino moste
Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20.:
SESTRA ANGELIKA (Zabloda srca) Kathe Dorsch, P. Hartmann
DOLOMITI V PLAMENIH
Vdove in sirote — ki vaši dragi trpijo na
boljnih poljanah — to je vaš film! Senzacija: ob 20.30 za dodatek še »Vivere«. Danes ob 10.30 uri matineja: »VIVERE«.
LOUIS TRENKER
eden najmarkantnejših, najpristnejših in najprlljubljenejših igralcev briljira v zgodovinskem velefilmu
V ostalih vlogah: Maria Kolzmeister nastopa prvič v filmu in žanje prodoren uspeh
Bertl Shultes, Fritz Kampers
JEANETTE Mac DONALD. nepozabna kraljica pesmi v filmih Rosemarie, Beli jorgovan, Tarantela in drugih — poje najlepše operne arije in sijajne šlagerje v
glasbenem gERENADA LJUBEZNI K,s I3°0ga'
F^lm, ki radi svoje prelepe vsebine in divne muzike ponovno očara slehernega gledalca. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji. Ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri.
JNAD JUGOSLAVIJA
SPORED
2 0. JUBILEJNI
SLOVANSKI VEČER
AD AMIČ—BROADWAY
11 JANUARJA TABOR
BUFFE T
Bar
V/
mm^io*
«1 mm
i: v"

•v - ; - , V
Pazite na Bayer>jev križ!
KI 19 96.
Na n°vi tramvajski čakalnici pred
glavnim ko.odvorom so vstavili okna in kaže, da sse končno vendarle dela bližajo svojemu koncu. Podzemska stranišča so tudi kolikor toliko izdelana. Nihče pa ne ve, ali bo nova čakalnice zvečer razsvetljena, ali bo ostala kar v temi. Take tramvajske čakalnice so zelo potrebne, posebno v našem mestu. Imajo jih vsa večja in manjša moderna mesta v Evropi in drugod. Zelo potrebne bi bile tudi kje drugje, n. pr.: pred Ajdovščino, pred pošto, pred splošno bolnišnico. Upajmo, da nova čakalnica pred glavnim kolodvorom ne bo ostala še dolgo v temi in tudi ne edina v beli Ljubljani.
u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ponovi danes ob pol 16. uri velezabav-no igro Jožeta šorna: »Kaznovani mlinar«, ki je že nekajkrat razveseljevala našo publiko. Igra Jurčkov jazz. (—1
u— Drevi ob 20. uri bo plesna v« ja plesne šole na Taboru. Vodi br. Trošt. (—)
Za BOŽIČNO DREVESCE
nad 300 krasnih novih okraskov — že
od 50 para dalje!
Jaslice, hlevčke, pastirčke, ovce in nebroj drugih živalic Velika izbira domačih lesenih igrač, kakor tudi vsakovrstnih iger, železnic, vojakov, pušk, itd.
Praktična božična in novoletna darila, kakor: manicure, šivalne garniture, razne kasete z milom brivske garniture itd.
»MAČEK V VREČI« Din 2.— z dobitki v vrednosti do Din 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—.
Za plesne venčke lepi kotiljoni od Din 1.50 dalje, pn:
F??to To^rsstu, Lojze šmucu
Ljubljana, Prešernova 9, poieg gl. pošte.
DOBER NASVET
Vam olajša
isakup božičnih daril ParSaKierija „Nada",
Ljubljana, Frančiškanska ulica 1.
SOKOL I — TABOR 31. XII. 1940.
SILVESTROV VEČER
Pester program.	Začetek ob 20.
Ples.
Točno In solidno
izvršuje slikarska in pleskarska dela tvrdka
KRESAL PAVEL d. z o. z.
pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo LJUBLJANA — TYRŠEVA GESTA 83
Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih
po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo.
Reg. S br. 15.484/35
z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTON
žarnicami! Zadovoljni bodete, ker t razsvetljava boljša, poraba toka i -manjša.
BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI!
TUN
Darujte za starološki DOM SLEPIH,
za v d za odrasle slepe! Cek. rač. 14.672 »Dom Slepih«, Ljubljana.
DEKOR d. z o. z.
tovarna fine keramike — Ljubljana, razstavlja dela
DANE PAJNIČEVE
V SALONU KOS — PASAŽA
Oglejte si razstavo! — Najlepše* božično darilo trajne vrednosti!
»Pri Amerikancn«
v Florijanski ulici 20
Domača kuhinja, priznane koline vsako j soboto in nedeljo in izbrana vina po konkurenčnih cenah:
Dalmatinski plavac	14 din za liter
Ružica	15 din za liter
Dol. cviček iz Deu-ove kleti 16 din za liter Dol. belo	16 din za liter
Burgundec beli	20 din za liter
Dingač	20 din za liter
Večje količine dostavljamo na dom po naročilu. — Se priporoča
IVAN in RUDA DEU — Tel. 41-94
Sibirski mraz, ki je vladal zadnje dni v Ljubljani, je povzročil marsikatero večjo ali manjšo nevšečnost. Večja nesreča bi se bila skoraj pripetila zadnjič v Gradišču. Kakor znano, nudijo zamrzle tračnice premalo upora tramvajskim kolesom, tako da voznik ne more brez posipanja ustaviti voza. Tramvaj je brzel s precejšnjo hitrostjo. Pred ostrim ovinkom je hotel voznik zavreti in spustiti malo peska pod kolesa, toda pesek je v posodi zamrznil in potnikom, ki so to opazili, je kri zaledenela v žilah. Vsi so že videli katastrofo Na srečo pa je v zadnjem trenutku le padlo malo peska na tračnice in tramvaj se je sunkovito ustavil. — V noči od petka na soboto, je mraz znatno popustil in začelo je rahlo, toda zahrbtno sneži, ti. Drobne snežinke se neverjetno počasi spuščajo na zamrzlo zemljo in tvorijo na njej vedno debelejšo belo odejo. Mladi se novega snega veselijo zaradi smuke, drugi pa se ga bojijo, ker mislijo, da bo prinesel še hujši mraz. Upajmo, da se je zima za letos že dovolj izkazala, saj je imela kaj ostre zobe, še preden je formalno nastopil njen režim. Včer-aj je bil namreč po koledarju šele prvi zimski dan.
u— Delavci tvornice g. Staneta Vidmarja se lastniku iskreno zahvaljujejo, ker jih je za božič obdaroval z dvojno plačo.
u— Bož»č je tu. Treba bo obdariti otroke in odrasle. Najcenejše in najkoristnejše darilo je knjiga. Priporočamo vam, da darujte za božič knjige, ki imajo trajno vrednost. Lepo izbiro vsakovrstnih knjig ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—)
n— Plesne vaje »Zarje« se nadaljujejo danes popoldne v dvorani hotela »Metropol« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetniki-novinci točno ob 13.45.
u— Blagajni ca Poštne hran;ln'ce, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke 24. t. m. cd 8. do 12. ure
u— Vsa mlada srca naših oli°čičev se bodo zabavala in nasmejala ob smešnih prizorih starih vojakov-veteranov, ki bodo na božični dan, v sredo ob 16., prišli k predstavi Golijeve pravljične igre »Princeska in pastirček«, že vsi stari in polomljeni bodo korakali in peli svojo veteransko himno, potem pa se tresli in bežali pred medvedi, služabniki dobre in lepe Botre Šume. štirideset igralcev in igralk ter otrok šentjakobskega gledališča v Mestnem domu bo ob krasni sceneriji ter v bogatih staroveških ncšah prikazalo zgodbo revnega pastirčka in bogate princeske, katerih ljubezen premaga s pomočjo dobre vile in njenih medvedov, vse zapreke, katere jima stavljajo hudobni ljudje. Vso pravljično Igro prevevajo lepi zvoki glasbe in popevk. Rezervirajte si pravočasno vstopnice!
u— Zanimivo predavanje ie imel v četrtek. 19. t m. v salonu bivše Mrakove gostilne na Rimski cesti na povabilo ljubljanske organizacije rezervnih p doficir-iev šef ljubljanskega leta'skesa centra g. dr. Stane Rape. Ljubljanski rezervni ood-oficirji so se zbrali z ozirom na vremenske razmere in ostale prilike v zelo lepem. častnem številu. V imenu organ:za-cije ie pozdravil predavatelja predsedn k g. Janko Guček. nakar je naš od ični letalski strokovnjak Dred pozornimi ooslu-šalci razčlenil vse faze m d ornega žalskega vojskovanja, obenom oa ie razlrž 1 vse vrste sodobnih letal, ki posegajo aktivno v današnje obračunavajte m d vojskujočimi se narodi. Po n dvse zanimivem in napetem predavanju, za k tsro ie žel vsestransko orsrčno odobravanje in zahvalo, se ie razvila živahna debata v kateri ie g. dr Rar>e pojasnil še ma -si-katero zanimivost iz letalskega sveta Rezervni pcdoficirji si bodo na njegovo ljubeznivo vabilo o priliki ogledal letalsko udajstvovanje tudi še na ljubljanskem aerodromu. Slična predavanja bi b la na mestu tudi še v drugih naših kra ih.
u— Drugi Ciril-Melodov družabni večer, ki ga pripravljata šentpetrski podružnici CMD bo v nedeljo 5. januarja 1941. v Kazini s pričetkom ob 20. uri. Igral bo jazz Odeon. Po pozdravnem nagovoru bo pel Slovenski vokalni kvintet. Sledil bo vesel nastop g. J. šorna. češko bčsedo bo izvajala Ceska Obec. Za zaključek zapojo vsi navzoči slovansko himno »Hej Slovani«, nakar se razvije ples in narodna zabava. Cisti dobiček bo šel za narodno šolo na meji. Vsa narodna Ljubljana je povabljena na prijetni družabni večer.
u— Smrtno nevarno se je opekel. V
bolnišnico so pripeljali komaj leto dni starega Lovrenca Bolharia. sinčka brezposelnega delavca iz Bišč ori Ihanu. Nesrečni otrok ie bil pred tednom dni nekje v Domžalah s svojimi na obisku, oa ie zvrnil nase lonec kropa. Domači njegovim ranam od kraia niso pripisovali najhujšega. a ko so ga prinesli v bolnišnico, so zdravniki ugotovili da ie njegovo'življenje na nitki.
u— Akademski klub elektrotehnikov je na rednem letnem občnem zboru izvolil naslednji odbor: predsednik Žagar Dušan,
NAROČUJTE leposlovno revijo LJUBLJANSKI ZVON
Cena din 120.—
Knjigarna Tiskovne zadruge.
podpredsednik Berdajs Bogo, tajnik I: Kernev Dušan, tajnik II. Vivod Justo, delegat za JAPD Sever Marjan, blagajnik Tepina Pavle, knjižničar I Zeleznik Milan, knjižničar II Klemene Branko, debatni referent Brelih Miloš, referenta za prakse Tom Vida in Vidovič Tonči, referenta za skripta Sever M. in Cerkvenik G., referenti za študijski program Brelih. Svaj-gar, Vidmar, Gostiša (svetovalec), delegati za ZSKTF: Praprotnik, Tepina. Veniger-holz, Sever, Vidovič, arhivar Presečnik Stanko, revizorja Cerkvenik Gregor in Svetlin Arno.
u— Vl°mi in talvine. V pasarsko delavnico bratov šmuc na Tyrševi cesti je bil izvršen vlom in so vlomilci odnesli vrtalni
e— Skavtska božičnica. Svarunova me-ščanskošolska dijaška skavtska četa Mrko-njičevega stega skavtov v Celju priredi danes ob 16. skavtsko božičnico v telovadnici v II. deški narodni šoli v Komenskega ulici.
e— Celjski šahovski klub, ki je praznoval letos 20-letnico obstoja in plodonosne-ga delovanja, je vzbudil pozornost daleč naokrog. Tako je povabljen za 12. januar v Mursko Soboto za Veliko noč pa v Budimpešto. Oiicielno bo klub zaključil jubilejno leto danes popoldne z izletom v St. Pavel pn Preboldu, kjer bodo celjski šahisti igrali s Šentpavlani prijateljsko tekmo zaradi šahovske prof*agande in ustanovitve šahovskega kluba v Št. Pavlu. Odhod ob 12.35 s savinjskim vlakom. Člani vabljeni.
Negujte zdravje!
Posečajte moderno mestno parno in kadno
kopališče na Vrazovem trgu v Celju!
Cene:
Pršna kopel: II. razred 3 din, brez perila 2 din; I. razred 5 din, brez perila 2 din.
Kadna kopel: II razred 8 din. brez perila 6 din; I. razred 12 din, brez perila 10 din.
Parna kopel: II. razred 12 din, brez perila 10 din; I. razred 18 din, brez perila 16 din.
Masaža 5 din.
Abanenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mescev, sicer izgube veljavo.
e— Umrla je v petek v Prečni ulici v Gaberju v starosti 83 let vdova po dvornem svetniku ga Pavla Haselmaverjeva.
e— Celjski trg je po dosedanjem zastoju včeraj močno oživel in je bil tudi dobro založen z vsemi dobrotami, ki jih potrebujejo ljudje za božič tako z orehi, krhlji, maslom in sirom. Revni ljudje i z Zagrada. Pečovnika in drugih krajev so prinesli na trg mnogo mahu za jaslice Na
Kadar kupujete kožno kremo
24
stroj za kovine, dvoje škaiij za kovino, več klešč, 3 kladiva, nekaj šestil. siv suknjič in še nekaj pasaiskega orodja v skupni vrednosti 1300 din. Trgovki Josipini Crnačevi je iz njene trgovine v Šelenbur-govi ulici odnesel tat muf, usnjene rokavice in usnjeno torbico v skupni vrednosti 2000 din. Mariji Zadnikarjevi je tat ukradel z mlekarskega vozička, ki ga je pustila za trenutek brez nadzorstva na Cankarjevem nabrežju, 500 din vredno ogrinjalo. Neži Križmanovi pa je na pokopališču spreten žepar izmaknil iz žepa rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja in s povratno železniško karto do Brežic.
Iz Celia
priskočimo najbednejSim na pomoč!
Celjski župan je objavil oklic, sklicujoč se na proglas Nj. kr. Visočanstva knegi-nje Olge. S tem proglasom se tudi župan obrača na vsa dobra celjska srca v veri. da bodo tudi celjski reveži deležni za praznike miru in malo veselja.
NA ŠTEFANOVO 26. t. m. ob 4. uri popoldne bodo zopet igrali v Sokolskem
domu
t«
CELJSKE GROFE
Blagajna bo odprta že ob 3. nri.
11

Prešernovo delo, ki je razstavljeno v dvorani Mestne hranilnice skupno s Sir-kovo razstavo, je na vpogled samo še danes. Razstava je lepa počastitev našega največjega pesnika Naj ne bo kulturnega Slovenca, ki je ne bi obiskal. Na razstavi je na razpolago bibliografija razstavljenih del.
RADIO-APARATI
Radione — Telefunken — Blaupunkt, Orion — Pisalni stroji Adler, —
Rheinmetall, Ol.vmpia (tudi na obroke)
^AOlO - TOPLAK - CELJE
Prešernova 51. nadstr. — tel. 134
e— Dve božičn;ct za sokolsko deco. Sokolsko društvo Celje matica priredi danes ob 14. v veliki dvorani Narodnega doma božičnico za soko'sko deco z uprizoritvijo božične igrice ter obdaritvijo in pogostitvijo dece. Sokolsko društvo Celje I pa priredi danes ob 15. v Sokolskem domu v Gaberju božičnico z obdaritvijo revnih otrok.
e— Umetniška razstava akad. slikarja prof. Alberta Sirka v dvorani Mestne hranilnice vzbuja med ljubitelji umetnosti veliko zanimanje in priznanje. Splošno priznavajo, da kažejo razstavljena dela zelo lep napredek in najboljše, kar smo doslej videli lepega na razstavah Alberta Sirka. Razstava ostane odprta še do petka po praznikih vsak dan od 8 do 19. Opozarjamo vse ljubitelje naše umetnosti, da obiščejo razstavo, in priporočamo naši javnosti sploh, da si ogleda te sončne slike mojstra našega morja. Nekaj del je tudi že prodanih.
mislite na to, da samo NIVEA vsebuje o k r e p č e-v a 1 n o sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NIVEA prodira globoko v kožne luknjice in krepi kožno staničevje Zato Vam ostane koža zdrava, nežnr. in bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu.
Dečkov trg so pripeljali okrog 300 božičnih drevesc. Teh drevesc je manj nego lani in so tudi znatno dražja, saj stanejo 15 do 100 din. Prodajalci ve* dan prezebajo na trgu in vztrajajo pri zahtevanih cenah, s kupčijo pa so zadovoljni.
Iz Maribora
a— Zabijanje spominskih žebljev na prapor kobanskeg:a sokolskeera narašča -a.
Selniški Sokol sooroča članstvu in darovalcem žebliev za naraščaiski nrapor obmejnega kcbanskeea naraščaia. da bo zabijanje spominskih žebljev ob priliki akademije na Štefanovo ob 15. tiri v prostorih staroste Grahoria na Fali.
a— V korist pOkojnmskega sklada gie-datišlilh igralcev pojde današnja večerna predstava M. Gorkega dramske slike »Na dnu«. Zadnja uprizoritev po znižanih cenah.
a— Mestno kopališče bo odprto tudi jutri.
a— Avtobusni promet se ne bo vršil na prvi božični praznik na progah Maribor— Pekre—Limbuš, Maribor—Selnica in Maribor—Sv. Martin. Na vseh ostalih podeželskih progah bodo avtobusi vozili redno.
a— Kruh za božične praznike. Po sporočilu združenja pekovskih mojstrov v Mariboru je mestno poglavarstvo dovolilo, da se prične jutri in v torek delo že o polnoči. Ker bodo pekarne na božični dan in Štefanovo ves dan zaprte, se opozarjajo mari-
NAJPRIPRAVNEJSE
RADIO
morate iih slišati!!!
TVORNIŠKO SKLADIŠČE ZAGREB — RAČKOGA 8.
LJubljana:
ELEKTROINDUSTRIJ* D D.
Maribor:
KARBEUTZ
borske gospodinje, da se oskrbijo s kruhom in pecivom že v terek. To velja tudi za sreza Maribor' levi in desni breg.
a— Zastopstvo raarib»rskega gledališča na Nučičevem slavju. Nučičevih jubilejnih slovesnosti se je udeležilo tudi zastopstvo mariborskega gledališča po delegatih gg. Nakrstu in Rasbergerju. Ponesla sta. slav-ljencu lovorjev venec in pismene čestitke g. dr. Brenčiča, ki vabi slavljenca v Maribor.
a— Pojasnilo k izjavi »Umetniškega kluba« v Mariboru. Izjavi »Umetniškega kluba« v Mariboru, ki je izšla v »Juti-u ^ 20. t. m., dodajava podpisana malo pojasnilo: Popolnoma neutemeljeno je mnenje in sklepanje omenjenega kluba, da sva se hotela s svojo razstavo izogniti žiriji, kr gotovo ne bi bilo v korist najinemu razvoju in okusu občinstva. Res je, da bi mogla tudi letos razstaviti skupno z ostalimi slikarji, ko bi bila prejela tozadevno vabilo, brez katerega se nisva hotela siliti med slikarje, ki so člani »Umetniškega kluba Vabila nisva prejela in sva tako po pravici smatrala, da je najino sodelovanje pri klubu nezaželeno. Prostor sva si najela dne 5. novembra t. L, to je več ko mesec dni pred otvoritvijo razstave. Dvorana ni bila rezervirana za nikogar in je očitek, da sva dvorano komu odvzela popolnoma neosno-van. — Primožič Tošo in Zei Zlatko.
a— Krasen relief osredn.tesra P»harja
ie izdelal odlični, znani sti\kovn ak geodetski polkovnik s. Slavomir V rh nc.
a— »Hlapci Jeriuji« prosijo za p.>!noč. Poročali smo že o trpki usodi starih, do služenih železničarjev, ki se že več let borijo za odgovarjajočo pokojnino. Kako naj človek z družino po dosluženi dobi živi s 400 do 500 din mesečno? Med prizadetimi so tudi taki. ki so služili 42 let, pa jim 30 let ni bilo vračunanih. Edc.n od prizadetih je imel 1.1926 mesečnih prejemkov 1580 din. 1.1937 je bil upokojen po 36 službenih letih in prejema 488 din mesečne pokojnine (brutto) Reveži, ki jih je doletela usoda hlapca Jerneja, niso zagrešili drugega, kakor samo to, da so bili nastavljeni po letu 1923. namestu pred tem letom. Nesrečnega J. D. je gnalo v smrt, ker ni mogel prenesti, da je prejemal 436 din pokojnine za 38 let službe. Za praznika in novo leto se prizadeti obračajo na dobro srca, da jim olajšajo gorje. Komur gmotne razmere dopuščajo, naj prispeva vsaj kovača. Plemenito pomoč' naj blagovolijo dobra srca poslati po poštno čekovni položnici, ki se dobi na vsakem poštnem uradu in na katero je treba vpisati štev. p. ček. računa 11.450, na zadnji strani položnice pa naj se pripiše »zbirka«. Prizadeti prosijo tudi vse aktivne in upokojene železničarje, ki prejemajo pclno plačo in pokojnino po novem zakonu in ki niso posebno obremenjeni, da se spomnijo prizadetih vsaj s prispevkom kovača po položnici.
a— O duševnih M>!eznflt ln njih zdravljenju je govoril v Ljudski univei-zi g. čr. Vanko Kanoni s Studenca. Pred skoraj polno dvorano je predavatelj, ki je priznan strokovnjak na tem področju, očrtal zgodovino zdravljenja chiševnih bolezni od prvih začetkov do najnovejših metod, ki skoraj jamčijo za uspešno zdravljenje.
Z RADIJSKIMI APARATI
TELEFUNKEN
sprejemate zanesljivo prekomorske in oddaljene svetovne postaje. Novi radijski aparati TELEFUNKEN delajo z jeklenimi cevmi »harmonične serije«, kar jamči največjo občutljivost in selektivnost' poleg izredno prirodnega zvoka in znatnega prihranka toka. Prodaja za gotovino in na obroke pri zastopnikih TELEFUNKENA:
V LJUBLJANI: »RADIO« DRUŽBA z o. z., MIKLOŠIČEVA C. 7*
V MARIBORU »RADIO-STARKEL«, TRG SVOBODE 6. Brezplačne prospekte pošlje: Jugoslovansko Siemens a. d., odsek slabe struje, Beograd, poštni predal 248.
JUTRO VA" POSVET HVALNICA
Davčna
iJclžnosti ln obveznosti taksnega zavezanca v januarfu
Včasu od 1. do 15. januarja morajo taksni zavezanci plačati pri pristojnih davčnih upravah različne takse, izmea k e-rih navajamo predvsem letno takso t biljarde ki znaša 200 din in ki »e poravna s kolki pri pristojni davč. upravi. To takso mora plačati imetnik biljarda, t. j. oseba, ki biljard vzdržuje Vseeno je, ali je ta oseba lastnik ali zakupn k biljarda, ali če si ga je izposodila od drure osebe Kdor bi do odrejenega roka te takse ne plačal, bo kaznovan z enkratnim zneskom redne letne tak e. Tej taksi pa seveda niso zavezani biljardi, ki se nahajajo v privatnih stanovanjih, marveč samo biljardi v kavarn št" i h in dn.?p"h prostorih, ki so za igranje dostopni za občinstvo.
V istem roku, t. j. od 1. do 15. januarja je treba plačati tudi letno takso za stalne reklame, bodisi napisane ali naslikane, ki se razobešajo na ra/nib krajih odnosno na cposlopjih, ograjah itd. Te takse je plačevati tudi od svetlobnih reklam, vendar pa morajo vse reklame i imeti značaj gotove stalnosti. Ta taksa se plačuje po izmeri reklame ter znaša od 40 do 250 din na leto. (Do pol kvadratnega metra 40 din, nad pol do enega kvadratnega metra 80 din, preko enega do štirih kvadratnih metrov 150 din, nad štiri kvadratne metre pa 250 din). Za reklame v javnih zgradbah n pr. v ho e h. restavracijah, v bankah itd. se plačuje samo deseti del navedene takse. Kakor takso za biljarde je tudi takso za si;-!ne reklame plačati pri pristojni davčni upr vi v kolkih. To takso plača lastn k objekta, na katerem je reklama izobešena, ima pa pravico, da zahteva povrae io takse od podjetja, ki se zanj reklam vrši. Kdor te takse ne plača pravočasno, bo kaznovan z enkratnim zneskom redne 1 r.kse. Tej taksi niso obvezani razni oglasi in napisi na trgovinah glede predmetov, k st v leh trgovinah prodajajo, kakor tudi mnli oglasi posameznih zavarovalnic na poslopjih, ki so od teh zavarovalnic zavarovana.	{
Vse akcijske družbe, družbe z omejeno j zavezo in vsa podjetja, ki morajo voditi i poslovne knjige, morajo v času od 1. do 15 januarja plačati takso za otvor jene ali tekoče račune za čas od 1 VII. do 31. XII. preteklega leta. Ta taksa, ki pa so je oproščene zavarovalnice, znaša za vsak otvorieni ali tekoči račun 30 din, po okolnostih tudi 15 din.
V istem roku, t. j. do 15. januarja je treba plačati tudi leino takso za privatna jkladišča vina in žganja, ki znaša z ozi-rom na letni promet, od 150 do 1000 din. To takso je plačati pri pristojni davčni upravi v gotovini. Kazen za nepravočasno plačanje znaša poleg redne iakse še enkratni znesek te takse. — Dalje prihodnjič.
F. L. — S. — Od 2 odstotne provizije pri prodaji kolkov morate plačevati 10 odstotno pridobmno 2 odpadajočim davkom na poslovni promet. Možno e, da znašajo samoupravne doklade tudi več kakor osnovna pridobnina sama, ako skupni odstotek vseh avtonomnih doklad znaša nad 100 odst. V ostalem imaio davčne uprave točno osnovo za odmero pri-dobnine v svo)ih zapiskih, v katerih zabeležuieio pri vsakokratni oddaji kolkov malim prodajalcem 2 odstotno provizijo. Toliko kot dopolnilo na naš zadnji odgovor odnosno aa Vaše ponovno pismo Z dne 16. t. m.	;
»Zaostanek« — Za leto 1935 dolgujete večji znesek ' na samoupravnih dokladah. Leta 1935 je ostala radi tega zaostanka proti Vam uvedena rubež brezuspešna, j leta 1936 Vam je bilo zarubijenih in prodanih nekaj predmetov, od tedaj dalje pa je ostala vsaka iz- ■ vršba proti Vam brezuspešna, ker nimate ničesar, kar , bi Vam mogla davčna uprava zarubiti. Vprašujete nas, i ali bo davčna uprava ponovno poskusila z ekseku-cijo. — Na kakšne davke Vam je davčna uprava svoječasno odmerila samoupravne (banovinske in občinske) doklade, tega nam ne pu\este, je pa za presojo vprašanja precejšnje važnosti. Ker se uredba o zavarovanju, pnsilnem izter.evanju in neizterljivosti davkov nanaša tudi na avtonomne doklade, je mogoče, da se bo davčna uprava iz lastne pobude poslužila te uredbe ter predlagala zaostanek, ki se
nja, ob svoji stroških popravila v pretežno korist zakupo-najemadajalca, mu r.i"ia ta po zakonu pcvrniti vse stroške, ki ih jc imel radi popravil.
Ce pretc£;ia korist popravil ni očitna, ali ako je naje; nik samolastno izvršil take važne spremembe na najemni stvari, da je stvar postala nerabna za namen, za ka-J terega se je dotlej uporabljala, najemo-za-1 kupodajalec ni obvezan v povračilo Izdat I kov; zahtevati sme celo postavitev stvari j v prejšnja stanje, če pa to ni možno, pa polno odškr dnl~o. Najemnik-zakupnik. ki je sam opravil potrebna popravila, da j? odvrnil pretečo škodo, ali imel koristne p otroške mora zahtevati sodno povračilo najualje v šesUh mescih po vrnitvi v na-jem-zakup prejetih stvari, sicer je taks tožba na povračilo ugasnila.
Najemniki in zakupniki so upravičeni ra biti in uživati n:?: • - in zakupne stvar. v smislu pogodbe določeni čas, ah jih dati tudi v podnajcai, ako je to riegoče brez škode za stvar ir l;u....ka in če podnajem ni bii izrecnc prepov« .an v ; bi. <v
Nežka. — Pravite, d« ste v sK teb za doto, de bi se Vaš oče kot vdovec pooo.iu. Oiuiil. Doto ::nate pravko zahtevati od očeta it v primeru mo-e in le takrat, če sami nimate nikakega posebnega premoženja. Okolnost, da se oče vnovič poroči, ga ne odveže obveznosti, po kitcri je dolžan svoji hčeri — nevesti dati doto primerno svojemu premoženju. Le če bi se poročili proti očetovi volji in bi sodišče spoznalo, da Vam je oče upravičeno branil poroko z dotičmm izvoliencem, oče ne bi bil dolžan dati doto. Po očetovi smrti imajo vse nčere pravico zahtevati vsaj nujni delež iz niegove zapuščine. Če bi umrl brez poslednje volje, bo de* dovala očetova druga žena — Vaša mačeha, eno četrtino, njegovi otroci pa ostale tri četrtine po ena-:ih delih.
F. K. Ljubljana. Ali sme odvetnik res zaračunati a svoje zastopanje v ločitveni pravdi poljubne stro-ike. — Če niste izrecno pristali na odvetnikovo za-tevo, da mu boste plačali na stroških več, kaicor nu gre po odvetniški tarifi, Vam ne sme zaračunati stroškov nad tarifo. Ker na niegovo previsoko za-.tevo ne morete pristati, zahtevajte od njega, da na) pieJIoži stroške v odmero sodišču, pri katerem ie -Kia pravda. Sodišče bo stroške nato odmerilo v vi-'.tni, ki jo bo dovoljevala odvetniška tarifa ter dolo-:":ilo pravičen in primeren znesek.
A. K. R. Zdi se Vam, da Okrožni urad ni uvrstil vaše služkinje v pravi mezdni razred. — Pojasnite stvarni položaj s posebno vlogo OUZD v Ljubljani in zahtevajte, da se izvrši pravilna uvrstitev. Zneske, ki bi jih vsled uradove pomote, plačali preveč, Vam bodo pozneje vračunali. 2e določene prispevke morate plačati, ker bi Vam sicet nastali izvršilni stroški.
Vladimir L. V Soli poškodovan. Javite točen na» slov, pa Vam bomo odgovorili.
R. Š. M. Ob prejemu posojila ste zastavili posojilodajalcu zlat prstan. Ker posojila niste pravočasno vrnili, je prstan pod ceno prodal. Ali Vam je dolžan plačati razliko v vrednosti. — Po zapadlosti posoiila bi Vas bil moral posojilodajalec tožiti na vrnitev posoiila in nato po izvršljivi sodbi predlagiti rubež in sodno prodajo zastavljenega prstana. Ker se je brez dovoljenja sam poplačal, Vam odgovarja za vso škodo, ki Vam je vsled tega nastala. Če odškodnine ne plača zlepa, boste morali vložiti tožbo. Tožiti morete tudi tako, da ne plačate sodnih taks in morebitnih zvedenin v pravdi zaslišanim zvedencem, če ob vložitvi tožbe predložite potrdilo o imovinskem stanju, iz katerega je razvidno, da ste siromašni. Sodišče Vam bo nato za pravdo priznalo pravico siromaštva. — V stvari telesne poškodbe pa vložite kaze..s<iO prijavo potom orežnišua na vojaško komando, kjer je dotičm vojak v službi.
led- n ; mo. Za mazanje že umitih kopit pride v poštev ,:elin ali kai podbnega, ki roženine ne cazkra a. Mazati pa smemo samo tista mesta, kjer
preide -.opito v stik s kožo.
Podkovanie naj se vrši vsake štiri tedne, naikatneie, kar pa ni pravilno, vsaj vsaki šesti teden. Torej ne č ! ti, da podkve odpadejo. Roževina raste, sc veča, z to ie nujno potrebno koma pravočasno podkovati, sicei '<• kopita nepravilno razvuato.
Napajanje živine Z. V K. Vprašate, če je za napajanje živine primerna rečna voda? če ie voda čista, lahko napajate, trda ne pozimi. In to ste najbrže hoteli vedeti, te se >mt dajati živini hladna voda. Veliko r.aiih kmetovalcev še dandanes hudo greši s tem, d- na-p-'i ž; ino z ledeno mrzlo vodo. Ako nima živinče p-, rero temperirane vode. ie prisiljeno piti mizlo vodo n zaradi tega velikokrat oboli. Pa tudi radi pit u-e toplote, ki jo mora imeti telo in ki jo p i žival samo s krmo, je škoda z mrzlo vodo. , Za napajanje naj ima voda 10 do 15 stopini C. F.ak na jablaoih P. F. N. Rak Vam je uničil nekaj jablan, sedai pa h; -adi izpopolnili prazna mesta z mladimi dre-vt Vpr-iate, ali je priporočljivo na novo zasadi jab' ne? Zemljišče je nižavsko, prej mokro kot suho.
Ke- bn kriva najbrže vlaga, da ie postalo drevje
je zmagal Poljak Frydman pred Litvan-cem Luckisom in Argentincem Grauom.
Aljehinova obramba Beli : Kieninger	Črni : Bogoljubov
l. e2 — e4. >g8 — f6 e4 — e5, Sfb — d5, 3. d2 — d4, d? — d6. 4 c2 - c4.
(Sedaj igrajo tu večinoma 4. Sf3).
4.	... Sd5 — bt, 5 e5 : dO.
(Beli sc izogiba očividno vsem zapletlja-jem, sicer bi bil pač vleke! obieajnejšo in mnoge poJjetneiJc< potezo 5 f4 )
5.	.. c7 dO
(Z ed6- bi b*i imei črni seveda enos<av-no ter vsaj enako pozicijo. Bogoljubov pa sam pravi, da je »moral partijo igrati na zmago za vsako ceno«, pa se je zato spustil v komplikacije).
6.	Sbl — co g7 — g6. 7. Lcl — c3, Lf8 — g7. 8. Ddl — 62, SbS — c6. 9. Tai — ci?
(Najbrž preveč pasivna poteza — beli misli samo na obrambo kmeta c4. Mnogo podjetneje bi oilo 9. Sf3, Lg4, 10. Lh6,
črtu. da bo zgrajeno dvigalo na Bankah
od doskočišča do odakočlšča, od tam pa bo skakalca še drugo dvigalo potegnilo do starta. Italijani pričakujejo od te udobnosti večjega uspeha na treningih. Zanimivo je, da so norveški skakalci zmerom trdiil, da je hoja na start potrebna, ker samo skakanje brez hoje tako vpliva na tekmovalce, da so čisto topi ln premalo pozorni. Poimenske prijave posameznih držav za CortJno morajo biti odposlane d* '20 januarja. Kako bo to izvedljivo pri nas, ko še ne vemo, kje bomo dobili sredstva za tečaje in kje šele za udeležbo v Cortini, je danes še popolnoma negotovo. Udeleženci svetovnega smučarskega prvenstva bodo na italijanskih železnicah uživali 70% popust.
Razno
Birger Ituurt — v pekoj? Zadnje vesti iz Norveške zatrjujejo, da se bo tudi Birger umaknil iz tekmovalnega športa. Bir-i ger je gotovo upravičeno r.osli naziv kra-
Lh':?. 11. Dh6., Lf3:,12.. Dg7!, Kd7. 13. gf3: j lja zraka v sniuškem športu, ker pred
itd. — Po 9. . Sa5 bi bOii enostavno od- i govoril 10 b3).
9.	.. d 6 — d5'?. (Zelo podjetna poteza — morda celo korektna).
10.	c4 — c5	,	j
njim ni bilo skakača z lepšimi in sigur-nejšimi skoki, kakor so bili njegovi. Na 30 skakalnicah je branil rekord najdaljšega skoka.
Ame Rust?dstnen, norveški trener, je odstopil. Treniral je norveško državno re-
rakasto. priporočamo, da naiprei zemlio primerno iz- duhovit odgovor. Toda sušite in šele nato zasadite mlada drevesca, istočasno	^d-5: U. Sf3 Da J: 13. Lc4,
Da5 bi bila bela pozicija že nekoliko dvom-
zenlio pognoiife z apnom in kalnem. Pri izbiri sadik upoštevajte vrste, ki so odporne proti raku.
M;sel za prireditev turnirja za prven<*tvo Ljubljane je naletela na mnogo zanimania med ljubljanskimi šahisti. Ker pa trenutno medklubrki odbor v Ljubljani ne deluje, obstoji težava, kdo na bi turnir organiziral. Morda bn lahko Slovenska Šahovska zveza v eni ali drugi obliki dala iniciativo za prireditev takeg? turnirja
V	Zagrebu pripravljajo za prve dni januarja prvo tekmovanje med dijaškimi srednješolskimi reprezentancami Beograda. Zagreba in Ljubljane. Ljubljansko srednješolsko moštvo se že pripravlja na udeležbo v tekmovanju.
Hrva;ki listi poročajo, da je v Hrvatskem šahovskem savezu prisilo do kr ze in da bo najbrž sklican izredni občni zbor saveza. Mnogo odbornikov, med njimi tajnik, je poda'o ostavko. Tajnik saveza Gjurgjan objavflja v »Hrvatskem dnevniku« izjavo, »da se ti odborniki za toliko časa unrkajo iz odbora, dokler bo v odboru mojster Vukovič.«
Švicarski listi javljajo, da se ie v Londonu vršil mojstrski turnir, na katerem je zmagal Anglež Sergcant pred bivSim poljskim prvakom velemojstrom dr Tartako-werjem in našim mojstrom Konigom.
V	Buenos Airesu se še vedno nudi od lanske olimpiade dalje večina evropskih mojstrov. Zato pa se je tekom leta v Argentini vršilo že.nič manj nego 14 mednarodnih turnirjev! Na zadnjem izmed njih
(Prav s tem je ^rni računal in pripravili I prezentanco in njene rezerve. Norvežani
tudi po 10 cd5:, se pogajajo s Hoffsbackenom in Grottums-braatnom, da bi prevzela to nalogo.
Peter Oestbye — norveški smuški vodja! Za vodjo smučarskega športa v Norveški je imenovan Peter Ocstbye, svoječasni večkratni prvak, znan po svojih mažah in smučeh, ki jih izdeluje v Norveški.
Finski trening. Jvlartti Lauronen trenira
ljiva).
10.	... Sb6 — c4. 11. Lfl : c4 (Približno izsiljeno).
11.	... d5 : c4
(Beli kmetje izgledajo siceT sedaj grozeče. toda na d* je nastala zelo slaba točka 1 Junija naprej dnevno po 10—45 km v
in to črn; temeljito izkoristi
12. Sgl — e2, 0 — 0 H 0 - 0, LcS — f5, 14. d4 — d5. Sc6 — e5, 15 Se2 — d4. Lf5
—	d3, 16 Tfl - di, Se5 — g4 17. b2 — b3, Ta8 - c8.
(Tu prihaja celo že e5! zelo v poštev).
18. Sd4 — 13. DJ8 — a5, 19. ScJ — a4, Da5 — aO. 20. Sf3 - el. Ld3 - f5!
(S tem je končno črnemu premoč zasigu-rana Sedaj namreč ne gre 21 Tc4:, zaradi b5!. 22 cb6 • e.p Tc4- 23 bc4:. Da4:. Tako pa sta osta'a črnemu dva lovca bela kmeta v središču pa se tudi ne bosta mogla držati).
21. Le3 — d4 Lg7 — h61.
(Izsili novo slabitev bele pozicije).
22 f > - »4 c4 • b3, 23. a2 • o3. e7—e5!, 24 d5 : e6, Lf5 : e6. 25 c5 - c6
(Beli pač vidv da je izgub'jen, pa išče svoje sreče v zapletljajih. — Na 23. h3 bi bilo sledilo enostavno Lb3:, 26. Sc3, Ldl:, 27 Tdl.. Sf6).
25. .. Tc8 : c6. 26 Sa4 — c5, Da6 — b5. 27. Sel — d3.
(Na 27 h3 je možno Sf6. 28. Lf6:. Tc5:).
27. . .. Tf8 - d8. 28. DJ2 - b2, Tc6 -d6, 29. Sc5 : e6, f7 : e6. 30 Tel — c4, Db5
—	h5!
(Dvojna grožnja Dh2: -f oziroma Se3! odloči takoj).
31. Db2 - e2, Dh5 : h2+. 32. Kgl — fl, Dh2 — hl+, 33. Ld4 - gl. Dhl — b5. 34. Tc4 - e4, Sg4 - f6!, 35. Dc2 : h5. Sf6 : h5, 36. Kfl — e2, Sh5 — g3+ beli se vda.
Vasja Pire.
teku, od kar pa leži sneg, pa s smučmi. Prekosil je znanca Kurikalo, ki je imel doslej najboljši trening, ki pa tudi letos ni popustil in pripisujejo, da bo med tema in Niemijem, Kaipinenom ter Jelkanenom boj za prva mesta.
Ziuiid tekmovalec iz Sudetov Gusti Be-rauer se je pri treningu tako poškodoval, da za nekaj tednov ne bo mogel na teren. Pravijo pa, da bo do svetovnega prvenstva v Cortini spet v formi, saj računajo Nemci, da bodo imeli v njem enega najmočnejših zastopnikov za klasično kombinacijo in tudi v teku na 18 km, skupno z znanim Demetzem.
Drsališče SK Celja v mestnem parku
v Celju poleg odlične ledne plošče opremljeno sedaj še z zvočno aparaturo, nudi poleg užitka drsanja tudi spremljanje godbe. Zlasti sedaj za praznik p bo drsališče lepo pripravljeno in garderobe bedo toplo zakurjene, tako da bo poskrbljeno za vsestransko prijetno razpoloženje drsalcev. Posebno mladino vabimo na drsališče. Opozarjamo, da so letos uvedene permanentne vstopnice, s katerimi imate priliko dnevno po večkrat izrabiti ugodnost drsanja. Najlepše božično darilo za mladino je permanentna vstopnica za drsališče SK Celja.
n
t*. Jr

Zdravniška
Skrestsen
PORT
— a Izbran spored
M. P. P.: Pravite, da bolujete že več let na
skiepnem revmatizmu in protinu. Odkar ie mraz, morate večkrat na vodo. V lica ste rdeči, in sicer izmenoma enkrat v levo, enkrat v desno. — Revma-tizem in protin nista istovetni bolezni, dasi se obe ! pojavljata v sklepih. Pod protinom razumemo mot-I njo presnavljanja, pri čemer se odlagajo soli sečne kisline v skiepih, pa tudi na drugih mestih, n. pr. i na uhlju. Protin začne običajno v obliki napada bolečin v pali u noge. Drugi izraz za protin med ' našim ljudstvom so: skrmine, udnica in popačenki ! (podagrom in giht). Bistveno neka) drugega pa ie i revmatizem, ki napada običaino več sklepov hkrati-Največkrat je vzrok revmatizma pogosta angina, pa i tudi gnili zobje, posebno ako imajo gnojne mešičke j tako zvane granolome ob koreninah. T takih primerih opažamo pogosto tudi vnetja lcdvic. Potem ko odstanimo obolele mandiie, odnosno gnile zobe, se
Hjkej v Ljubljani — Nogomet v Zagrebu in Beogradu
Plavanje v Beogradu
I
Tudi današnja nedelja se ne bo mogla ponašati z bogatim športnim sporedom, čeprav so se letos vremenske razmere razvijale normalno kakor redkokdaj in bi v teh dnevih vsaj v zimskih športih morah imeti že kopico raznih prireditev. Toda za smučarje se pravo življenje tekmovalcev po stari tradiciji začne šele po novem letu, kar velja skoraj prav tako tudi za drsalce, ki imajo, razen tega v letošnji sezoni spričo nemirnih časov povsod tudi precejšnje težave z nasprotniki. Načrtov so izdelali na pretek, pri izvedbi pa se zmerom spet pokažejo razne zapreke. Sled-
ni mogel izterjati z izvršbo, ki se je vodila napram
Vam vsako leto brez uspeha, niti v tretjem letu od j Specialno v Vašem primeru mislim, da je pogosto dne dospelosti, — v odpis. Izjemoma se smejo j uriniranje ponoči samo posledica mraza
stanje izboljša m dosežemo v so odst. ozdravi,^.e. j njič tudi ni bilo brez vpliva na današnji '	1 spored, da smo tik pred prazniki m je pri
nas že navada taka, da v teh dnevih tudi
doklade radi neizterljivosti odpisati tudi pred potekom tietjcga leta, ako ie iz spisov pa tudi drugače po picso i občinskega in davčnega oblastva ugotovljeno, da ni upania, da bi se mogel ostanek vobče izterjati v doglednem času. V nobenem primeru pa se ostanek ne bo smatral za neizterljivega, če obstoji zanj stvarno ali osebno jamstvo, ki se še da uveljaviti.
Pravna
Vzajemne pravice in dcižnssti naj&mo-zaku-podajalcev in najemnikov-zakupnikov
Po zakonu so najemo- in zakupodajalci obvezani, da izroče in vzdržujejo rabokup-no stvar na lastne stroške v porabnem stanu in da ne motijo najemnikov-zakup-nikov v rabi in uživanju v najem ali zakup dane stvari, tako kot je bilo med pogodbeniki pogojeno. Ako je stvar, ki je dana v najem ali zakup pri izročitvi najemniku, tako pomanjkljiva ali, ako postane brez krivde najemnika-zakupnika v času najemne-zakupne dobe tako pomanjkljiva, da ni sposobna za pogojeno rabo, je najemnik-zakupnik oproščen plačevanja najemnine oziroma zakupnine, vse dotlej, dokler in kolikor je stvar nerabna. Pri najemni pogodbi, ki se sklene o nepremičnini, se po zakonu ni moči odreči v naprej taki oprostitvi.
Zakupnik mora običajna popravila gospodarskih poslopij sam izvršiti le toliko, kolikor se morejo izvršiti z gradivom posestva in z delom, ki ga je upravičen zahtevati po kakovosti posestva.
Ako so na najemni ali zakupni stvari potrebna taka popravi'a, za katera je obve- j
■t- I
Priporo'
čam malo več odeje, odnosno, da si daste preko trebuha flanelo. Dobro bi bilo končno, da si pustite pregledati zobe in mandlje in da postopate v zgoraj omenjenem smislu.
Nadloga: Po Vašem izčrpnem dopisu sodeč, ne gre v Vašem primeru za kožno bolezen, ki ste io omenili, temveč Za neko drugo. V bistvu gre za vnetje ob lasnih koreninah. Svetujem, da greste v kako večjo bolnico, to pa zlasti iz razloga, ker je med drugim potrebno tudi rentgensko obsevanie.
J. N.: Povsem ni izključeno, da ni Vaša žena ponovno zanosila, dasi ima še perilo. Svetujem, da se obrnete zdravniku v svrho točnega pregleda. Vnetje jajčnikov namreč ne izključuje zanositve.
Irena, Domžale: Ako ie zakon lalov, ie potrebno pregledati oba zakonca, ker je lahko krivda na obeh. Z ozirom na dokaz, ki ga navajate, moram v Vašem primeru misliti, da |e krivda na ženini strani. Naj* bolje verjetna domneva se mi zdi, da še m dovolino razvita. Svetujem, da še počakate par let. Morate pa se že sedaj obrniti na zdravnika, ki bo s posebnimi injekcijami lahko razvoi pospešil.
A. S. Maribor: Vi imate verietno poapnenje žil in povečanje nekežleze pod mehurjem. Obiščite zdravnika. Istotako tudi Vaša žena, o kateri domnevam, da ima rano želudea.
26 letna H.: V danih razmerah je opisani izhod j še najboljši izhod, dasi ie samo zasilen. Kakih kvarnih posledic v telesnem, ali pa duševnem oziru se ne bojite.
Kmetijska
zan najem o-zakunodajalec, je najemnik zakupnik dolžan brez vsakega odloga to naznaniti najemo-zakupodajalcu, ker je sicer odgovoren za škodo. Ako je najemnik- j zakupnik imel s popravili, za katere je obvezan najemo-zakupodajalec, stroške, ker je opravil njegove posle, da bl odvrnil pretečo škodo, mu je najemo-zakupodajalec J dolžan povrniti potrebni in smotrno napravljeni potrošek, četudi bi ostal trud brez njegove krivde brezuspešen. Ce je pa ! izvršil najemnik brez lastnikovega dovolje- '
O. S. Mr. Pravite, da ima leonj pokvarjena kopiti, ker so ga pri prejšnjem gospodari j slabo podkovali. Podkovski mojster pa trdi, da ni krivo podkuvanje, temveč neprimerno oskrbovanje konja. £:lite, di izrečemo še mi svojo sodbo.
Konjska kopita Kcn-sV* kopita se luj lahko pokvano eti pod kovanju, vendar delimo prav lahko mn ni; s poa kovskia mojstrom in udimo, da ie mo-*n? tal o prvo kot drugo. V hlevu pokvariena kopita ne more i popraviti podkovač. Da bo imel konj zdrava in pri-■ merna kopita za podkovanie, ga moramo varovan v , prvi vrsti pred vlažno ali celo mokro st3io. Tla v • hlevu naj bodo suha in ne pretrda. Radi tega mora biti v hlevu lesen pod io nastiliao s slamo Kopita I morajo biti zelo čista, zato |ih ie treba staloo ' umivati z »odo. Redno umivanje pomaga k pravil nemu razvoju roženine. Kopito namr-č potrebuje nekaj vlage, pa ne od gnojnice, ampak od čiste
športniki radi preživijo prijeten večer ali dva pri svojih doma.
Vse to je prineslo, da bo današnja športna nedelja po številu prireditev precej skromna, reči pa je treba, da je ta spored dobro izbran in prav zanimiv. V Ljubljani se bodo danes lahko vsi prijatelji športa zbrali na eni sami prireditvi, in sicer
na drugi hokejski tekmi med Haškom in Ilirijo
na drsališču pod Cekinovim gradom, ki bo ob pol 11. dopoldne. Rezultat prvega nastopa obeh meštev ob uri, ko to pišemo, še ni znan, vemo pa toliko, da se je Ha-škova hokejska ekipa letos ojačila, da bo lahko postavila Iliriji dovolj enakovrednega partnerja. Sicer pa velja za obe moštvi, da je to njun prvi nastop v sezoni ta ga zato v nobenem primeru ne bomo
smeli ocenjevati čisto neodvisno od tega. *
Drugod po državi se bodo seveda deloma tudi posvetili poizkusom v zimskih športih, v glavnem pa bo pozornost športnega občinstva obrnjena na
dva nogometna dogodka
ki sta izrazito prestižnega značaja za pri reditelje.
V Zagrebu bo Igral Gradjanski revanžno tekmo s Ferencvarošem, s katerim je prvo
srečanje v Budimpešti izgubil z nič več in nič manj kakor 0:6. Ves teden so že stolpci zagrebških športnih rubrik polni dolgoveznih razmotrivanj, kako se je moglo kaj takega primeriti živemu Gradjanskeinu, danes pa je napočil dan, ko mislijo »purgerU obračunati z Madžari in zabrisati neprijetno sled po onem debaklu v madžarski prestolnici. Publika je že pripravljena na to, da gre v tej tekmi za čast in slavo vsega hrvaškega nogometa.
V	Beogradu bo podoben obračun med BSK in Concordijo, torej tudi revanžna tekma za nedeljsko, ki so jo Zagrebčani doma izgubili z 1:2. Ta repriza dvoboja med jesenskima prvakoma srbske in hrvatske lige kljub bučni reklami po pomenu seveda ne bo dosegla zagrebške tekme, bo pa v pomanjkanju boljšega sporeda na prostem gotovo vsaj deloma izpolnila glavni namen — in prinesla nekaj tisočakov v društveno blagajno.
V	tem pogledu ne bo prav nič trpela še ena športna prireditev v Beogradu, in sicer z napetostjo pričakovano plavalno srečanje
med ljubljansko Ilirijo In Bobom
Po vstopu beograjskega Boba v ligaško družbo se bosta v današnji tekmi neoficiel-no srečala najboljši srbski in najboljši slovenski klub, sicer pa bo to srečanje minilo v glavnem v znamenju veselja nad ureditvijo odnošajev med vsemi plavalnimi klubi v državi, pri kateri so imeli združeni Slovenci in Srbi zelo važno vlogo. Na mitingu bodo startali vsi znani ilirljan-ski rekordeji in ligašl v moških in ženskih disciplinah. Prireditev se bo začela ob 16. v Krsmanovičevem bazenu.
Tako smo v glavnem navedli vse, kar bo tvorilo športni spored današnje nedelje. Vedeti je treba, da potekajo ti dnevi, vsaj pri nas, za enkrat še v znamenju mrzličnih priprav za skorajšnjo sezono na snegu ta ledu, ki jo vsaj po njenem začetku vsi pričakujejo z velikim optimizmom
Ka] je novega v smučarskih vrstah?
(Delno iz zimsko-sportne korespondence štev. 9 z dne 20. t. m.)
Kaj pa Cortina ?
Smučarski tečaj na Mrzlici priredi smu-ški odsek SPD v Trbovljah v času od 25. t. m. do 2. januarja 1941 v domu na Mrzlici. Prijave sprejema črnuški odsek SPD v Trbovljah, udeleženci pa se lahko prijavijo tudi na Mrzlici. — Hrvati bodo imeli letos tečaj za tekmovalce * alpskih disciplinah pri Sv. Križu nad Jesenicami, za tek ta skoke pa na Sljemenu. Tečaji se bodo začeli okoli novega leta. — Franc Smolej je bil od ministrstva vojske in mornarice sprejet, da bo vodil trening vojaške ^kmovalne vrste. V tej vrsti bo vršil pole zdravnika dr. Hubert Heim, ki služI zdaj cadrskl rok. — Naš znani skakalec Edc
vode. Nekateri kvarijo kopita z razno mažo, ki raz- jBevC je spet Odšel na Študij V Milano.
Okrog izvedbe letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva v Cortini so se že začele razne skrbi. Kakor kaže, se v zvezi s tem prvenstvom skoraj povsod najprej pojavi — pomanjkanje snega. Tako tudi letos! Cortina je dozdaj brez snega ter ga imajo šele nekaj za vzorec v višinah okoli 1600 m. Zaradi tega se prireditelji boje, da ne bo mogoče izvesti skakanja ob otvoritvi nove olimpijske skakalnice v Zuelu na dan 1. januarja 1941, na katero so povabljeni tudi jugoslovenski skakačl. Novo na tej skakalnici je, da bo imela dvigalo. Ker je stolp za zalet visok 46 m, je v na-
DRAMA
Nedelja, 22. ob 20.: Lepa V da Izven Znižane cene od 20 ; in navzdol. Ponedeljek, 23.: zaprto. Torek, 24.: zaprto.
Sreda, 25. ob 15.: Mali lor3 Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven- Znižane ccne. »Lepa Vi-a« je najnovejše delo v sloven-- »ki dramatiki, katere avtor je znani slo-j venski književnik prof. per<? > Kozak. Opo-■ zarjamo na znižane cene!
Božični prazniki v dram; Na sveti dan ob 15. bodo uprizorili i lladinsko igro »M 1 a d i lord«. Naslovne- vlogo bo igrala Simčičeva. — Zvečer bodo igrali Shake-spearjevo delo »Romeo in Julij a«. Naslovni vlogi bosta igrala Jan in Vida Ju-vanova. — Na praznik sv. Štefana ob 15. bo igran »Krog s kredo-«. Med pomembne komedije iz predvojne rueke literature spada Gogoljev »Revizor«. Na-slovno vlogo bo kreiral Daneš-Gradiš, glavno pa Ivan Cesar. — Za vse predstave, ki bedo v božičnih praznikih, veljajo znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA Nedelja, 22. ob 15 : Angel z avtom. Mladinska opereta. Krstna predstava. Ob 20.: Ca; men. Izven. Gostovanje E. Karlovčeve. Ponedeljek, 23.: Friderika. Red sreda. Gostovanje tenciista J. GesUča. Torek, 24.: zaprto.
Sreda, 25. ob 15.: Friderika. Izven. Gostovanje J. Gostiča. Ob 20.: Fidelio. Znižane cene. Nedelja v operi. Danes bodo napravili starši otrokom največje veselje, če jih bodo pripeljali k mladinski opereti »Angel z avto m«, katere krstna pred£tava bo cb 15. Komponiral jo je Lojze Mav, besedilo pa je napisal Maks Simončič. Deloma zabavno, deloma resno dejanje pokaže trpljenje malega fantka na zemlji, ki umre in pride v nebesa, kjer postane angelček. Moč dobrega dela, ki privede greLnika štruklja v nebesa, daje igii vzgojni poudarek. Glavne vloge b:do igrali Janko. Anž-lovar, Fianccki in Barbičeva. Dirigent R. Sixoniti, režija Maše Slavčeve, koreograf B. Pilato. — Zanimivost svoje vrste je kreacija Elze Karlovčeve. ki jo je postavila v naslovni partiji Bizetove »C a r m e n«.
Red sreda bo Imel jutri predstavo Lehar-jeve spevoigre »Friderika« z Ivanči-čevo v naslovni in Gostičem k. g. v glavni meški paitiji. ker bi sicer v tem te. nu zaradi praznika predstava odpadla.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 22. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Ob 20.: Na dnu. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad.
Iz Prekmrarja
pm— Na smrt obsojeni Makovec pomi-loščen. Na ki atko smo žc poročali o razpravi proti Karlu Makovcu, ki je 23. julija v Štrigovi un.oril svoje dekle Mimiko Repovo in njenega spremljevalca Viktorja Razbergerja. Obsojenec se je pritožil proti viso-ki kazni na apelacijsko sodišče, ki je pritožbi ugodilo in spremenilo smrtno kazen v dosmrtno ječo.
pm— Ogenj je uničil gospodarsko po-sllopje posestnika in gostilničarja Evgena Lutariča. Prihitele so 4 gasilske čete, ki so s požrtvovamim ga. en jem omejile požar. Škode je okrog 40.000 din, ki pa je le delno krita z zavarovalnino.
pm— Karikaturist Kondor, naš ožji prekmurski rojak se je vrnil iz Bolgarije, kjer je imel vrsto uspelih razstav. Zdaj bo ostal nekaj časa v domovini.
Kralfcstvo mode
Ssžlčal dsrovi
Dasi so časi slabši kot so bili mencla kdaj prej, dasi nas kriza pritiska k tlom, da včasih samih skrbi ne vemo ne kod, ne kam, kljub vsemu vsaj me žene tako srčno rade darujemo svojim dragim kako malenkost za božič, za god. Toliko vsaj, da pokažemo, kako smo v dobri volji in v iskreni vdanosti mislile nanje.
Pozorna darovalka naravnost zvijačno preži, da zve najskritejše želje onega, ki ga hoče obdarovati. Darila treba torej premišljeno pripravljati; le tako so dobrodošla in prinašajo ono veselje, ki smo ga želeli vzbuditi. Obdarovanec spozna, da se je darovalec dalje časa v mislih bavil z njim in ako je tenkočuten, izprevidi, da ima
i BUTA/A KONFEKCIJA

• - -m i


' vezilo neki osebni značaj. Kar je bilo v j naglici izmišljeno in brez preudarka izbrano samo zato, ker je pač treba nekaj dati, se revanžirati, tisto navadno že na prvi pogled nosi pečat prisiljenosti; zato vpliva hladno in ne napravlja resnične radosti.
2i3 Božič (farute
SREBRNO LISICO
ali	*
KRZNEN PLAŠČ
Ugodno izberete pri
MARIBOR
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE
V smgu in mraz?i
Pri sedanji ženski modi so najbolj izležene mrazu roke, noge in ušesa — in videti je, da je po poslednji ostri zimi moda resno začela upoštevati zadevne želje svojih premraženih »podložnic«. Pri tako kratkih krilih, ka.kor jih nesimo sedaj, nas seveda same nogavice ne morejo ubraniti prezebanja, zato je moda uvedla tople volnene golenice (gamaše), ki si jih postrani zapnemo z gumbi. K obrambnim ukrepom zoper premraženje spadata tudi topel krznen muf in krznena, z živim blagom podložena kapuca. Seveda ei zamišljamo muf in kapuco iz enakega kratkodlakega krzna!
Rot
Ljubljana, Mestni trg s*
Ko postajamo starejši in vse bolj stvarni in trezni, se zdi marsikomu morda otročje in odveč, da bi iznenadila žena moža in mož ženo za god, za božič z malim spo-minčkom. . . Otroke obdarujemo, četudi so že odrasli, ampak ženo. . . To res ni važno!
»Sedaj ni čas za to! Skoraj ves zaslužek dam ženi, sama si lahko kupi, kar hoče in potrebuje. Samo za cigarete in kavarno si obdržim par stotakov; vse drugo je njeno, pa še ni zadovoljna. S čim naj ji kupujem darila?« mi je nedavno tožil gospod, ki velja za izredno rahločutnega poznavalca ženske duše in ki ga baje njegovi ženi vse njegove znanke zavidajo.
Temu gospodu sem odgovorila z besedami Olge Scheinpflugove v komediji »Skrivalnice«, naslovljene na moža — pač v imenu mnogih: »Samo en nasmeh dnevno, drugače pa same skrbi in delo ter zopet delo. To je res premalo. Tvoje razumevanje, tvoje priznanje in tvoji nasmehi so mi vse oživljajoče sonce; dajejo mi pogu-
Narodna s4o£Lca
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
ttl-rai. 1 ll.QJ44.13.fn. M
ma, da ne klonem pod težo razmer. Brez
njih res ne morem žlvetL«
Taki, skorajda neobhodno potrebni »nasmehi« so nam v sivini dnevnih tegob tudi majhna, prav majhna, povsem neznatna godovna in božična darila, a nam nepopisno dragocena. Saj so nam dokaz, da je darovalec mislil na nas in da vidi naša prizadevanja. . . Ne, nič briljantnih prstanov, zlatih zapestnic, dragocenih ogrlic ali svilenih oblačil' Samo majčken, prav majčken spominček v vrednosti par ne-pokajenih cigaret ali samo ene v kavarni nepopite kave!
»O, poznam »idealne soproge« vaše vrste, sem nadaljevala. Tudi moj mož spada med nje. . . »Ničesar ne potrebujem,« mi hiti zatrjevati. A že naslednjega dne se spomni: »Za god mi kupi nožek; to boš že zmogla«. In pozneje: »Moja listnica je vsa oguljena«. Pa drugič: »Ali se ti ne zdi, da se ne spodobi Imeti še nadalje tako sta-roversko denarnico?« A da stoji tudi moje ime v koledarju med svetniki, da velja po vsej pravici tudi zame božič in si želim vsaj neznatne pozornosti, tega se ne domisli. Včasih vendarle,. . . toda šele tedaj, ko po hiši zadiši po kadilu ln so na božičnem drevescu ter ob jaslicah že zagorele svečke, se morda spomni moj »raztreseni profesor«, da prihaja praznih rok In žal mu je, saj je kljub vsemu najboljši človek na svetu. Toda zamujeno je.
V tej njegovi brezbrižnosti napram ženi ni niti sence zlonamernosti, vem: samo nezanimanje, apatija, duševna ali bolje rečeno, otrplost srca, dolgočasje. »Ni vredno misliti na take malenkosti, ki nimajo s srcem nikake zveze. Kje bi jemal čas za to?« se Izgovarja.
Ne morem za to! Mene pa vseeno boli Kar nič se ne sramujem priznati, da Di bila blažena, ko bi mi bil prinesel samo eno rožo — topel žarek sonca — v t mrzlih, za nas gospodinje vseh mračnih dneh.«
»Kdo bi si; bil mislil, da ste celo ve, pametne, emancipirane žene tako romantične in vam take bagatele delajo veselje,« se je ro^al moj znanec.
Prav tega »neromantičnega« gospoda pa sem nekaj tednov prej videla, kako je s šopkom bohotnih, kakor goreča ljubezen plemenečih vrtnic, mladeniško koračil ln zavil v hišo prijateljice, ki je tistega dne praznovala svoj god. . .
In takih mož je pač več kot preveč ns tem božjem svetu. Za dom osat, za svet rože mogote! — A me »romantične emancipirane« žene bolj trpimo pod tem kot je vredno in kakor si more kdo predstavljati
Saj delamo vse leto, se traplmo ln trudimo. da nudimo vsakomur v hiši vsaj malo topline in vedrosti: zato upravičeno lahko prosimo in zahtevamo.
Dajte tudi nam malo sonca!
—a —r
Potice
Za veliko potico zamesi 1 kg presejane najboljše pšenične moke, 20 dkg maščobe (presnega masla, masti, olja, vsakega nekaj), dalje 3 rumenjake, 1 celo jajce, približno pol litra mlačnega mleka, okoli 1V2 dkg soli in 3 dkg na toplem vzhajanega drožja. Vse stepi v testo, ki naj bo mehko, da se da stepati. Ko se rado loči od sklede in kuhalnice, je dovolj stepeno. Pokrij ga dobro in postavi na toplo. Ko je pol ure počivalo in se nekoliko dvignilo, lahko narediš potico. V drugič mora potica shajati, da je je še enkrat toliko. Po tem jo i dobro uro; ako je zelo namazana, pa celo 1% ure. Ako je gornja vročina huda, pokrij čez nekaj časa potico z močnim papirjem.
»Rozinova« potica iz fig. V sedanjih časih, ko so rozine izredno drage, jih lahko brez posebne škode nadomestimo s figami, ki pa morajo pač biti sočne in sladke. Pol kg, po okusu tudi malo več, fig operi, osuši jih in zreži na majhne, rozinam slične kocke. Medtem pripravi vse kakor za ro-zinovo potico, t. j. umešaj 15 dkg presnega masla, dodaj še par žlic sladke smetane, 2-3 rumenjake, sneg enega beljaka in nastrgane olupke pol limone. Razvaljaj pripravljeno testo na prtu za mezinec debelo, pomaži ga enakomerno s pripravljenim nadevom in potresi z razrezanimi figami, sladkorjem in cimetom. Zvij v potico; ki jo položi v primerno velik, dobro namazan, z drobtinami posipan kalup. Najlepše se pečejo potice v lončenih kalupih.
Makova potica. Poleg medene, orehove in mandljeve potice, lahko napravimo tudi makovo potico, ker makov nadev tli drag. M kg maka drobno zmelji; popari ga a vrelim mlekom toliko, da bo nadev gost. Dodaj 2—3 žlice medu ali kakršnekoli sadne marmelade, kako žlico ruma in 5 dkg presnega masla ali sladke smetane, kar pa ni neobhodno potrebno. Namaži z nadevom kakor prej razvaljano testo, zvij v potico, ko si nadev dovolj osladila in dodala po okusu nekoliko zmletih dišečih klinčkov. Ko je potica dovolj shajana, jo speci.

Majda se je že dolgočasila pri svojih igračah. Telefon na mali mizici jo je bolj zanimal, kakor pa lepa velika punčka v modri oblekci. ki je mirno spala v vozičku.
»Mama — mami« se je razlegalo po stanovanju. Pri tem pa se je slišalo tudi močno butanje z vrati. Majda je hodila iz sobe v sobo in po dolgem iskanju se ji je posrečilo najti mamo.
»Mama, prosim povej mi, kako se telefonira. Vedno moram samo poslušati, kako telefoniraš ti ali pa očka. In kadar je kdo na obisku, poprosi včasih, če sme telefonirati. Vsi vedo, kako se to dela, samo jaz ne znam. In vendar bi me lahko naučila, mama!« Tako je prosila Majda mamico.
»Majdi ca, to vendar ni kar tako. Komu pa boš telefonirala? Nikogar ne poznaš, kar tako za igranje pa se ne spodobi. Vsakdo bi utegnil misliti, da se norčuješ? Pojesti boš morala še aosti žgančkov, da boš velika, potem boš se pa naučila.«
»Kaj pa očku, temu pa lahko telefoniram. Ta ne bo zameril«.
»Dra^a mucka, očka ima dela čez glavo, pa bo jezen, če bi ga motili.«
»Saj mu ne bom povedala, da sem jaz pri telefonu. Nekoliko spremenim glas in zdelo se bo, da mu telefonira kaka gospodična.«
Marta se ni mogla več upirati hčerki.
Majda ni odnehala preje, da ni dobila dovoljenja, da sme telefonirati.
Na Martinem obrazu je zaigral lahen smehljaj ln zavrtela je številko urada.
onirati
Majda stopi ponosno na prste in nastavi slušalko. Ubogala je mamo in se ravnala točno po njenih navodilih.
»Halo prosim kdo tam — a tako? — gospoda Grabnerja prosim!«
»Takoj, prosim, trenutek milostiva.«
Majda se je poredno smejala. Njen glas je ne bo izdal. Saj jo gospod nI s~_znal in rekel ji je milostiva. Torej le pogumno naprej. Ni ji bilo treba dolgo čakati.
»Halo. tukaj, Emil Grabner, kaj želite prosim ?«
»Halo, tukaj jaz, dragi gospod Emil.«
»Ah, ti si draga moja sladka Emica° Torej mi telefoniraš ti. šališ se kot vedno s svojim »jaz«. Kaj mi imaš posebnega povedati?«
Majdko je lomil smeh, a kljub temu so se očesne zenice močno razširile. Kaj je vendar to ? Ta je lepa, tega ni pričakovala. A ni pozabila, da se ne sme izdati ln da mora do konca igrati komedijo.
»Kaj posebnega? Nič! Samo telefoniram ti, tako za kratek čas, da bo popoldne hi-tretje minulo. Veš meni je danes posebno dolgčas.«
»Potrpi dragica par ur. Točno ob 6. pa me pečakaj pred uradom. Doma lahko rečem, da sem se zakasnil v službi. Saj enkrat sprememba pri mojem opravičilu. Vedno se moram zgovarjati na kak važen -------1, invi<0 odidem po večerji z doma. Torej točno ob 6. Velja. Nasvidenje tirnica.«
Mudilo se mu je nazaj k delu, zato niti ni čakal na odgovor, ampak je hitro spu-
stil slušalko. In to je bila njegova sreča, kajti Majda se je tako čudila, da bi se nenadoma izdala in povedala po pravici, kdo je pri telefonu.
Marta je osupnila, ko ji je Majda pripovedovala. Nekaj besedi je sama ujela, ko Je prisluškovala in pazila poleg telefona. Sumljivi so se ji pač zdeli tisti »važni opravki« bodisi v pisarni, ali pri prijatelju tem ali onem, ali kjerkoli. Vendar ni še posvečala toliko pozornosti na to. Uboga mala Majda pa ji je odprla oči s svojo željo, da bi se naučila telefonirati. Ugibala je, kako bi prišla temu do kraja. Kako prisiliti Emila, da bi vse priznal ? Končno se je odločila, da ga počaka ob 6. pred uradom.
Odšli sta z Majdo. Iz bližnje cerkve se je oglasil zvon z visokih lin ln ura je zdrknila in odbila šesto. Na pragu urada se je prikazal Emil. Dobre volje je bil ob mislih na Emo. Nenadoma se mu je pa zresnil obraz, ko je zagledal svojo ženo in hčerko. Rad bi prikril zadrego. Marta je to opazila.
»Kaj ti morda ne ugaja, da sva prišli. Z Majdo sva bili na sprehodu in tako sva te mimogrede počakali. Upam, da danes nimaš kakega važnega opravka, in se lahko vrnemo skupaj domov.«
Emil, dasi nerad je moral privoliti v to.
Spotoma pa mu je Marta izdala skrivnost, da se je njuna hčerka naučila telefonirati. Emilu pa se je kma!u posvetilo v glavi. Vedel je, da je v pasti in ni se mogel izviti. Priznal je.
Odslej pa je odložil Emil svoje važne večerne opravke ter prebil sleherni večer v i krogu svoje družine.	T. B.
Mandljeva potica ni tako zelo draga, kakor navadno mislimo. Za potico iz % kg moke potrebujemo namreč samo 35 dkg mandljev, ki jih niti ni treba lupiti, marveč jih po želji samo operemo, hitro osušimo in zmeljemo. Nadev pripravimo isti kakor za rozinovo oz. figovo potico. Namesto z rozinami potresemo povrhu z mandlji in sladkorjem brez cimeta.
Novi orehi
Račun s črkami
L : D D = K D D
K D S H
B D O D P H PPL POL PPL
Namestu črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se izide. Ista črka nadomešča vselej isto številko.
Premikslnica
KAMILICE
MORATORIJ
ARARAT
MANITOBA
TITANU A
MAJOLIKA
FERPINAND
Premikaj te besede tako. da dobiš v tren zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena.
Več in manj
Imamo vrsto številk od ene do sedem v naslednjem redu:
1 2 3 4 5 6 7
Zdaj pa lahko vstavimo med posamezne številke znak za »več« ali »manj« tako, da dobimo vsoto 0. Za vzorec navajamo eno rešitev: 1 — 2 + 3 + 4 — 5 + 6 — 7 = 0.
Lahko pa dobimo isto. če posamezne številke združimo v večja števila. Za vzorec (123 — 4 — 56 + 7 = 70).
Najti je treba tak primer, da bo končni rezultat 0.
Skrit pregovor
SAMOTAR — DRAGUL.I PONOS — TIRANA — MAGNET — MESIJA — KORITO — MOČERAD — KOLENO — PODOBA — KOSILO — VIHAR — PREHLAD — MASLO — PEHAR.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor.
Rešitve je treba poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce, ki bodo prav rešili vsaj polovico ugank, bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Posetnica: Kavarniški godbenik.
Skrit pregovor: Ravnodušnost je duševna zaspanost.
Premalo denarja: Mirko je imel samo 12 dinarjev.
Stric Matic je nagradil 5 reševalcev. Po eno knjigo revije »življenje ln svet« dobe naslednji:
Milena Vršeč, št. Vid 95 nad Ljubljano; Franjo Ferjan, Mojstrana 92; Joško Jakop, Koroška Bela 95, p. Javornik; Venceslav Winkler, Krka pri Stični in Jože Zavašnik, Ljubljana, Tržaška 133.
Ljubljanska nagrajenca naj dvigneta nagrado v upravi »Jutra«.
Strti orehi
Stopnice: Karavana, skarabej, dekanija, Krakatit, pelikani, predikat, postovka.
Sestavijalnica: Včasih ne razumemo tega, kar je samo po sebi razumljivo.
Piramida: a, na, Ana, Kana, Kanal, Balkan, Kanibal.
Kdo je mlajši: Jože Zanimive številke: 9870 in 65 in 43 in 21 je 9999; 9870 in 64 in 53 in 53 in 21 je 10008. Vsota ne more biti nikoli 10.000, ker to število ni deliivo z 9 kakor številčna vstota vseh številk od 0 do 9.
S A D I O
Nedelja, 22. decembra
Ljubljana 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Komorna glasba (Trio: Marin. Comelli, dr. švara); Haydn: Trio štev 1. Mozart Trio štev 2.-9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve — 9.45: Verski govor (g. ravnat. Jože Jagodic). — 10 15: Raoijskj salonski orkester (vodi V. Novšak). — 11: Plošče.
—	11 45. K avirski koncert štirirečno: gg. prof Ivan Krmpotič dr Valens Voduček).
—	12.30 Objave. — 13: Napovedi —13.02: Bučarjevi napevi. Sodeluje gdč. Mija Vi-dičeva gg Avgust Beilot Kazimir Draš-ler. in radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Pogoji za dobičkanesno ovčjerejo (g ing. Anton Greif) — 17.30: Mladinski zbor Zvonček. — 18.15: Valčkovi kralji (plošče). — 19- Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura. — 20.30: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila.— 22 15- Veseli bratci (plošče).
Beograd 19.30: Tijardovičeva opereta Mala Floramv — 22. Lahka in plema muzika — Zagreb 18 30: Reportaža. — 20: Zvočna igra — 21.30: Recitacije — 22.15: Vesela muzika. — Pra«-a 18.25: Kmcert-ni večer — Sofija 19.50: Lahka glasba — 20: Pevski koncert. — 20 30: Operetna muzika. — 21: Mah orkester. — 22.15: Bo^arske pesmi in plesi. — Berlin 19.10: Pester glasbeni sipored. — 21 10: Drobne melodije. — 23 10: Nočni knocert. — RJm 19.30: Orkestralna g^sba — 20.15: Zvočna igra. — 21.10 Pe?ter g'??beni spored.
Ponedeljek. 23. decembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Balalajke (Dlošče).
—	12.30: Poročila, objave. — 13: Naprve-di. — 13 02: Opolr^an^ki koncert rajskega orkestra. — 14: Poroč:la. — 18: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 1820: Razigrani kemorni zvoki (plo"če).
—	18.40: Lev N. Tolstoj (g. dr Preobra-ženslci). — 19: Napovedi poroči a, objive.
—	19.25: Nac. ura. — 19.50: Hu omušno-sti (g. Fr. Lipah). — 20: Operni napevL Sodelujejo gdč. Valerija Heybal, članka ljublj. epere in radijski orkester. — 21.30; Naše pesmice (plošče). — 22: Napoveii, poročila. — 22.15: Veseli trio (klavirska ha -monika. kitara) havajska kitara.
Beograd 19.40: Komorni pevski zbor. — 20: Literaren spored. — 21: Jugoslovanska orkestra^a glasba. — 22: Klavirske skladbe. — 22 50: Lahka in plesna muzika. — Praga 18.25: Koncertni večer. — Sofija 19: Lahka glasba. — 19 50: Mali orkester. — 20: Simfonični koncert. — 21: Petie. — 21.35: Lahka glasba- — 22: P es
—	Berlin 19.10: Koncert orkestra. — 21.10: Vesela muzika. — 23.10: Nočna oddaja.
—	Rini 19 30: Zvočna igra. — 20.15: Orkestralni in klavirski koncert
Križanka št. 46
Vodoravno: 1. veliki rusiki pesnik iz prve polovice preteklega sLle.ja 6 visok ' '^iski državni uradnik 13. mesto v R-čki ob Tisi 14. prekop, jarek 15. števnik 16. latinski predlog 18. osamljen, brez družbe 19. moški glas 21. kratica za »v redu« (angleško) 22. vzor potrpežljivosti, oseba iz sveteea pisma 24. podpredsednik francoske vlade 25 predlog 28 telovadno orodje 30. reka v Afriki 31 ljubljansko predmestje 32 staro mesto na obali Mali Azije 34 ooera od Flotowa 36. ime filmrke igra'ke Druzovič 37. ml čni izdelek 38. prvi letalec 41. grški predlo2 42. vrsta vetra 44. oofeini veznik 45 nada 47. turško pokrivalo 48. vrsta orožja 50. latinski pred'02 51. a>rre<*atno st-mie vode 53. k'adivo 54. cerkveno oe'ie 56 morska ožina v Severnem morju 57. druga beseda za običaj.
Navp'čno: 2. kra+ica za »številka < 3 začimba 4. stari prebivalec Italije 5. v=ta-noviteli naiboli znane srbske dinastije iz srednjega veka 7 jezero v Aziji 8 del obraza 9 kratica za »dvoj na« 10 de7 kopnega. ki štr'i v m^rie 11 b?rač iz Ods^-ie 12. vstaia v Bizancu za ča~a J'sti-i-ana 16 vrta žitarV 1? iglasto dre^o 19 p^-na orred:t~v ?0 deli roke 23 so-"d-nica. navzoča Dri krstu in birmi 25. tuja
beseda za »pet« 26. zelenjava 27 otok, na katerem se je rodil Odisej 29. bolezen, prehlad grla 31. zgodovnisko polje v Grčiji 33. organ vida 34. gospodična (angleško) tudi naziv za najlepše d?kle v državi 35. naziv za mno:a mesta ob rekah v Jugoslaviji 37. pripadnik staro ze minskega plemena 39. palestinsko pristanišče 40. število utripov žile (zdravniški izraz) 42. del noge 43. judovska sveta knj ga 46. obrtnik 47. znameniti otok s svetilnikom iz starega veka 49. ptič s krasnim perjem 52. pritrdilnica 53. kem. znak za beriiij 55. nota iz soiminizacije.
Rešitev križanke št. 45
Vodoravno: 1. Pupin, 5. Timok, 9. Oka, 10. oda, 11. la, 13. bor, 16. ti, 17. old, 18. poker, 20. som, 21. ta, 22. a. n., 24. Duma, 25. Sven, 27. ker, 30. Ita, 33. ar, 34. Arizona, 38. et, 39. om, 40. zal, 41. ta, 43. robot, 46. Sorel, 48. oseka, 49. omara.
Navpično: 1. polo, 2. Po, 3. Iko, 4 .na, 5. to, 6. Ida, 7. ma, 8. Krim, 12. al, 13. bo, 14. oko. 15. re, 16. to, 18. Pamir, 19. raven. 21. tu, 23. ne, 24. Dv. 26. ni, 27. Kairo, 28. er, 29. iza, 31. te. 32. Atila, 34. amok, 35. iz, 36. ol, 37. atom. 39, obe, 42. ara, 44. os, 45, ta, 46. so, 47. er.
Sahara |e svet zase
Ka) vemo o veliki puščavi? - Fantastični načrti o zvezi Sahare z morjem — Enoličnost brezupnega peska - Nasprotja v temperaturi
Po suši pride navadno „vesoljni potop44
Kako so se brili Rimljani?
Brez mila in s tolščo lastnih lofnic
Med velikimi prostorninami zemlje predstavlja Sahara s svojimi 8 mili ioni štiri-jaških kilometrov svetov je za&e Dolga stoletja je ležala kakor 6000 km dolg in 1200 km širok
neprehoden pas,
ki se nadaljnje onkraj Rdečega morja v arabskih puščavah, med deželami severa in juga. šele v petnajstem stoletju so začeli Portugalci prodirati vzdolž zapadne afriške obale proti jugu, a šele v drugi polovici prejšnjega stoletja je nekaterim pogumnim raziskovalcem uspelo, da so se prebili skozi sredino puščave.
Navzlic temu, da je literatura o Sahari zelo obsežna, je naše znanje o njej in njenem bistvu
zelo nedostatno.
Človeška domišljija se je z njo bavila sicer že v davnih stoletjih, a pravo znanje o njej je še prilično novo. Odkritje obsežnih sipinskih ozemelj južno od Atlasa in nekaterih predelov, ki so nižji od morske gladine, je zavedo starejše znanstvenike, da so smatrali Saharo za peščeni ostanek nekdanjega velikanskega morja in da bi se dali r.iilijoni štirijaških kilometrov spremeniti spet v rodovitne dežele, če bi spravili nižje predele
Sahare pod vodo
8 tem, da bi jih zvezali z morjem. Kako fantastični in težko izvedljivi so ti načrti, je najbolje razvidno iz tega, da obstoje že kakšnih sedemdeset let načrti za zgradbo transsaharske železnice, a da jih še vedno niso mogli uresničiti. Saharo in njene težave si more pač težko predstavljati, kdor se še ni seznanil ž njimi.
Potovanje z avtomobilom od jugovzhodnega vogala Španije
skozi vso Evropo do Urala
predstavlja danes razmeroma lahko podjetje. Povsod bi se vozili skozi obljudene dežele, kjer bi nam bili na razpolago vsi pripomočki, ki bi si jih mogli želeti. Vse kaj drugega pa bi bilo, če bi hoteli napraviti enako dolgo potovanje n. pr. vzdolž severnega povratnika skozi Saharo. Tega ni sicer poskusil še noben človek. A če bi poskusil bi se moral prepričati, da bi na tej poti ne šel
niti skozi eno omembe vredno naselbino
in da bi se ta položaj ne spremenil niti tedaj. če bi potoval za mnogo sto kilometrov bolj severno ali bolj južno od te črte. Tako si lahko malo predstavljamo brezbrež-nost in neskončno, cuha ubijajočo samot-nost tega dela zemlje. To pa še ni nič v primeri z drugimi ovirami. Potovanje bi namreč ne šlo preko samega peska, kakor si Saharo običajno predstavljamo, temveč tudi preko gladke skalne puščave, ki bi nam dovoljevala sicer mestoma poljubno brzino, a kjer se obzorja tako nič ne spreminjajo, da bi zvečer ne vedeli, da-li sano se od izhodiščne točke
sploh kaj premaknili.
Sahara pa ni samo peščena in ravna skalna ravnina Velikanski stopničasti skladi gledajo tu mestoma proti severu, kakor v severni Libiji, ali proti jugu kakor v osrednji Sahari in vodijo stalno do novih mizastih ravnin, tako da poudarjajo ponavljajoče se vodoravnice še bolj vtis enoličnosti. Prave gorske grmade predstavlja med drugim Srednjesaharsko gorovje, ki poteka v diagonalni smeri od jugovzhoda proti severozapadu in kjer so se dvignile
vulkanske mase proti ne bu.
Tako so nastali divje razdrapani, a vedno puščavni in skoraj neobljudeni gorski svetovi Hogarja in Tifcestija s kopami in žreli ognjeniškega izvora, ki se vzpenjajo kakor Pic Ilaman 3000 m, kakor Emi Kusi 3400 m visoko. Visokogorske gmote kakor te in še druge ter depresije do 30 m, na nekem mestu celo do 127 m pod morsko gladino predstavljajo samo
eno mnogih nasprotij,
ki jih doživljamo v Sahari navzlic njeni splošni enoličnosti.
Z nepojmljivo silo lega potovalcu tudi saharsko podnebje na dušo. Značilnosti tega podnebja so cele mesece in tudi leta nebo brez vsakega oblačka, skoraj popolno pomanjkanje senc, skoraj stalen žareč veter, ki poganja neznatna, a ostra peščena zrnca proti koži. Rastlinske odeje ni. Tu in tam so cele površine pokrite z najčistejšo soljo, drugod spet s črnim želez-
Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke,
površnike, zimske suknje itd. dobite de vedno pn tvrdki
Drago Schwab
LJUBLJANA - ALEKSANDROVA C. 1 Zaloga Konfekcije za gospode m dečke.
»Kai Da tako tuliš, sinko?« »Včeraj sem se strašno udaril v roko..« »Nu. to je bilo Včeraj, ampak čemu jokaš danes?« »Ker te včerai ni Wlo doma...«
(»Buen Humor«)
nim oklepom manganskih spojin. Vsak dan povzroča sonce temperature
do 50 stopinj v zraku,
do 60 in več stopinj v pesku, tako da zgodbe o vojakih, ki v najbolj besnem sovražnem ognju niso hoteli leči za varne sipine, nikakor ne spadajo med »saharsko latinščino«. Ponoči pa se temperatura zniža pod ničlo. V Tibestiju imajo neredko mraz do 10 stopinj.
Ostra nasprotstva med temperaturami in neprestano delo vetra
drobijo površinsko kamenino,
ki mu zrahljana skorja v velikih ploščah poka s truščem strelov iz pušk. tako da se novinec, ki si predstavlja kakšen razbojniški napad, v strahu zdrzne. Iz ogromnih razbitin nastajajo končno predrobni peščeni delci, ki je ozračje od njih kalno, ki se zgoščajo v oblake in spreminjajo nenadno jarko svetlobo v »egiptsko« temo.
V zvezi s podnebnimi prilikami v Sahari je tudi stavek, ki ga je izustil nekoč neki izkušeni raziskovalec te puščave: »Med tem ko
v Sahari trpiš večno žejo.
živiš v večnem strahu, da boš — utonil!« Dejstvo je, da je v Sahari nemara več ljudi utonilo nego od žeje poginilo. O tem se seveda ne da sestaviti nobena statistika. treba pa je pomisliti, da je tistih 100 mm povprečnih letnih padavin v Sahari (proti 700 mm v Evropi) čisto teoretične-
ga pomena. Leto dni ali dve leti, včasih tudi deset in več let ne kane na puščavo
niti kapljica dežja,
potem pa se mora tu in tam sprostiti narava tudi v tem pogledu, in tedaj stori to v podobi pravega vesoljnega potopa Nepojmljive mase vode se privalijo takrat skozi suhe struge, ki so večkrat nekoliko kilometrov široke in mestoma preko tisoč kilometrov dolge. Izmučene karavane ai poedini popotniki počivajo brez zle slutnje v senci teh strug in jih zajame
nenadna vodna smrt, preden morejo doumeti, kaj se dogaja.
Ploščate gore, velikanska morja peska in skalovja obvladujejo Saharo, v kateri kakšne pol stotine pomembnejših krajev z vodo skoraj popolnoma izginja zlasti če upoštevamo sto tisoče štirijaških kilometrov gole puščave, ki odpade na vsak takšen kraj. Pri tem pa so ugotovili, da množina talnega vodovja, iz katerega zajemajo naselbine dragoceno vlago, vsaj
v nekih delih Sahare nazaduje.
če se ta razvoj na kakšen način ne bo dal preprečiti, tedaj pomeni to, da so obsojene na smrt še tiste redke naselbine, ki so v tej prostranosti mogoče, kajti samo okrog točk, kjer je nekaj vode, se lahko naseli rastlinstvo, živalstvo in ljudje, okrog teh točk pa se širijo stotine kilometrov daleč popolnoma »prazne« peščene ln skalne puščave.
Znano ie. da možje v starem Rimu niso nosili brad Iz vseh tedaniih UDod bit?v in dokumentov ie razvidno, da so bili dobro obriti, čeprav takrat še ni o noznali brivskega mila i Neki danski zgodovinar in zdravnik mi-| sli. da ie našel odgovor na vprišanie. kako so se ti stari Rimliani brili Po njegovem mneniu so postopali tako-le: Zaje-i mali so z rokami vodo in so si z ni - k-eo-| ko in vztraino masirali obra-- in vrat Po kakšnih peti! minutah so se kocine nap le
vlage, a lojnice so msd tem izločile toliko tolšče. da ie postala koža volina in io ie bilo mogoče z nožem ostrgat: kakor da ie bila namazana s kremo.
Raziskovalce ie sam na sebi napravil taksen noskus in ie z zadovoljstvom ugotovil. da gre britie tudi b ez mila ali kreme, kar so ugotovili v ostalem tudi drugi pred njim V tem času ki nalaga človeku omejitve na v eh konc h in krajih. morda ni odveč zvedati. kako so s? stari Rimliani brili brez mila.
Najdaljši prekop
Zveza med Baltskim in črnim morjem
Da si dospel iz Baltskega morja v Črno morje, si moral doslej z ladjo skoraj okrog vse Evrope. Sedaj bo temu drugače, kajti zgraditi nameravajo prekop, ki bo šel iz Gdanska naravnost v Črno morje. Ta prekop bo vezal Gdansk s Herzonom.
Vodo bodo v novi prekop napeljali lz Visle in Dnjepra ln to bo največji prekop na svetu, kajti njegova dolžina bo približ-
no 2500 km. Nova vodna pot bo zelo olajšala promet msd deželami, ki jih bo prečila. Nemci pričakujejo, da bodo po njej dobivali živila in druge važne potrebščine iz Južne Rusije, po drugi strani pa bodo šli nemški proizvodi naravnost v Ukrajino. 2e v starem veku so poznali to prometno žilo, in sicer so po njej tovorili jantar iz dežel Baltskega morja za Grčijo, seveda pa tedaj še ni imela oblike prekopa.
Samec ali zakonec?
Kateri izmed obeh učaka višjo starost?
V Hammerau na Bavarskem sta brata dvojčka Jakob in Franz Xaver Neulinger v najboljšem zdravju praznovala svoj 92. rojstni dan. Med obema bratoma je bila vse življenje samo ena sporna točka: ali učakaš višjo starost kot zakonski mož ali kot samec. Zato sta si življenje v tem po-
Ameriška izvidniška
letala »Stimson los",
kakršne dobavljajo tvornice Zedinjenih držav za angleško vojsko
Otrok v levjih šapah
Zver je lizala kri, ki je curljala iz majhne rane • • •
V Stockholmu ie pred kratkim iz neke menažerije ušel lev. Z divjimi skoki je drvel skozi mesto. V nekem drevoredu, kjer so se sprehajale pestunje z otroki, je prekucnil otroški voziček in odvlekel dete s seboj. Nesrečna pestunja od strahu niti na pomoč ni mogla zavpiti, cmodl-la je in se zgrudila. Množica se ie razbežala, nihče se ni postavil zveri po roba. Dva policista sta svoja samokresa zaman sprožila proti živali, ki je oddivjala in nenadno izginila Domnevali so. da se ie skrila v majhen paviljon in da je ugrabljenega otroka že konec
Dva s samokresom oborožena ga-ilca sta se potiho splazila do paviljona, surem-
ljal ju je menažerijski krotilec. Možje so se nemalo začudili, ko so leva čisto mirnega zagledali v nekem kotu naviiiona. a v svo jih šapah ie di žal ugrabi iens.ga otroka in mu lizal kri. ki je vrela iz majhne praske, ki io ie dete dobilo pri dogodku.
Da bi dete rešili, so sklenili, da leva ne bodo s streli razdražili. Krotilec je poskusil z vsemi spretnostmi svojega poklica. da bi napravil divjo žival p >korno in ji iztrgal otroka. Po dolgom prizadevanju mu je tudi res us-p3lo. da ie lev otroka izpustil, nato ie mogel tudi pobeglo žival, najdragocenejšo last menažerije. ukrotiti in jo spraviti na varno, ne da bi jo bilo treba ustreliti.
Burja na črnem morju
Štefani poroča iz Carigrada, da vlada na Črnem morju že nekaj dni viharno vreme. Ladje zaradi burje ne morejo iz pristanišč. Turški parnik »Jerkengi« je utonil. posadka pa se je rešila. Posadka ladie »Kaplan« ie morala sama potopiti ladjo, ker ie sicer grozila nevarnost, da se bo parnik razbil ob morskih čereh.
gledu uredila vsak po svoje. Med tem ko je Franz Xaver oče trinajstih otrok in ima tudi lepo število vnukov ter pravnukov, si je Jakob do današnjega dne ohranil zlato svobodo. Na zadnjem praznovanju se brata glede sporne točke še vedno nista zedi-nila. »Bomo videli, kdo izmed naju bo prej učakal stoletnico!« je izjavil Jakob, ko je olajšano obrnil družinski idili svojega brata hrbet.
šah v
mornarici
Med častniki in moštvom sovjetske mornarice je šah zelo priljubljen. V Leningradu se jc nedavno končal šahovski turnir, katerega so sc udeležili najboljši šahisti baltiške, črnomorske in pacifiške eskadre ter predstavniki pomorskih šol in sličnih ustanov. V finalu je nastopilo 14 najboljših šahistov. Prvo nagrado je prejel Rago-zin, predstavnik višje pomorske tehnične šole. Na drugem in tretjem mestu sta Fo-miškin in Tomašcvski, oba gojenca pomorske akademije.
Nemški seizmolog
Na poziv rumunske vlade je prispel v Bukarešto nemški seizmolog prof. dr. Avgust Sieberg z vseučilišča v Jeni. Z njim je prišel tudi njegov asistent dr Wi!helm Spon-hener. Oba bosta proučevala vzroke zadnjega rumunskega potresa. Prot. Sieberg bo imel pred povratkom v Nemčijo na buka-reški univerzi dve predavanji o svojih ugotovitvah.
Sodobni kirurg
Strokovnjak za plastično kirurgijo v Marseilleu
Originalna zavarovanja
Pogodbe zoper dvojčke In tsrofeks — Zavarovana grdost
in škilavost
Poleg običajnih zavarovanj, kakršne poznamo iz vseh dežel, se sklepajo pogostoma prav nenavadna zavarovalne pogedbe, s katerimi se ponaša posebno Amerika. Mladi zakonci se zavarujejo tam zoper — dvojčke, prav tako pravilno bi bilo seveda reči, da se zavarujejo v korist dvojčkov, kajti zavarovalnina, ki jo izplača zavarovalna družba v primeru, da se rode dvojčki, gre v prvi vrsti otrokom v korist. V zadnjem času so šli nekateri zakonci celo tako daleč, da se ne da o več presenetiti niti od trojčkov. Takšne pogodbe pa lahko prinesejo kakšno neprijetno presenečenje zavarovalnicam. Tako sta se pred kratkim neka mlada ameriška zakonca zavarovala za primer trojčkov. Ko je družba ugotovila da se ni niti v moževi, niti v ženini družini nikoli primeril porod trojčkov, je izračunala, da je možnost takšnega dogodka enaka 1 : 5,000.000 in je temu primerno določila zelo nizko premijo. Toda usoda je hotela da je mlada žena v resnici rodila trojčke in zavarovalnica je morala izplačati ogromno vsoto . ..
Da si filmske zvezdnice zavarujejo lepoto. ni v Ameriki nič posebnega. Doslej pa se je enkrat zgodilo tudi to, da je neka ženska sklenila zavarovalno pogodbo za svojo grdost. To je bila znana francoska igralka Polaire, ki je dobivala visoke gaže baš za svojo značilno grdost. Ker se je morda res bala, da se bo nekega dne zbu-
Eksekutorji
pred 3000 leti
Nepopularni poklic eksekutorja nikakor ni izum nove dobe. Neka indijska odprava, ki že leta vrši izkopavanja v danes pustih, nekoč pa cvetočih ozemljih srednjega Turkestana, je tam med drugim našla ka-menite plošče z napisi, iz katerih je posnela, da so eksekutorji opravljali v tej deželi svoje delo že pred 2500 do 3000 let.
Eden teh dokumentov, ki je podpisan po vsej priliki z imenom nekega tedanjega ju-stičnega ministra, pravi v skrajšanem prevodu: »Vsak mesec bo prišel k tebi can (eksekutor) in ti mu moraš izročiti iz svojega 10 galov (približno 25 din današnje vrednosti). Ce canu ne boš dal, kar ti je ukazano, naj ti vzame, kar imaš v svoji hiši premičnega blaga. Ti sam pa odideš v ječo, dokler ne bo tvoja hiša canu plačala osemkratno vsoto.«
dila lepotica, se je za visoko vsoto zavarovala zoper to nesrečo ... Komik Ben Tur-pin je zavaroval celo svojo škilavost, kajti njegova priljubljenost temelji na njegovi brezprimerni »umetnosti« škiljenja. Plačuje letno premijo, ki mu bo prinesla 100.000 dolarjev, če bi nekoč ne bil več sposoben izvajati tega trika z očmi.
Mnogi goslači in pianisti zavarujejo svoje roke, zavarovalnice pa se branijo sklepati podobne pogodbe z boksači. Neki sloviti boksač ni našel niti ene družbe, ki bi jo pripravil do tega. da bi zavarovala njegove pesti zoper poškodbe. Tudi pogodbe, ki so jih dos ej često skušale doseči ženske za primer, da bi ne dobile moža, zavarovalnice odklanjajo.
Nova dvojica na ledu
': • ..... 'Si* ' i
V Nemčiji so odkrili dva nova zvezdnika umetnega drsanja na ledu. On se piše Gttn-ther Noack, njegova partnerica, ki jo »nosi na rokah«, pa je Gerda Strauchova
V Marseilleu je spreten kirurg odprl kliniko, ki je že mesece polna. Ta zdravnik je umetnik v svoji stroki in je že več nego sto vojakom, ki so jim Izstrelki skazili obraz, oblikoval novo obličje, tako da lahko opravljajo svoj zasebni poklic, ne da bi ljudje postajali pozorni nanje. Marseilleski kirurg se trudi, da bi nesrečnežem obnovil, kolikor je le mogoče, prejšnji obraz ter uporablja pri tem delu fotografije svojih pacientov.
Tako je nekemu pohabljencu oblikoval nov nos, drugemu nova usta, tretjemu, ki mu je koža prt neki eksploziji postala modra, je na obrazu obnovil vso kožo. Nekemu letalcu ki mu je ogenj sežgal pol obraza, je popravil to poškodbo tako, da je skoraj ni več opaziti. Svoje operacije vrši zelo spretno, šiva ni videti nobenega, treba je le časa, da sc vse lepo zravna. Pogostoma mora operacijo trikrat do štirikrat
Višek reklamne
ponoviti, preden je uspeh zadovoljiv, v tem času morajo ostati pacienti dolge tedne in mesece na kliniki.
spretnosti
Neki odvetnik, ki se mu ie zelo mudilo, je v Baslu skočil na drveči tramvaj. Spodrsnilo mu je in ie padel s koleni na tlak. roke pa so se krčevito držale voza. Ker ie vozač takoi ustavil, se ni zgodilo nič hujšega samo hlače so se odvetniku na kolenih pošteno predr^le in preluknjale. Dva dni pozneje ie oreiel od neke tkalnice sporočilo, da popravi iaio tam s tkanjem tudi raztrgana oblačila. Neki zastopnik te tovarne, ki se ie vozil z istim tramvajem si ie bal priskrbel odvetnikov© ime in naslov...
900 besed zadostuje
Jezikoslovni zavod v Washingtonu hoče dokazati, da zadostuje 900 besed, če hočeš obvladati neki jezik. Ta zavod izdaja list »The American World«, v katerem ni nikoli več nego 900 raznih besednih tvorb, čeprav govori list o vseh mogočih področjih. Namen tega lista je ta, da bi olajšal učenje tujih Jezikov a tem, da bi od učencev nikoli ne zahtevali, naj si v spomin zapišejo več nego 900 besed kakšnega. Jezika.
Nič več plesa
na Japonskem
Tudi za zadnje plesne dvorane, ki so jih še imeli v Tokiu in na Japonskem sploh ie odbila zadnja policijska ura. Japonska vlada ie spričo sedanjega resnega položaja zaprta vse plesne lokale. »Plesalke v najem«, ki so iih bili uvedli v deželo vzhaiaiočega sonca oo ameriškem vzorcu, se vračalo k drugačnemu delu v pisarne in tovarne_
V snegu in mrazu
se spomnite pUe
ANEKDOTE
Brahms se ie v svoji stalni gostilni na Dunaju pogostoma razgovarjal z neznanimi ljudmi. Dogajalo se ie tudi. da jim ni ostal dolžan nobenega odgovora, oa ie znal postati zelo robat. Nekega večera je nastal iz takšne debate poseben vihar. V pozni uri ie Brahms zapustil bojišče, še prav nič utrujen. Se na vratih se ie obrnil in zaklical družbi, ki jo ie zapuščal: »Ce je tu še kdo, ki sem ga pozabil razžaliti,
ga prosim, naj mi oprosti!«
★
Drugače dobrodušni Rossini ni mosel samo nečesa prenašati: če ga ie kdo povabil na obed. oa ga ie potem v niegoven* pričakovanju razočaral.
Nekega dne ga je povabil k mizi bogat benečanski trgovec po imenu Pare ta Obed ie bil boeav in dober. Le tedai. ko so prišli na mizo jastogi. ki jih ie slavni skladatelj nad vse cenil, je d bil takšnega, ki so mu manjkale ene škarje Strmoi je tako dolgo brez besede v krožnik dc je gostitelj to končno opazil in mu dejai. da sc jastogi v moriu pač večkrat stepe j o in pri tem se dogaja, da izgube škarje. Rossini ie pazljivo poslušal Potem je dejal priiazno. toda s poudarkom: »Te^aj mi pa. gospod Paretto. daite raiši zmagovalca!«
VSAK DAN ENA
»Dragi prijatelj, moi sin ie zdai že tako dolgo v tvoji službi, da bi rad mesto, ki ie vredno večjega zaupanja «
»Nu. pa nai bo. odnašal bo na pošto namesto navadnih pisem priporočena pisma!«
(» Karikatur en«)

Ljžičnica Kola jugoslovanskih sester
Uspešno zaključeno leto plouonosnega dela
LJubljana. 21. decembra
Kolo jugoslovenskih sester v Liubi aru ima letos za seboi prav uspešno leto dvj-la. Lepo oa se ie izkazalo slasti v pos d-njem mescu. Se nam ie ssm. ki ;mo oii-sotvovali Prešernovi p.x slavi v ljubljanski operi, v toplem spominu ta orir d -tev pri kateri ie noa vod tvom izkuš n h dam mladina, podorta s sodelovanjem naklonjenih gledaliških amaterjev p ka a-la mno20 olemnitega ideaizma. ki nai io vod; tudi Dri nadaliniem del Spoznali smo da si Kolo iugoslovan >.ih sester med mlad:m žen k:m svetom v Ljubljani pridobiva Drikuoen naraščii. tako d s? bodo nalose Kcla slei ko Dre- izvrševala neprekinjeno po dosed^nii tradiciji.
Takoi po uspeli Prešernovi proslavi ki ie Kila 2. d^c-mbra so zabele od o niče nabirati pri^pevk« za bož čnico Kdork ^i ima opravka z nabiralnimi akcijami, predobro ve kokko ie t™ba m"ri;;vos'i. vzt^einosti in poTrna da se neb reio Drnrrni p-i^evki. s kat^ri-ni na5 se omogoči božična ob^a^tev ve*iwa šte i-ia	Nai ca ča~i š- *ek~ trd' li^blian-
s^-e Ko^svp sn t"di leto- zmagal" '"vojo na-oTi v č"sfn: nrv-i m s~> or' n^d^vni bo":"-n5ci o1"d ro^a1^ 70 l-j.Hi i ž; il 80 z blagom za perilo ali ob'.eko in 11 s čev-
lji. 30 Da z denarno podp.ro v znesku od 50 do 200 din. Z.±lo častna vsota! K . Da ie nekai denaria še oreostaro. ie odjor Kola jugoslovanskih sester sklen razdeliti prispevke med obmejne eodiiiž ice KJS in med stalne mesečne pripore ki jih preiemaio stare ženice Da tudi dijaki. visokošolci in kooservatori ti
Komaj ie leto Dri kra.u m raio Kola-šice že misliti na nove naloge Njihovi poslovni prcstori. ki so s jih uredile v Novinarskem domu. p st jaio žarišie neprekinjenega socia'ne?a de a 2e b' treb1 misliti na orodaio olik za Vel ko noč potem bo v maiu treba nabint or sp vke za materinski dan A v tek i Doletia ie treba opraviti na^važn^iš*1 na'o<?o organizirati letovanje otrok kakor tudi odraslih v lastnem Domu France Tr č-rie-ve v KraMevici K~lo ing slove' s' ih sester v Liubliani pe po'ee lastnih n lo? rade vol^e pomaga tudi Dri drugih nab -ralnih akc:;ah in n-3 odreče Dom či drugim društvom in o-e-ani^ac^jam. k; zanjo zaprosilo Po l'tošniib	us^~1ih nalogah žeVmo res prizadevnem" K l'i iufos^ven^kih sester ki ea vodi eesoa Fema^de dr Mairrrvn~va "b z^^st5"^ so-dei^vani" vseh odborn:c m-/>«»-> nadaljnjih lepih uspehov v novem letu.
Zimski užitki na Bledu
Od koderkoli prinese potnika pot v našo divno Gorenjsko, vedno in povsod bo njegova prva želja videti Bled, ki je šefle v naši narodni državi Jugoslaviji prišel do prave veljave in je po vključenju v naše jugoslovenske meje postal znan širom Evrope in ostalega sveta.
Lep je Bled v času pomladi, lep v gorskih sapah poletja, ko ga občudujejo potniki vseh svetovnih celin in se sprehajaj*, ob valovih divnega jezera diplomati in svetovna publika Naravnost prekrasen je v pozni jeseni, ko obkrožajo ta jugoslovenski biser z jesenskim listjem obarvani gozdovi in se ogledujejo- v mirni površini jezera s prvim snegom pobeljeni vrhovi Karavank in Julijskih Alp, temni gozdovi Pokljuke in Jelovice.
Malo pa se je dosedaj slišalo o Bledu ■pozimi, ko je Bled prav tako lep kakor v drugih letnih dobah. Seveda ni tistega razgibanega življenja po ulicah in v hotelskih zgradbah, vse je bolj tiho, mirno, praznično, česar si bo danes skoraj vsak človek iz srca zaželel spričo časov, v katerih živimo in ki tako kvarno vplivajo na naše živce.
Zgodi se. da pobeli zgodnji sneg naš Bled še pred božičnimi prazniki in naravnost škoda je. da se ga naJa publika ogiba in si išče zabave in razvedrila povsod, samo tam ne. kjer je prilika za to Zimsko sonce gleda na Bled mir vlada nad jezerom in vso okolico, zrak je čist in prozoren kakoT nikdar v poletnih dneh Če pa je še zima odela Bled v bel snežni plašč, je vse zavito v mističm. belino m tišino, ki jo molijo samo kraguljčki in zvončki voz-, nikov, ki čakajo na goste, da jih z iskrimi
konjiči popeljejo na pot okoli jezera ali pa kam v vedno lep<. okolic« Bieda. ki nudi vsepovsod tudi do&ti prilike za športno
udejstvovanje.
Vse vrste zimskega porta morejo priti na Bledu na svoj račun Pobočja na Straži nudijo sankačem ugoonc priliko za sankanje, smučarji pa imajo torišč za svoje udejstvovanje \sep--vsod dovolj, bodisi na Straži, na Grajski planeti, na travnikih onstran Save Bohinjke, kdor pa se hoet še posebej postaviti, ga smučke ali pa lahkonogi konjiči popeljejo na visoke planote Pokljuke, kjer se lahko poizkus v lahk ali pa v vi-sokoalpski smučanji pod vrhovi Lipanške planine, kjer najde ugodno zatočišče v ta-mošnjih kočah ali pa v pokljušk'h hotelih
Zgodi se včasih, da v zgodniih zimah zamrzne že tudi jezer« in pokrije led na de-be'o poleti tako mimo jezerske površino. Takrat lahko drsa!c; jjokažeio, kaj znajo in izvajajo svoje vratr romne produkcije.
Prebivalstvo Bleda je polet in pozimi z gosti nadvse uslužno in gostinski obrati nudijo gostem vst mogoče zabave. Božični večer bodo gosije obha'al obrani okrog tradiciona'nih božičnih dreves«, m se rado-vali ob zvokih hotelskih godb. ki so po sebno v ta namen izbrane d* bodo zadovoljile še tako potrte samce ab pa družbe, ki bodo zapustile mestne puEč'bo in se zatekle na praznovanje pod visoke gore
Ne bo mu žal kdor bo za Bož;č obiskal Bled in prepričani sme da st b^ še vrnil, seveda če nam bodo zvezde št *ako prijet no sijaile kot nam danes, kc je vee> sosedni svet v objemu vojne in njegov prebivalci niso tako srečni, kakor mi, da moremo praznike obhajati y miru.	..
Edinstven pogled iz jedilnice doma na Voglu
Danes se odpre Skalaški dom na Voglu. Ta edinstvena planinska postojanka, ld kraljuje kakor orlovo gnezdo na strmi Rjavi skali visoko nad Bohinjskim jezerom, vzbuja pri slehernemu obiskovalcu brezmejno občudovanje, ki se pa v Isti meri obnavlja pri vsakem ponovnem obisku. Temu se tudi ni čuditi, saj pogled iz Vogla nudi dejansko svojstveno doživetje. Za domom se pa razprostirajo krasna smučišča, oblikovana tako, da zadovoljujejo vsakega začetnika in pa še tako rutinlranega smučarja.
trajala dolgo, ker je g. Jambrailča reitl iz težkega položaja njegov tovariš, ki je s puško pobil nevarnega nasprotnika. G. Jambrašič k sreči ni bil močno poškodovan.
Iz Kranja
JL JL
GOSPA GOSPODIČNA GOSPOD IH S1MKO NOSIJO KLOBUKE ZNAMKE MINK O1 '
ZA BOMC KUPITE RADIOAPARAT
po stari ceni v trgovini
krasovec
istotam dobite VSE ZA ZIMSKI šport v veliki izbiri!
Na Bekselnu
KRANJ
Objave
Namesto venca na krsto pokojnega Franca Planinca so darovali podpornemu skladu akad. star. društva »Jadran« gg. Milka in Ivan Vrančič 300 din. Franc Klemene 200 din in prof. Ivan Skerlj 100 din, skupaj 600 din.
Namesto venca na grob Alojza fimida so darovali absolventi drž. trgovske akademije v Ljubljani 300 din za revne dijake zavoda.
ka— Sokolske ve&ti. Mi>~*o ve elja je napravilo naše društvo sokoijki in o taii deci z miklavževaniem Vsa deca ie b la obdarovana, revna ie posebei s praktičnimi darili Vsem. ki ao nam po nagali in prispevali iskrena in bratska hv. la — Peči v kopališču so Dostavljene tako da so sedaj tri kabine vedno toole Ob dnevih kooania ie na razpolago tudi topla čakalnica Zato m nobene nevarnosti, da bi se kdo Drehladil in vabimo K m iča-ne. da se oridno poslužujejo edinega javnega zimskega kopališča v Kam iiku. — i oobuo se samo v kramju. poies eabm cepkve i Za vse telovadne oddelke ie prekinjena telovadba do 15 ian aria 1941
ka— Seznam darovalcev za številno ne-ore skrbi i eno družino do pok Aloi iju Kladniku ie sestavilo tukaišnie Srk^l ko društvo Okoli Novega leta se b D vič pri vseh zglasil p obiralec in če bi kdo izmed teh iz kateregakoli raz oea ne m>-gel ali hotel na ta način Drispevati ea orosimo da to nao'še v nab'ra,r>o t>o'o.
ka— Novo dostajno poslople be vsak čas doeotovlieno in bi v tem hudem mrazu zelo orav prišlo če b: bilo ž° otvorle-no. To Doslooie so eradili oo Do ževo in kakor čuiemo so tudi proračun ki ie bil prvotno določen, znatno prekoračili.
ka— Zadnji mraz ie d bro izkoristil 7akupn'k občinskega kopališča in s Dolivanjem napravil drsališče
Iz Trbovelj
t— G. Slavko LuKman, operni tn koncertni tenorist, priredi danes v Trbovljah v dvorani Forte koncert. Poje arije iz raznih oper in narodne pesmi, na sporedu so tudi ruske pesmi Pri klavirju ga spremlja gdč Vik"	i? 1-h'hHane. (—)
Iz Hrastnika
h— Cankar tev velet priredi danes ob 16. oder Vzajemnosti I v Delavskem domu.
h— Himen Danes se poroči v trbovdj-ski župni cerkvi g Zdravko Draksler z gdč Štefko Potiskovo Vrlemu soko4skemu paru želimo obilo sreče!
b— Naia cerkev Knstosa Kralja dobi danes prvi zvon normalne velikosti Od blagoslovitve pa dc danes so zvonci le * malim od tukajšnje steklarne izposoienira zvončkom Danes dopoldne ob 9 bodo peljali s hrastniške železniške postaje skozi hrastniško dolino novi zvjn ki tehta 600 kg in stane 30.0C0 dm Je torej tako težak. kakor v Dragi največji zvon Ta zvon bo srednji ko bo inela nasa cerkev vse tn zvonove Novi zvon br- blagoslovil stolni kanonik g dr Cukal« iz Manb»«ra Takoj po b'ago*slovitv- bodo dvignili rvon » zvonik. Njegov glas bodo verniki že slišali pr» pozni Službi božji
Iz Novega mesta RADIO brez poštne takse
Prvoletno poštno takso plača tvrdka Matija Vahten, Novo mesto, ako kupite istotam do 5. januarja L 1941. najnovejši radio znamke Mende, Philips ali Standard.
Iz Krškega
k— Občni zbor Muzejskega društva.
Muzejsko društvo za ool okraia Krško in Brežice bo imelo danes občni zbor Vabimo vse priiatelie. da se istega udeleže
k— Važno predavanje. Okoliško prebivalstvo coozariamo na p-edavanie o kmetijstvu, ki ga priredi Sokol-ko društvo v Krškem danes ob pol 11 v Sokolskem domu v Krškem.
k— Drva so mu kradl'. Ps-stn'k" S trojimi Jožefu iz Ostroga so tatovi odo^liali iz gozda 24 kub. metrov lesa v vrednosti 2500 din.
Iz Breiic
br— Pouk v otroškem vrtca se Je začel.
Otroški vrtec je bil otvorjen dne 18. t. m Po približno dveh letih je vendarle hila uslišana prošnja staršev. Prostore za vrtec je določila komisija v gradu, a krajevni šolski odbor je preskrbel najpotrebnejša pohištvo in drugo. Otroška vrtnarica gdč Rozalija Martelančeva bo gotovo nadebudne malčke prav dobro pripravljala za šolo. saj Ima veliko veselje za vzgojo otrok in nešteto izkušenj. Prav gotovo ima največje zasluge za uresničenje otvoritve vrtca Šolski upravitelj g. Avgust Kržičnik, ki je že od početka neumorno deloval za otvoritev vrtca. Starši prosimo kraj. Šolski odboi ki je dolžan vzdrževati ustanovo, da jo podpira, krajevne činitelje pa, da so odboru v pomoč.
br— Obstreljen merjasec napadel lovca.
V PtSecah, kjer je v gozdovih menda največ divjih prašičev, sta se pred dnevi po dala na lov g. Jambrošič, upravitelj graščine v Mokricah. in g. Zagode iz Brežic Po kratkem zasledovanju je g. Jambrošič trikrat zadel velikega merjasca. V trenot-ku, ko se mu je lovec približal, je divji prašič nenadoma skočil nanj in ga pričel obdelovati z močnimi čekani. Borba ni
SAMO PRAVO ORIGINALNO
TINTENKULI
»TffiU« PATENT — NALIVNO PERO
»TIKU« patent nalivno pero za pisanje, risanje ln kopiranje ima rdeči prstan z vtisnjenim imenom »Tintenkullc!
Din 115.—/150.—
NAJLEPŠE DARILO ZA VSAKEGA!
»Logos« — Beograd Fah 368	Tel. 25-459

CBEAH ZA BRIJANJC
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
BREZ PETR0L2JA
cenena, a močna svetloba s pomočjo naših najnovejših
„HELIOS"
špiritnlh svetilk.
En liter navadnega špirita gori približno SO UR
CENA DIN 280.—
PCTROPLIN — Zagreb
MESNISKA ULICA 8. — Tel. 66-38.
VERITAS
Generalno zastopstvo ln skladišče
Anton Bremec,
CELJE
Zahtevajte cenik!
Kinematografi
Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes poooldne in zvečer ob obila nih urah film »Ljubimec... Da naročilu . Za dodatek: življenje in ustoličen ie papeža Pija XII. Za bož.čne prazn ike bomo predvajali velefUmsko delo režiserja Cecila B. De Milea »Union Pacific«.
Ptuj. Zvočni kino predvaja danes ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri film »Gospodar tuje hiše«. Sijajna komedija, v kateri vas bodo razveseljevali Mcser, Slezak in Marija Andergast- Za dodatek filmski žurnal. Za božič in Štefanovo pa se bo predvajal obakrat ob pol 16.. poll9. in pol 21. uri ruski velefilm »Volga, Volga...«
Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 16. in ob 20. film »Ljubezen mladega Hardyja«. Kot dodatek bo zvočni tednik. Za bežične praznike predvajamo velefilm »Veliki valček«. (—)
Jesenice. Zvočni kino Racio predvaja danes ob 15. in ob 20. velefilm »Junaki z Mame« enega največjih vojnih filmov. Med dodatki kulturni film in vojni tednik. Sledi sa božič »Materina ljubezen«. (—)
Kranj. Kino Narodni dom; danes ob 16., pol 19. in 21 uri dvojni program: Glasbeni film »Pesem sreče« in »M e h ik a n-s k a kri« z Dorothy Lamourjevo v glavni vlogi! (—)
N°vo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18. in 20.15 češki velefilm socialne vsebine »Nedolžnost«. V glavnih vlogah: Lida Barova in Ladislav Bohač. Predigra: Foxov najnovejši žurnal. (—)
IME
\uxCt
pomeni na trgu nalivnih peres največje mojstrstvo. Kdor piše z »L U X O R« GRANDVIS1BLE« ima pri tem veliko zadovoljstvo. Je lep ui dober, njegovo skrbno Izdelano zlato pero drsi gladko po
papirju, če torej kupujete nalivno pero. tedaj kupite svetovno znano »LUXOR« nalivno pero. katero dobite v vsaki boljši strokovni trgovini
H
za BOZEC
nudi
slam:<;
ŠTAJERSKO PERUTNINO PRAŠKO GN JAT FINE NAREZKE
jw? nezvišanih cenah
v sledečih trgovinah:
na GOSPOSVETSKI C. 6, v vogalu »SLONA, v PREŠERNOVI ULICI 5, na MESTNEM TRGU 17.
KUPIM rcbljeni parni kotel
cirka 20 m2 površine. Ponudbe pod šifro »K o t e 1« na oglasni oddelek »Jutra«.

ramen
Bulbert Footnen
19
IZGINULI RADZA
Kriminalni roman
Po kosilu je Lee predložil, da bi se umaknili v radževo sobo, ker bodo tam lahko nemoteno govorili. Lee in tudi podpolkovnik sta hotela slišati Sihabovo poročilo. Med tem so bili Ramavarmovo spalnico popspravili in razen luknje v preprogi ni bilo več sledu o dogodkih minule noči. Mali postelji sta se bili izpremenili v zofi; ena je stala tik pod oknom, druga pa ob nasprotni steni.
Podpolkovnik Walkley, Lee in Luke so sedli na eno, Sihab na drugo. Njegov obraz, ki ga je pre-prezalo nešteto gub, je bil prsteno bled in roke so mu trepetale; videti je bilo, da so ga dogodki hudo zdelali. Vendar si je kar ganljivo prizadeval, da bi odkrito in podrobno odgovarjal na Lee-jeva vprašanja.
»Začnimo prav od kraja,« je rekel Lee. »Dajte, opišite nam položaj na šikharskem dvoru.«
Sihab je ponovil zgodbo, ki jo je poznal Luke že iz Dianmih in radževih ust, in zinil pn tem nekatero grenko o princu Vasinti »Na Jutrovsm dovoljujejo vladarskim sinovom velike svo oiči ne m ljudstvo je do njihov Ji neumnih nagod zelo pr.zanesl.jivo Toda Vasinta je v tem oziru že od detinstva prekašal vse, kar smo pomnili do lej Njegova izprijenost je pres gala vse meje; najhuj pa ie bilo da ie venomer snoval naklepe zoper bratovo življenje «
»Imate za to dokaze?« je vprašal Lee.
»Da. samo ne tu v Ameriki. Ako mi pa daste nekoliko časa jih iz 5 kbarja lahko do^im «
»Ce bi jih potrebovali, bomo poskrbeli za to da boste imeli dovolj časa.«
Sihab je zdaj povedal, da je radža, odkar so vladali njegovi deželi Angleži, živel v tujini. Opisal je gospodarjevo življenje v Parizu in Londonu. Na nekem velikem sprejemu v Parizu se je bil Ramayarma seznanil z Diano Morvenovo in se zaljubil vanjo. Kasneje je bil povabil njo in njeno mater na obisk v svojem šikharkem dvorcu, kjer je priredil njima na čast vrsto velikih slavnosti. Nesreča pa je hotela, da si gospodična Morvenova ni mogla pridobiti naklonjenosti prebivalstva. To prebivalstvo je bilo muslimansko in je sumilo, da se misli radža ožen;ti z nejevenvco.
»Res je imel tak namen?« je mirno vprašal Lee.
»Meni ni nikoli nič povedal o tem,« je rekel Sihab. »A bal sem se, da je tako.«
»Zakaj ste se bali? Če so že tako Angleži vladali v deželi, ni imel radža nasproti svojemu ljudstvu nobene odgovornosti več.«
Sihab je žalostno zmajal z glavo »Po imenu je bil vladar še njegov vladar, in vladar ne sme nikoli zatajiti vere svojega ljudstva. To bi bilo strašno!«
Lee je vpraševal še naprej ter prišel nazadnje do knezovega prihoda v Ameriko in do zabave, ki je bila prejšnji večer v hotelu. »Ali se je zgodilo med zabavo kaj takega, kar je zbudilo v vas
sum?«
»Sum?« je Sihab ponovil in namričil obrvi.
•>Ne.«
»Gospod Imbrie je imel vtis, da so bili na večeru še drugi indijski sluge, ne samo tisti, ki jih je radža pripeljal s seboj.«
Šihabu se je obraz zjasnil. »Da mi je gnsnod Imbrie rekel le besedico, bi mu bil to razlož i Hotelska uprava je bila priskrbela nekai dodatnega osebja in moj gospod ie ukazal da morajo vs; nositi indijsko obleko. Rekel je, da je tako bolj slikovito.«
»Ali je bil tisti, ki vas je poklical na telefon,« se je Lee obrnil k Luku, »prav tako teman v obraz kakor ostali Indijci?«
»Ne,« je odločno rekel Luke. »Bil je enako sve tle polti kakor kak Italijan ali Grk.«
»Kaj mislite s tem, da je ne<u sluga poklical gospoda Imbrija na telefon?« je vpiašal Sihab »Tega ne razumem.«
»Gospoda Imbrieja so zaprli v sobo, ki je bila najdalj proč od slavnostne dvorane, in ga imeli tam ujetega, dokler ni vlak odšel.«
Sihab je pobledel. »Allah nas obvaruj,« je tiho dejaL »To je prava zarota!... Njegova visokost mi je rekel,« je potem razburjeno nadaljeval, »da mu je dal gospod Imbrie sporočiti, da ga v neki nujni zadevi kličejo drugam, a da nas bo danes zjutraj čakal v Washingtonu na postaji.«
»Nedvomno je prnesel to novico isti sve4lcmol-ti sluga,« je Lee odvrnil. »Ali živi v New Yorku kaj vaših rojakov?«
»O da,« je trpko odvrnil Sihab. »Več:na jih je odpadnikov.«
»Ste bili včerai v kakršnem koli stiku z drug-'-mi Indijci v New Yorku?«
»Ne. Vobče nisem zapustil hotela. Pač pa je Sel Vasinta v mesto. Tudi ljudje so prihajali v njegovo sobo.«
»Ali morete to dokazati?«
»Ta mah ne. A dajte mi, da govorim s služabniki ...«
»To lahko storite pozneje. Najprej bi jih rad sam zaslišal.«
»Prav, gospod Mappin.«
»Da se vrnemo k zabavi — kaj se je zgodilo potem, ko je gospod Imbrie odšel?«
»Vobče nisem videl, da je gospod Imb-ie od šel,« je Sihab žalostno odgovoril. »Takrat sem se bil že umaknil v svojo sobo. Nisem se dobro počutil med temi ljudmi. Po mojih mislih se je moj
gospod zelo ponižal s tem, da jih je trpel okrog sebe. Vsi so bili pijani!«
»Kaj ni radža tudi sam pil?«
Sihab je bil videti zelo nesrečen. »Nisem opazil, da bi bil pil.«
»Koliko časa ste ostali v svoji sobi?«
»Do pet minut po eni, gospod Mappin. Tedaj sem se vrnil in opomnil njegovo visokost, da se je čas odpeljati na vlak. Prinesel sem mu klobuk in plašč, vztrajal na tem, da zdai odslovi goste, in ga v vozu spremil na postajo. Moj sluga in tudi njegov komorni sluga Duban sta bila z nama. Ročna prtljaga je bila že odposlana na postaio, razen kovčega z dragulji, ki sem nenehoma pazil nanj. Moj služabnik ga je postavil v spalnico njegove visokosti, kakor sem videl na svoje oči.«
»Kje pa je bil ta čas princ Vasinta?«
»Ne vem, kako je ta prišel na pos'ajo. Vsekako je bil že v vlaku in je šel v svoj oddelek. Potlej ga nisem več videl.«
»Kaj se je zgodilo potem?«
»Na žalost moram povedati, da nas je nekaj teh vsiljivih ljudi spremilo na postajo. Tak strašanski trušč so delali, da me je bilo sram. Posrečilo se mi je, da sem pri zapornici poslal nekatere nazaj, a drugi so se prerili do voz.«
»Jih je mar radža izpodbujal?«
»Ne, sit jih je bil. Rekel mi je, naj gledam, da se jih otresemo. Tako je bilo vsakikrat. Ko je vlak potegnil, so bili še v vozu, toda na prvi postaji, kjer smo se ustavili, sem jih postavil pred vrata. To je bilo v Newarku. Potem je vendar že nastal v vozu mir.«
»Kje sta bili pa gospa in gospodična Morvenova?«
»Ni ju bilo na izpregled. Njegova visokost je 'ovoril z njima skozi spojna vrata.«
»Ste slišali, kaj je govoril?«
CENE MALIM OGLASOM
Po »4/ par za oeseuo, Um a,— aavka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. .Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ia ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Mali oglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJjj	y 7namkah
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglaae je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, Ljubljana«
Vsaka beseda 2 aln; da-
Siviljo
za šivanje srajc za gospode sprejmemo v traino služ-
vek 3 din; za dajanje ! ho- Prednost imajo one, ki naslova 5 din; najmanj i so že samostojno šivale » ■ —	j električnem obratu. Ponud-
: be z navedbo sposobnosti in ; zahtevki plače na Josif Diitsch, Pančevo.
33453-1
31 znesek 20 din
Halo
Danes vsi na veliko koncertno zabavo, ki jo priredi gostilna Rahne — Moste.
337*1-18
Danes in o božičnih praznikih
pridite v Vegovo ul. 10. v gostilno k Panju, kjer se točijo izborna vina, pivo žganje likerji itd. Ob vsakem času razna topla in mrzla jedila, krvavice, pe-čenice. vesela zabava. Zato ne pozabite in na veselo svidenje.
33734-18
Zabavni božični
večeri
» dekoriranem lokalu eo- , stilne Lovšin poleg odličnih »ie.	33641-18 j
Buffet (zidanica)
Tv-ševa 43 — nudi pristna i	__ . .. , . .
Itarerska, dolenjska in dal- : _ 1? vešč , _tudi_ izdelo-
Službe išče
Vsaka beseda 50 par, davek 3 din, za šifro ln aajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 dtn
Za mojo
damsko kapelo
sprejmem dve lepi m mladi učenki z dobrim glasom. Samo solidne ln ki imajo voljo učiti se, naj se javijo s sliko. Ma rija Mužek. kapelnica, Osijek T, Ramska 20.
33660-1
Natakarico
s kavcijo 5000 din. ki bi mogla voditi gostilno na moj račun, na oastotke ali po dogovoru, sprej mem. Takojšnje ponudbe :ia •»Gostilna Canlc . Su-Račkoga ul. 64.
33659-1
Čevljarski
prikrojevalec
m^tinska vina po starih cenah. Razno žganje. Se priporočata Franci in Mari-ca	33648-18
Koline domače
In Pirovski vinček. le pridi, le pridi, vese' boš kot tiček. — G-octilna »Pod gozdom«. Dolenjska c°sta.	33770 18
Gostilna Martine
Zeirnia Šiška, telef. 41-98. Dmes vesela zabava Igra Brivskega jazz orkester! — Dobra	„ ..
vina Pečeni purani:	pomočnika
33773-18 dobrega delavca spreime s 1. januarjem Kuhn Jurij,
vanja modelov, se sprej me takoj v stalno služ-oo, s takojšnjim nastopom. Ponuaoe r.a Janko Potočnik. Kranj, Blejska c. št. 17.
33510-1
Ključ, ali mehanič.
pomočnika
rabim takoi. Franjo Berlič, Medvode 60.
33691-1
Vajenca
z završenim izpitom, sprejme knjigarna Učiteljske tiskarne Reflektanti naj predlože pismeno prošnjo s prepisom izpričevala.
33757-44
Trgovski pomočnik	ig,etni fant
mešane stroke, vojaščine	. ...
prost, išče službo. Naslov	moč„an-. ,sče ,mes'° v™nc.3
v vseh poslovalnicah Jutra.	"S1 venecijanki. Ponud-
33541-2	na nas'ov: 'van
Viničar
pošten in zmožen, išče primernega mesta. Ponudbe na Rudolf Kuntarič, Vrhovska vas p. Cerklje ob Krki.
33480-2
| vec. p. Sv. Jurij ob Taboru.	33721-44
Matador,
6 škatel in 2 sank, prodam. Čop, Obirska 2 — šiška.
33705-6
Tfkiriilni tehnik
abs. tekst, šole z večletno prakso v tehnični pisarni in navijalnici, dober risar, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilec«.
33624-2
Kinooperaterski
praktikant
z 14 mesečno prakso, samostojen, želi zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Operater«.
33760-2
Vajenca
»a mizarsko obrt se se sprejme. Dobi tudi hrano. Mizarstvo »Sava« Miklošičeva 33856-44
Sprejmemo
2 učenca v pletilno Industrijo. Prednost imajo mehaniki. Naslov v vseh posl. Jutra.
33859-44
Gospodična
ki ie bila dali časa v inozemskem sanatoriju išče službe k bolni*.... fonudbe na oel odd. Tutra pod -i-fro »Bolnik«.
33651-2
Pri Putrihu
dan^-s in na Štefanovo w»e'.a zabava s p'"«oni. Vsi vabljeni. 33864-18
l!.Ki.UJLUJf
Beseda 1 din davek 3 dtn, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vrtnarja
Samskega za zelenjadni vrt, z vso oskrbo v hiši, sprejme grajščina Habach p. Tr-tin.
33620-1
Laško.
33671-1
Gospodinjo
samostojno, za vodstvo večjega gospodinjstva, enostav nega, dobro kuharico marljivo in pošteno osebo, za Zagreb išče samostojen gospod. Pismene, obširne ponudbe z zahtevami na Jakob Zoričič, Ilica 23, Zagreb.
33608-1
Dipl. trg. akademik
2 odsluženim kadrskim rokom. se sprejme. Pismene prošnje s prepisom maturi-tetreea izpričevala je poslati na ogl. odd Tutra pod »Trgovski akademik«.
33756-1
Aranžerski
praktikant
re sprejme. Obširne ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Sem praktik, sem risa--«.
33707-1
Vdova
s 131etno hčerko, vajena
eostilne in šivanja, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33604-2
Samostoina šiviMa
gre šivat na dom. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Samostojna šivilja«.
33584-2
Trgovski nomočnik
dober prodajalec, vešč vseh panog, išče nameščenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33491-2
Diplomirani
strojnik
IT. kategorije in strojni ključavničarski mo<ster, želi za gostilno in kuhinjo, Pomeniti mesto strojnika, sprejmem takoj. Gostilna Ponudbe n* ogl. odd. Jutra 3	pod »Strojnik«.
33698-2
Vajenec
za fino mehaniko, dobi mesto. Prednost železničarji. Stanko Puklavec, Celje, Kapucinska ul.
33884-44
r/
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Pozor gg. potniki,
zastopniki!
Visoke provizije in letno rento si pridobite na lahek način. Sporočite Vaš naslov z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Osebni uspehi«.
33461-5
Več pisalnih miz
omar in stolov, dobro ohranjenih, ugodno proda Gre-gorc in Co., Ljubljana.
33694-6
Elegantne sani
in eno diro s peresi na gumi kolesa prrdam. — Ogleda se Slomškova 6. Ljubljana.	33783 6
Pouk
v nemškem icziku nudim
od začetnih poimov do po- j polnega obvladania. Isto- 1 tam nemška stenografija, korespondenca itd. Metoda dobra, uspeh zaiamčen. — Vprašati . Cesta 29. oktobra 18'I., levo.
33765-4 j
Smučke
nove kompi.. 1.65 m dol ge, vsled odpotovanja poceni naprodaj. Cvetličarna Šimenc. Selen burgova ul.	33777-6
kompletne smuči
140 cm velike naprodaj. Poizve se P. F., Ljubljana. Ribja ul. 4
33782 6
Trajno goreča peč
za 300 kub. m, rabljena, ugodno naprodaj — B 2ilič, Gosposvetska 4.
Ker sem zidavo
odložil za nedoločen čas. prodam 18 000 komadov zidne opeke mali format, 8000 kg aristus ve like in ca 2000 kg betonskega železia. Naslov v vseh posl. Jutri.
33795 6
r'T'
Dekle
»Vitez«, Breg 18.
33787-1
Delavca
/s, prevažanje pohištva, ki se razume nekoliko na mizarska dela. pridnega in poštenega se sprejme. Mizarstvo »Sava-. Prediamska 32, Rožna dolina.
33857-1
Poinržni tain'k
ja večie društvo s številnimi podružnicami se išče. Reflektanti. ki imajo u-p ravno prakso, naj poš!:e-fti svoje ponudbe z življenjepisom in zahtevki plače, nsidalie do 28. dec. t. 1. ■ti oel. odd. Tutra pod šifro »Tajnik«
33633-1
Mehanik - strojni
ključavničar
dobi mesto kot strojnik. Ponudbe s podatki starosti, izobrazbe in dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Hiter 22 1240«.
33627-1
Gospodično
iičem, ki ima veselie do igranja in petja. Mesečna nudbe na podružnico Jutra
Natakar
nemško govoreč, verziran v restavraciji in kavarni se išče. Ponudbe pod Letošnje nameščenje« poaružnici Jutra, Maribor.	33895-1
Plačilni natakar
s kaicijo, ki obvlada nemščino. se Išče. Ponudbe pod »Takojšen nastop; podružnici Jutra. Maribor.	33896-1
Dobra kuharica
ki se razume tudi na vsa hišna dela, dobi takoj mesto. »Tribuna«, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
33838-1
Trgovski
pomočnik
samostojen, dobi mesto za Maribor. Prednost imajo pomočniki z dežele. Po-
Maribor pod značko »Do ber prodajalec«.
33887-1
Pomočnik
kavcije zmožen, dobi takoj službo na deželi. Eventualno odstopim rentabilno trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Samostojen«.
33889-1
Čedno, izurjeno
natakarico
po možnosti z znanjem Stanovanju, kurjavi, raz- j nemščine spreime večja go-svetljavi in deputatu i< j stilna. Nastop 1. januar-Ireba poslati na ogl. odd. ! ja. Ponudbe na poštni pre-Jutra pod »Centraln. lega«, j dal št. 18, Šoštanj.
33680-1 I	33883-1
Jakec Skok ln Skakec
Poskoki dveh navihaacev v treh poelavjih. DRUGO POGLAVJE
pbča 2S0 din in vsa oskrba. Ponudbe s fotografijo. Potni strošek pošljem. Kipelnik Dimič, Novi sad Kilenka Grčica 2.
33477-1
Upravitelja
*a gozdno veleposestvo, inlajšcra s strokovno šolo in samostojno prakso, ki ima veselje do lova in je zmožen samostojnega vodstva polnoiarmenika. takoj »prifimemo. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjih služb in zahtevkov pri prostem družinskem
Manufakturist
z večletno prakso, agilen, pošten, vešč nem-š ine. orožne vaje odslužil. dober prodajalec išče namestitve za takoj vsled' likvidacije tvrdke Z Ia referencami. Verziran tudi galanterije in konfekcije. Ponudbe pod »Manufakturist« na ogl. odd. Jutra.
33769-2
Brivski pomočnik
20 leten, dober delavec išče službo s takojšnjim nastopom. Cenj ponudbe pod »Marljiv« na ogl. odd. Jutra.
33775-2
Mesarski pomočnik
dober aelavec, išče službo. Naslov v vseh posl. Jutra.	33780-2
21 letno dekle
S prakso kot prodajalka v mlekarni, išče službo v mlekarni, slaščičarni ali buffetu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada moč«.	33834-2
Mlada gospa
simpatičnega nastopa, z malo maturo na realni gimnaziji in s trgovskim tečajem želi kakršnekoli namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Piaktikantka 1941«.
33824-2
Mlajši uradnik
abs trg. akademije, z večletno prakso v pisarniških poslih, išče zapo slitve v popoldanskih urah Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra poa' »Nastop 1941. Od 3. do 6 «
33881-2
21.
Tišina božja je okrog razlita, pri okno fanta, puška je nabita. Popade vabo ščukica rejena, tako popadla ni še prav nobena.
Kuhar
z večletno prakso v prvovrstnih hotelih samostojen, išče službo. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33830-2
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Šablone
za predtiskanje, ročno delo, kakor tudi cel pribor za predtiskanje dobiš najceneje in pod najboljšimi pogoji pri tvraki M. Bleier, Zagreb. Erdedijeva ul. 15.
Veliko zalogo
šivalnih strojev
vseh vrst najnovejših modelov si oglejte pred nakupom, ker prodaja mo še po stari nizki ceni. — Triglav, Resl.ieva št. 16.	33801-6
Service za 6 oseo
izvanredno krasen, prodam. Prikladen za neveste. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	33832-6
Otroške sanke
z n;-.s onjalom prodam. — Naslov v vseh poslovalni-c iti Ji tra
33819-6
Dajem ure
francoske konverzaciie — Mme Hgovov, Svetčeva 4.
33836-4
ESBSEB9
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje
naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Iščem osebo.
ki bi me dvakrat tedensko učila šofiranja in upravljanja z osebnim avtomobilom
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLRTINO
BRIUPNTE
4MOBOCOE SRFIR1E RUIIHE
BISERE I.T.D. STARINSKE HRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEMfiH STORB TVRDKA
Jos EBERLE
LJUBLJANO TYRSEVA 2
Xv\\v \ I l/S^Z^
HOTELO*
HQPNYPH0N
Obsevalko
. ultravioletno. kupim. — — najraje znamke Steyer. j ponuabe pod »Obseval Ponudbe na ogl odd. Jutra fca« na ogl. odd. .Tutra.
pod »Šoferska šola«. __33576-3
Kdor želi
priti do lepega zaslužka »
fab>-ikaciio raznih stalno do trebnih predmetov, nai naroči naše navodilo s 155 n.rnoveišimi kcmiiskimi recepti in navodilom za pridobitev dovolienja za delo. Cena po povzetju 96 din. Kemijski zavod. Pašičevo 3 Dunavska banovina.
33549-3
33813-7
Beseda 1 dm. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kupimo
transportne sode vseh ve-kosti. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro ohra njena posoda 4455«.
33573-7
Ponošene
moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo kupujem Pridem na dom Dopisnica zadostuje. — Alojzija Drame. Ljubljana. Gallusovo nbr. 29.
33629 7
za Božično številko »Jutra, ki bo izšla v torek zjutraj, sprejemamo v ponedeljek dopoldne.
se
Dragocenosti
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje
naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vsakovrstno
zlato, briljante
in .srebro kupuje po najvišjih cenah A J02IC. LJubljana. rTančisican-
>ka ul 3.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah Ljubljana, VVolfova
ČERNE — juvelir, ulica
Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Prodam
novo kuhinisko in sobno opravo, orehova korenina, moderno izdelana po nizki ceni proda mizar Bamč, Bitnje, Stražišče.
33752-12
Ugoden nakup
spalnih sob in kuhini pri tvrdki Venturini, Liubliana Florjanska 31.
33729-12
Mizarska dela
stavbena in pohištvena, izaeluje strokovn laško strojno mizarstvo Franc Potočnik, Zirl. Suh les na zalogi!	33478-12
Dve spalnici
dvt otomani, šivalni stroj io razne druge predmete, vse dobro ohranjeno, pro da: ABC. Ljubljana, Me-d»ecova c. 8 f poleg kolodvora šiška).
33822-12
Radio aparat
odličen Ingelen, poceni prodam. Avšič, Šmarje pri Jelšah.
53658-6
Za božično darilo
Kupite gugalne konje, čelade ln konjičke na kolescih najugodneje pri tvraki »Jugoplastika^. Trnovski pristan 4.
33575-6
Kostanj jedilni
srbski, debeli in sladki, po nizki ceni naprodaj pri — Sever & Komp., Ljubljana.	33561-6
Samostojno dekle
značajno in pridno, staro 21 let, s perfektnim zna-niem nemščine, išče zaposlitve. najraje v kakšni prodajalni, knjigarni, skladišču ali slično v Celju ali Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33890-2
15 letno dekle
zdravo, poštenih staršev, dobro vzgojeno s primerno šolsko izobrazbo in veseljem do trgovine, išče učno mesto. Anica Usenik, Mali Osolnik, p. Turjak.
33574-44
Mesarski vajenec
išče zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33545-44
Pekovskega vajenca
močnega, zdravega, lepega vedenja in poštenega iz dobre rodbine, sprejmem. Voznine ne povrnem. — Prednost imajo le resni kan didati. Kovačič Anton, pek Slov. Konjice.
33603-44
Vajenca
za trgovino sprejmem takoj, Zima, TyTševa 37 33862-44
Krasen akvarij
kub meter prostornine, s prezračevalniki in vodometom na električni pogon ? motorčkom in pumpami, balonom na kompresiio, montiran na cvetlično mizo, prodam. Gledališka ulica 13/1 levo od 9. do 18. uie.
33488-6
Fotoaparat
za plošče in plani film 9x12 dvojni anastigmat Maximar 6.8, kasete, torbe, in razni drugi pribor zelo ugodno piodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33533-6
Prodam fotoaparat
Rolleicord 3.8 Compur 1/300 s štirimi kosi pribora. Vprašati Lipovšek, Gosposka 10-11., od 12. do 2.
33559-6
Izložbena okna
1 kom. 400 X 275 X 90 cm dvodelno z rolojem, 2 kom. 128 X 275 X 40 cm z rolojem, belo lakirana naprodaj. Ponudbe na V. Kara, Vič 86, Ljubljana.
33835-6
Par briljantnih
prstanov
brošo in bisere, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33816-6
Drsali; e s čevlji
poceni prodam. Obirska 4, Ljubljana VII.
33829-6
V zalogi imam
sanke
samokolnice, ročne vozičke Terlep Matija, kovaštvo, kolarstvo. elektrovarilnica, šiška, Jernej eva 9.
33843-6
Steklenice
samo Pranz Jose: kupimo. Drogerija Kane, — LjuMjana, Židov .. . 1.
Otroški voziček
športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kupčija«.
33640-7 Pomožni motor
za tricikel kupim — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Motor 1920«.
33585-7
Svinjske kože
kupuje po najvišjih dne v nih cenah J. Lavrič, Ljubljana. Cankarjevo nabr 1, Rudnik 24. ln usnjarna v Sent Vidu pri Stični.	33636-7
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira pohištva spalnic, in kuhinjskih oprav. Sprejmemo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se pri poroča »Sava«, mizarstvo, Miklošičeva.
_k 33855-12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira posamez nih komadov, omar. postelj, kuhinjskih kredenc, stolov, otroških posteljic itd. Se priporoča »Sava«, mizarstvo. Miklošičeva.
33354-12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira žičnih vložkov, peresnih mo-drocev. irodroci. otoma-ne. kauči. ieža!r i stoli, okvirji. — Se priporoča »Sava -, mi zarstv o. Mi klošičeva.	33853-12
Zimska črna suknja
še dobro ohranjena, za srednjo postavo, se proda. Pražakova ul. 8/III — Mik-lič — od 10. do 12. dopoldne.
33662-13
Kužuhovinast (sil) plašč
za maniio postavo, zelo dobro ohranjen, prodam za 1200 din. Ogleda se samo dopoldan. Tyrševa 67, pritličje.	33879-13

Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Dvotonski avto
skoro nov, poraba bencina 16 l, prodam. Poizve se: Miha Vojska, Rodica, p. Domžale.
337 54-10
Tovorni avto
5—6 t z dobrimi gumami, kupim. Prednost Opel -Blitz. Ponudbe z nainižjo ceno na Hutinec Djuro, Podsused 189.
33702-10
Kupim
stare tovorne in osebne avtomobile. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam dobro«.
33803-10
Generatorje
Vam najceneje dobavlja Mehanična delavnica Sv Petra cesta 85.
33849 10
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Vloge
Kmetskega hranilnega in posojilnega doma, kupim. Ponudbe na c^l. odd. Jut-tra pod »Dom«.
33748-16
Vložne knjižice
Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti kupimo. Bančni komanditnl zavoa, Maribor. Aleksandrova 40.	33542-16
Kupuje! Prodaja!
Hranilne knjižice
b .ik. ,n Hranilnic ter vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod Maribor.
Ureditev dolgov
izterjavo, iniiaso in od kup terjatev, sodne !n tihe poravnave, dobi'ka-nceno — varno naiižt-o kapitala, prec?krx> posojil, knjigovods vo. bilau ce, kalkulacije, splon vse trgovsko obriJie zadeve vam Diskretno uredi koneesioniraua komercialna pisarna
ZAJC LOJZE
Ljubljana. Gledališka ulica 7.
Avtobusno podietie
se proda s koncesiio in vozovi, proga rentabilna, 20 km., prevoz državne pošte, vozovi in lastnik vojaščine ,	Posojilo
prosti. Cenjene ponudbe na Qajemo na^im lanom in
ogl. odd. Jutra pod šifro: »Avto 200.000«.
33606-10
Mercedes
Cabriolet
in Wandcrer limuzino. 4 cllindrsko, najnovejša modela, v -zelo dobro ohranjenem stanju, — ugodno proaa DKW zastopstvo I. Lovše, Celovška c. 93 .	33538-10
Motorno kolo
do 200 ccm. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na podruž. Jutra v Celiu pod - Brezhibno«.
33665-10
varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj Dom«. Ljubljna. Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike.
f>0.000 din posojila
Delnice Gostil.
pivovarne
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnice GPL«.	33704-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 35817-16
Družabnik
za prvovrstno vpeljano industrijsko podjetie s 50.010 din do 100.000 din se išče. Ponudbe na ogl. odd. Ju»n pod »Sigurna eksistenca«.
33802-1«
Prodam knjižice
Kmetskega hranilnega in posojilnega dom«. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Do 135.000«.
33877-16
Kupi se.
že rabljena šolska knjiga Tt nrimerno ceno. Binter—Stru* iščem na prvo mesto, ga- kelj. Zgodovina Jugoslove-rancija 200.000 din, vred- nov I. del za III. raz. re.il. nost hiše in stalna služba, gimnazije. Naslov v podruž-
Plačeval bi po 1000 din mesečno z 8 odst. obresti, i Ponudbe- na ogl. odd. Ju- j tra pod »Takoj posojilo«.
niči Jutra v Novem mestu.
33484 S
Vosek
Ia. rumen ln bel, Ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj. Me-darna, LJubljana, Židovska ul. 6.
33314 6
Posteljno perje
po din 10 ln 14. čehano perje din 25, 35 55. gosje perje od din 80, 100, 140, »Puh« 250, 300, 350 dobi te pri Luks A, Osijek, Desatičlna 31. — Vzorci brezplačno.	33029-6
Moško zlato aro
Anket na 15 rubinov Kro-nometer, prodam. Ogled od 1. do 2. Križevniška ul. l/I. Mirgorodsky.
Gumiplašč
škornje za rrotor, novo obleko in plašč za srednjo postavo naprodaj. Poljanska cesta 20 Martine.	33861-6
Vreče
strgane, razarapane. — strojno zakrpam najceneje ter predelam iz jute vreče ali ba'e. — A. Grebene. Tyrševa c. 36 f dvorišče)	33873-6
Kompleten
jedilni servis
za 12 oseb, skoraj nov, Kobald Rosen thal, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	33871-6
Tricikle
vseh vrst. z dobro pnevmatiko dobavlja Mehanična delavnica, Gosposvetska 16, pri »Levu«.
33880-6
Beseda 1 din, davek 3 din, aa šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
Instrukcije
za vse eolske predmete nudijo brezposeln, profesorski kas-ilestje otro kovnjakl. — Novinarski dom. Gosposka 1- utad-
33687-6 ae ure od 10. do U,
Parni kotel
ali tudi lokomobilo 6—10	Bc=eda 1 din, davek 3
atm. pritiska ter 8—10 m2	din. c\ šifro ali dajanje
ogrevne površine, kupim. —	nasK.v 5 din Najmanjši
Skala, žaga, Brežice.
33546-7
Jazbečevo masi
najmanj 1 kg. kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mast«.
33577-7
znesek 20 din
Smiif^skr revlie
št 39 dobro ohranjene u-p.idno prodam. Naslov v vseh osi. Jutra.
33643-13
Kupim
8—10 tonsko železno vinto. Kamnolom Merk:>ndel — Škofja Loka.
33693-7
Foto aparat
Contax. Retino ali Leico kupim. Ponuabe na ogl odd. Jutra pod šifro »Kino-film«.	33645-7
Plinski rešo
na dva gorilnika kupim. Ponudbe pod »Emajli-ran« na ogL odd. Jutra.
33781-7
Staro pločevino
kakor tudi odpadle nove pločevine (večje komade) kupim, in sicer 7/10 do 1.5 m/m po najviSii ceni. Grum Stanislav, Ljubljana, Dravlje, Kamnogoriška 24.
33842-7
Hidravlično
stiskalnico
v VBakem stanju, kupim — Dušan Rudolf, LJubljana. Postojnska 11.
33811-7
Zimskn suknio
novo, in Hubertus za srednjo moško postavo prodam Naslov v vseh posl. lutra.
33562-13
Osebni avto
zna;....	Ardita, fisedež-
na limuzina v dobrem stanju, ' ugodno naprodaj za ceno din 22 000 pri avto- ' podjetniku i.cbar Alojzu, v Tihega družabnika
Posojila
različna, preskibim hitro in brez kakšnega predplačila
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gltdaltška 12. Znamko dinariev 3.
35818-16
33637-16 Brockhaus:
Konversalions-
?.cx;kon
(14. izdaja 1897.1 17 v usnju vezanih zv?zkov. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Leksikon«.
33723-8
Slat. Radencih.
33679-10
Tovorni avto
enotonski, d>jbro ohranien, se proda. Grcgorc in Co.. Štajerskem. Istotam se odda
ali družabnico
z osebnim sodelovanjem s kapitalom od 50 do 60 tisoč din, išče trgovec z lastne hišo v prometnem mestu na
Liubliana.
Smuško obleko
za deklico 14 do 16 let prodam. Gosposvetska 14 delavnica.	33647-13
Zimske suknje
prav dobro ohranjene. že od 200 din naprej, prodam Tržaška 48.
33675-13
Lepo črno suknjo
'-.romatično in diatonlč-no harmoniko poceni prooam. Obirska uT. 34 Ljubi lana.	33841-13
Smučarska obleka
nova, za 10 do 12letnega
otroka, naprodaj za 390 din. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
33785-13
Krznen plašč
dobro ohranjen, najraje iz bizon krzna, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zima«.
33823-13
33695-10
Rabljeni tovorni
in osebni avtomobili ter j motocikli, nadalje avto in , moto-deli za razne fabri- j kate po najnižjih cenah j pri Krupp zastopstvu O. , ?užek. Ljubljana, Tavčar- i jeva 11.	33793-10
na račun dobroidoč bufet 10.000 din kavcije zmožni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna naložba«.
33685-16
Knjige
znanstvene in leposlovne, nemške, vt-čjo zbirko, proda /.BC. Ljubljana. Medvedova cest3 8 (poleg kolodvora šiška).
33821-8
Leksikon
Meverjev, še nerabljen, ugodno naprodaj. Ljubljana, Stiska ul. 1-11, desno.	33346 8
Generatorje
za vse vrste avtomobilov in stabilnih motorjev dobavlja še po stari ceni Generator oelavr.i-ca, LJubljana. Tyrševa št. 13.	33806-10
5-tonski
tovorni avto
v odličnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyršev» 13. Ljubljana.
33807 10
3 stabilni motorji
na pogon z ogljem 15, 25 in 60 KS, še v novem stanju, za polovično ceno naprodaj. Generator delavnica, Ljubljana. Tjrrfeva 13.
33804-10


Povečajte pri rodno privlačnost — uspeli boste v življenju! Knjiga »VaSa osebna dra-žest« je kažipot uspeha v
življenju. Naročila: »Tajnosti življenja«, Zagreb, poštni predal 140. — Cena din 60.— na Cek. račun 31.640.

Samopiodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK
Specijalist za pisarniške stroje MARIBOR. VetriniskauL 30 LJUBLJANA. Prešernova uL 44 Talini 24-34	TeLiat 26-36
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Pozor motociklisti in kolesarji,
spreiemam kolesa in mo-tocikle v generalno čišče-nie in v shrambo čez zimo. Ambrož Leopold, mehanična delavnica, Tyrševa c. 71.
33717-11
Tricikle
najboljše .zdelave, še po stari ceni dobavlja: Mehanična delavnica čjuštaršič, Tyrševa 13. le
vo dvorišče	338TS-11
Prodam
moške kolo 2 starinska okviria in športni voziček. Gosposvetska št. 13'I.. — vrata 81 .	33825-11
Beseda 1 din. davek 3
din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Kamnolomi, pozor!
1 kompresor dvocilindrski 3220 lit min zraka •> -po,ko m Dieselmotonem 36 K.S pripravno za montiranje na ; voz ter vrtalna in udarna k1; diva ie dospelo iz Nemčije ter se ugodno proda Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29 oktobra 13. Telefon 37-54.
33283-29
Prodam podjetje
brez konkurence, ki obratuje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilo tako «.
33837-30
Mi/ar ji. pozor!
2	elektrouniverzalnika 610 mm skobelne širine 5 krat kombinirana znamke »Pe-nika« 1800 kg netto teže, freza v lastni mizi, oba motorja na dve turaži tn l kombiniran skobelnik 610 •nm so na potu iz Nem-či'e Ludvik fleršič. Liub-liana. Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37 54.
33282-29 Elektromotorje
za istosmerm tok, 220 volt,
3	do 20 PH močne, kupimo. Železarna Muta, Mu-ta ob Dravi.
33678-29
Ugodna prilika
S Seibt-Super radio amra-ta. 5cevna, ter 2 angleška »Bestone« 5cevna, po din 2.400 vsi nevi se prodajo. Ludvik Ileršič. Liubl-ana, Cesta 29 okt. 13- Telefon 37-54.	33739-9
Ako želite imei
dobro godbo, potem si nabavite radio aparat Tefag iz zr ane tovarne Lorenz. Tudi na obroke. Stare aparate vzamemo v račun. — Nova trgovina, Tvrševa 36 , nasproti Gospodarske zveze 33827-9
Radioaparat
«5 plus 1 Radione - E'tz ueodno prodam. N-slov: Kersnikova ulica 7/1'. — Gmffy.	33878-9
Šivalni stroji
\nker za gospoainle.
MvUje. krojače in Cev-
Ji ari e fudi cikcak z
dvema i?!ama ter Cen-, -.ralbobbin. nove in rab-! 'iene. z 20 letnim jax-tvom prod'.'a Triglav, i Resljeva cesta 16.
3C800-29
I mu.
"saka beseda 2 din: davek 3 din. za dalanjt-nas'ova 5 d!n. na 1 mani ši	20 d!n
Damski krojaški
Sa'on
dobro vpeljan, v več>em mestu, daiero v naierr ner-fel:tni kro-sčici z večletno prakso rod ueodmmi poeo-ii Dopisi na ogl oddel. Tutrn nod »Damski krotaški salon«.
33189-17

TRANSFORMATORJE za
~e!ek>rfno
Beseda l din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Mesarsko klobasi-čarska delavnica
s filijalko, stroji na mo torni pogon hladilnicami na tok konji in Vozovi, v centru Zerauna,
z velikim odjemom in rentabilnostjo, se radi odpotovanja proda za 300.000 din Edinstvena prilika. Naslov v vseh posl. Jutra.	33810-19
Frizerski salon
dobro vpelian, se proda vsled družinskih razmer. — t Ponudbe na ogl odd lutra pod »Ljubliana center«.
33622-19
Krojaški lokal
dobro vpeljan, in stanovanje. pa tudi delo da v naiem v Šklendrovcu. Zagorje ob Savi Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro: »Krojaški lokal«.
33683-19
Iščem
v mestu 4 ao 6 prosto rov skupno 200 kv. m. Ponudbe pod »Za mirno obrt« na ogl. odd. Jutra«.	33312-19
Proda se
nova hi-.u. podkletena, v pritličju loka: ivlno-toč), v T. nadstropju in podstrešju dvosobno stanovanje £ vsemi pritiklinami (prevzem a an 15C.OJO hipoteke) ob tramvajski progi, Dolenjska cesta ln ot poti na Rakovnik. Poizve se pri Sver & Koei Cesta 29. okt. 16.
33766-20
Ugodna prilika
Naprodai ie v Spod. šiški
hiša in dve parie.i puuua be na: Emonska cest- 25 33789-20
Stanovanje
3 sob. k.paJnlce in vrta se oada za din 550. Geo-meter Babnik Sv. Križ ;t 75. tel. 3564.
33845-21

delavnico
ali skladišče
vzamem v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delavnica«.
33831-19
Lepe lokale
in stanovanje, primerno za zobozdravnika ali konfekcijsko trgovino v sredi trga oddfim v naiem. — Druškovič Ivan, Slov Konjice.	33888-19
Prodamo
HIŠO trislanovanjsko s parcelo 600 kv. m — Cena 600.000 din. Hip 100.000 din Šiška.
HlšO z gostilno lr. tr govino. Kompleks 3000 kv. m — Cena 450.000 din, v okolici Ljubljane u,er druge nepremičnine oroda realitetna pisarna Adamič. LJubljana, Gosposvetska 7, vis-avis »Slamlča«.	33799-20
Stavbno parcelj
poceni prodam za -nonaa stropno hišo zraven trga v Spodnji Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33841-20
Pričakujte
novoletno številko meseč nika »POSEST«, ki izide v povečanem obsegu. Zahtevale list na ogled pri rea 'itetni pisirni »Posest«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II. telefon 21-82.
33815-20
Beseda 1 din davel? 3
din. za šilro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši zneses 20 din
varenje in odtaljevalce zamrznjenih cevi izdeluje:
Elek'ro motor
'} in pol PH. ter več m kabla, kupim. Jerman, Sne-berie 11, D. M. v Polju.
33516-29
IVelilni stroj
za nogavice
8—40 v vrlo dobrem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene in marke — na ogl. odd. Jutra pod šifro: oStrojoplet«.
33570-29
ČRNUČ
pri Ljubljani
I	najmodernejšo
stružnico
200x1250 mm z norton-pre-stavami ter vdelanim elektromotorjem od tukaišniega skladišča, proda Ludvik Ileršič. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon *7-54.
33738-29
Šerfmašino
II	torbarski šivalni stroj tn 11 težko itrmenarski stroi, kupim Ponudbe z opisom io ceno poslati n3 Kopinc livan, Zagreb, — Tratinska 57/a.
33696-29
Seseda 1 din. davek 3 -Jin, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš' znesek 20 din
Dvcstanovanj. hišo
lepo, novo s pritiklinami in 11000 m2 vrta. prodam radi selitve. R?kovec, Stražišče 181 pri Kraniu.
33"144-20
Parcelo
2 barako prodam. Vlok,
Cesta dveh cesarjev.
33716-20
Diše, parcele.
po estva
kupite ali prodate n^iku 'antneie v realitetni pisarni F Pristavec. sodno zapriseženi izvedenec, Liub';ana, C,"s~osvetska C. 3- Telefon 23-81.	33839-20
Prodam
večstanovan j s ko dvonad •tropno novo "rt^ano hI ^o za ceno l.OSO.OOO ''in Ponudbe na <v*l. odd. Ju-tx>d »Posred^voJci izključeni«.	33860-20
Peki, trgovci, pozor
Dvonadstropna Ma. 2
trgovini. 1 pekarija. ve* stanovanj, v centru Ljubljane. radi smrti ugodno nanrrvda.1 člet! donos 8 odstotkov Ponudbe na o~l odd. Jutra pod »750.000 6't
33850-20
Fekarno
dobro vpeljane, v industrijskem kraju, vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33614-17
Ve? š:valnih strojev!
prvovrstnih znamk novih in rabl;enih prav poceni na- t prodai pri »P"OM*T«, j {nasproti križanske cerkve)
33736-29
Prodam
'pletflini navitalni stroj s 6 vreteni in pletiljni 10—40. Glince XV./8.
33735-29
Mizarske s*mlo
kupim, in to tračno i?eO, skobelni stroi (poravnalni in debelinski! ter 3 ali 4 stranske skobelni stroie ter rezkalni in vrtalni stroi. V poštev pndeio le noveiši stro" na krogiič^e ležaie. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Mizarski strou«.
33547-29
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano v industrijskem kra iu, blizu Ljubljane oddam takoj v naiem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33616-17
Gostilniško
koncesno
oddam. Naslov v vseh po- ' slo val. Jutra.
33626-17
V Ljubljani
kupim maniše hišo z nekaj vrta Cena 20fl—300 , tisoč din. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Možnost povečave«.
33730-20
Na krasnem mcs4u,
v sredini Liubliane. je naprodai parcela za štirinadstropno trgovsko in stino-vanisko vogalno hišo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Načrti na razpolago«.
33731-20
Počet? nredam
še ne popolnoma izdelano dvostanovanisko hišo v Domž^'->h ob novi državni cesti Poizve se Rodica 59 I. nad.
33741-20
»Healiteta«
"avod za n"!"""!	in or"
daio	le ca
-no v Liub^ani	Pro<pr n-wa ulica 54-1
44-20.	279 20
Zelo poceni
cala gospodinji v Rožni dolin. cesta XV, štev 24.
33727-23
Parcela
878 kv ra. v Livarski iMci. prva neziz'dana oarcela levo. naprodai Vprašati Medvedja 5-b rn. Vadnjal 33"r>-' 20
Posestvo
v Hrvatskem Primorju. Trsat, Sušak. na lenem položaju, i obdelanim zemljiščem. pr'merno za manjše gospodarstva. — ueodno naprodaj Cenj ronudbe na A Studenac Zagreb. BoSkovlčeva 18 33199 20
Vila se proda
v Ro'n: dolini Cesta n. št. 18 Enonadstropna Sadni in ze'enfaoni vrt Obenem se kupi pnoriru finska hi5a	33872-20
Realitetna p*sarna Jager
Celie. ulica dr ^eriava 4, ugodno proda stanovan'ske in trgovske hiše (obrestu-• e>0 7®?->. kr?sno ležeča vino-rad^ka in kmeti'ska posestva z donosnimi eo zdovi. '-ii". st-vbi,či. Išči za na!' P' tre^vtke in	, . .
no-n-ske hiše m-.-še poslovalnicah Jutra
kmeti-e.	338S5-20 I
Beseda 1 din, davek 3
din. za šliro ali dajanje
naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Zakonski par
dveh oseb. išče enosobno stanovanie za takoi ali poz-neie Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Plačnik točen«.
33745-21a
Sončno sobo
ki se da dobro kuriti
z vso oskrbo, išče gospa pn samostojni, izobraženi, tudi nemško govoreči gospej. Ponudbe .pod »Z navedbo cene« na ogl. odd. Jutra.
33623-231
3eseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Opremljeno sobico
v bližini splošne bolnice ali
Leonišča, išče za 15. ianu-ar ali I. febiuar soliden gospod. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Leonišče«.
33753-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom naira •e na Mir'u ali bližini, iščem za januar ali pozneje. ,	Ponudbe 7 navedbo cene na
l"vf>^h stannvane 0gl odd Jutra pod »Toč po možnosti s kopalnico, iš na plačnica 250« če drž. uradnik v bližini	33720-23a
Tyrševe ceste od Bežigrada--
do črnuč Poizve se pn ko- Opremljeno sobo
isto. z zajtrkom ln ko Mlom s 1 januarjem iščem. Otto Parin 8v Peter v Sav dol.
vaču Kunovar F. Ježica.
33553-21a
Stanovanje
3—4 sob. komfortno, išče stranka brez otrok za takoi ali 1. februar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro-»Komfortno«.
33V72-21a
Garsoniero
ali enosobno stanovanie, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I*nuar«.
33699-21a
Dvosobno
stanovanje
s kopalnico in pritikli lami na Iliriji ali v centru iščem za januar ali s 1 februa-jem za 2 osebi. Ponudbe pod »Pla* nik točen< na o"l od<v Jutra.	33792-21a
Lepo dvosobno ali trisobno stanovanje
na prometnem kraju, v strogem centru Ljubljane. išče-n za 1 marec Crnj. ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Rtal^a stranka«.	33309 21 a
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Krasno veliko sobo
i avtuia posi,e.jii.nia, od dam s 1. januarjem. — Fugnerjeva 12-11, levo.
33611-23
Prazna soba
se odda s posebnim vhodom, s souporabo kopal
Prazno sobo
večio s souporabo kopalnice in separiranim vhodom ali garsoniero. ščem za 15. januar. Takoišnie ponudbe na ogl odd. JuUa pod šifro »Mir«.
33555-23a
Iščem v centru
prazen atelie ali mansardno sobo. Dot'čni, ki mi preskrbi naslov, dobi 100 din nagrade. Ponudbe na ogl •da. Jutra pod »Atelie«.
33820-23a
Beseda 1 din. davek 3
din. za Mfro ali dajanlf naslov 5 din NalmanIS znesek 20 din
Drsžba
dveh krav. ene telice. enega voza in Pisarniške oprave se vrši dne 31. decembra ob sedmi uri v Krupi št 1 (gtad). Interesenti vabljeni.
33742-32
Na javni dražbi
v Javn<h skladiših Ljubljana, Tyrševa cesta se bo nrodalo 28 decem bra 1940 ob 14. uri po noldne 2 rabliena trgovska nult-a 4 rabljene tr govske štelate in rabl'e no stanovanjsko nohi -štvo.	33798-32
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana,
Prešernova ulica 44 IViaribor, Vetrtnjska 30
Dražba lesa
Za'?-na državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29. ok-mce. Rožna dolina cesta tobra št. 24. preda n.. XI štev. 21. (za Julijano) -avni dražbi, ki se bo Presetnik Franc.	i vršila dne 7. 1. 1941. pri
33749-23 lumski upravi razlaščenih gozaov v Kočevju
OKAMA MAZILO
lz zdravi.nib zelišč Čudovit uspeb pr; rai^ao.
Iipeklinah. ožuljenjih, .oiku turih in vnetjih itd za nego dojenčkov, pri nožnem vnetju izpu š a jih ID ara.-: ah ds temenu za razpokam jr-sne bradavice Dobi se v vseh tekarnab In dro-
gerijah.
Hrastov les,
3 ali 4 cm debel, lep, suh, kupi Sajovic, Fugnerjeva ul. 13.	33692-15

Filatelija
Beseda i Din aa- *■ Din za Mire an dajanje aaslova 5 Oin Najmanjši
znesek 20 Din
Znamke
krasne zbirke prekomorskih držav dobite naiceneie pri Scheidbach, knjigarna, Maribor, Gosposka ulica.
'3664-39
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Zatekel se je pes
črni doberman, kdor ve kaj o njem naj iavi v gostilni Babnik v Tomačevem, kjer dobi primerno nagrado.	33722-27

Krasnjeca s^niaka
mladega, udomačenega, pro dam Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lepo božično darilo.«
33644-27 j
Volčjak
dresiran, 6 mesecev star, se proda. Gorenja vas nad Škofjo Loko št. 8.
33703-27 , Nemško dogo
krasno, staro 7 mescev, prodam. Ogledati: Mestni
Neprimerno boljši od dragega ruskega čaja je naš aromatični »EMONA« cvetlični čaj. Prijetno boste presenetili Vašo družino in Vaše goste. Zahtevajte samo originalno pakc-vanje. — V vseh trgovinah.
trg 3/IV.
Gorenjca —
prijatelja,
iščeta smučarki, družabni, lepega značaja, do 26 let v svrho skupnih izletov. — Neanonimne dopise • sliko
Državni rudarski
nadzornik
intelektualec, star 3^ let, visok, si.mpat.čen, blagega plemenitega značaja, se želi upoznati z lepo stasito ^o-
Primerno
božično darilo
te krasen fok^terier, 5 -nesecev star s orvovrst-i!m rodovnikom. Ljub-iar.a. Blsiweisova 48. >ritličje, desno
33852 27
33840-27 na ogl. odd. Jutra pod ši- spodično, staro do 28 let, fro »Kmalu bo zapadel ki poseduje dobro srce in sneg«.	dušo, z katero bi si mogel
vstvariti srečno družinsko živlienie. Dopise s tečnimi naslovi na ogl. odd. Jutr» pod »Iskreno srce«.
33567-2J
Inteligentnega
priiftolja
resnega, išče gospodična -uradnica. Ponudbe na ogl.
»Pri;eten 33630-24
odd. Jutra pod smuk«.
ca: 2500 prm
neizdelanih
dobi opremlieno lepo sobo -nphkih drv za celulozo samostoma ženska z lastnim j Pojasnila. pogoji in perilom, ki bi tudi poma- riskovine so na razpola
Lepo sobo
prazno, lahko s štedilnikom prost vhod. takoi oddam. Cesta v Mestni log 79.
33728-23
Vc^tn l-rss-n col^n
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, ev tudi klaviria t->koi ali s 1. ianunnem oddim Nislov vseh posl. Jutra
pri gornji uoravl v Ljubljani in Kočevju.
33900-32
Kostanj
jedilni siaaak debel ln zdrav po din 8 nudi Sever & Komp.. Ljub ijana.	33151 33
Fige
za žganiekuho po nainižji ceni prodaia tvidka Ivan lelačin, Liubliana, lelefon 26-07.
32679-3»
S"vov^a
pristna, 100 odstotna, liter 25 din, drž. trošarina in prevoz plača kupec. A. Pavlic, Kožarje 90, Ljubljana, Tržaška cesta.
33814-33
Čista duša
in srce — dom sta zapuščenih, zaničevanih ! Kateri inteligent 30 do 40 let star razumeti to samoto in nc-žno žensko bitie zna, naj javi se s sliko na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubezen nevidnih«.
33666-24
Trgovec
z večjo trgovino na prometni točki, išče sebi primerno družico z doto SO do 100.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja ženitev«
33706-25
Vsaka beseda 2 oin: davek 3 din; za daianje naslova 5 din: najmanj ši znesek 20 din
TSSI!S!3S!St- Opozarjamo!
Beseda 1 din davek 3 itn, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš; znesek 20 din
Pohabila se je
20. XII. velika rumena j ročna taška z zlato uro, Jospeli SO edinstveni ;opom ključev in 200 din. i implifonično in ero- Taška nai se odda v ogl.
Želim poznati
starejšega znnč.unega inte-ligenta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Božič 32« »3676-24
Gocpod,
ki sem ga tpoznala na ' aku med Stično in Trebnjem 26 avgusta in je izstopil v Trebnjem s kovčegom, naj se javi podružnici »Jutra , Novo mesto pod »Zoprtno svidenje«.	33865-24
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din
pftloto-n
želi poročiti gospodično,
dobro gospodinjo, z ne>:aj gotovine. Ponudbo pošljite na OErl odd. Jutra pod »Tiha sreča«.
33661-2»
Boljši trgovec
:n posestnik, značajea in dobrosrčen. Poroči lepo. prikupno. var"n-> -in izobraženo gospodično. Samo strogo re. r.- ponudbe na ogi. oda. Jutra pod »Dota ni ->. ed-pogoj ?.	33794-2S
Katera gospodična
bi hotela poročiti 26 letnegk obrtnika. Potreben je ka« pital radi skupne kupnjl mlina v lepem kraju. Naslov v vseh poslovalncah Jutra.	33892-25
Izjava
rlisem plačnica za pi^v nikogar, ki bi delal dol ->ve na moj račun Oblak Elza, 33649-23 zasebnica, Ljubljana.
— ■	33715-31
Centri fueo
rabl>eno. kompletno z elektromotorjem ali brez mo-toria. kupim takoj ali fe- ; bruarja 1941 Ponudbe na j ogl odd Jutra pod šifro: j »Centrifuga«.
33578-29
Lesna industrija,
pozor!
5 trostranskih ;kobe!nikov na iermensk' pogon m vdelanim elektromotorjem je na poti iz Nemčiie do stan valuti nemške marke. Naročila spreema I udvik Ileršič. Ljub: ->na Cesta 29 oktobra 13 Teieton 37.S4	}32ftt 29
Šivain, si roj
malo rab!'tn. porem proda Nova trgovina, Tvrševa 36 nasproti Gospodarske zveze 33826-29
Sivaini stroji
znamke ».Jax«
so že sk-zi 60 let znan' kot natboMši R*bl1ent stroji vedno na zalozi Ivan Jaz lr. sin, Tvr«evn e. 30.	33874 29
Licenco
za ribji lov
proti plačilu iščem v bližini Ljubljane Nadzoroval bi tuoi revir Ponudbe z navedbo revirja in cene na ogl. odd. j Jutra pod »Revir«
33652-17 I
Delavnico
za koviiuko obrt iščem. Ponudbe pod »Bližina mesta« na ogl. odd. Jutra.	33848 17
3eseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Sm"ške čevlje
gojzerie, »prvovrstne tn športne čevjie dobite-najceneje pri Milavec lože. — čevljar, dvorišče Figovec. Zajamčeno blago.
32671-30
Parcele
nanrodai v št Vidu ln v Vidmarjih tudi ob g'-»v ni betonski cesti. Pria vedbe: VL^marje ,*3 (na sproti Mizarske zadrug" >
Pi>Irli"!ra
v bližini Šport hotela prodam s smrekam' za«a;eno parcelo, primerno za zidavo /3.560 kv m). Menca Marinšek, Naklo.
33634-20
Opr,,ni'Vn') s
lepo s posebnim vhodom v novi hiši za Bežigradom
' oddam cm ali ctvem oseh -n 1 t-koi Naslov v vseh
»Servis biro«
postrežna pisarna v Liub
e\ eni
33554 23
n' S\ Mon •^-evaia.
i
S 6
Zanesljive
poverjenika
za Ljubljane Manuoi Celje in druge večje kra le drsvske banovine nre'me zavarovalnica Sava- Ljubljana, ^v ■'etra 2.
32552 '
Vpr'jano ohrf
radi družinskih razmer dam v naiem. Prednost trezni in pošteni potrebno 50.000 din Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Lepa prilika«
33532-30
Pmoam usnjarno
s posestvom ili 'udi "mo, t?koi in zelo ugodno Poslopje ie primerno 'a kako d m "o večjo obrt. Falska elektrika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33486-30
Tovarniško poslopje
srednje veliko, s stano vanjem in ore^ej prostora za povečanje z mo5no vodno silo. nrlpravno za vsako industrijo z lastno električno razsvetljavo v lepem kraju Slovenije, blizn že'eznice le napro daj. Vpraša se pod ši fro »37u« na ogl oadel Jutra	33613-20
Parce'a
cca 500 m2 za Bežigradom na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33557-20
S' iristanovan jska
h?5a
z vrtom se proda v bližini Kranja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33615-20
Hišo
pri De'. Mar. v Poliu, pripravno za vse, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	33700-20
Kompletno manjše posestvo
radi smrti posestnika na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
		
		Jjr'
Beseda 1 din. d a v-k 3 din, za šifro ali dajmjf naslov s din N-imanjši znesek 20 din
Stanovanje
v su+erenu
trisobna, se odda Pleteršni-
!4.
33726-21
Orfml^n'-" soba
dinamično dovršeni najnovejši modeli
"Soprani«
»Miniatur« klavirske harmonike. Lucciola, Midget-firand. Rialto,
Petlte ln I .Ido. Oglejte si lih!
ALFONZ BREZNIK l.jublj >a. Aleksandrova c 7.
oddelku Jutra.
33772-28
lepa, čista, mirna.
s kuhimo ">e odda aii l-.-sne-e. N-s'ov "osiovalnic..b lutr.i.
event.
tik i' vseh

Gospodi 'na
iobi za iu 1 ' c. je sta no vanje z /ajfkim. Naslov v vseh oosl Jutr?
33656 23
snaz: n men.- v vec 4.
f.cst oriova! V o
iprosto spre*-sobo Friiko-33786-23
21-09 prep:su>e. razmnoime, se stavba vlor-e in prošnie v r.iznih 'ezik:b Nasveti po moč in usluge v vseh • prašamih
33774-31
Grafolo-ka pisarna
,ioooAii.k Peii ,s. uraio i Strojno nodjetje
^S™ fnss »^rstitsr
ke. izleluje psihoana.ii Ljubljana. Sv. Jerneja
>	ulica IA
1 z a e ■ u j e j
VOD N E
r u k a 1 k E
ru>
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. za dajanje tiaslova 5 din, najmanj ši znesek 20 din
»Naklonim Ti
srečo«
s polnim imenom
Mesar
26 let star se želi poročiti z gospodično, katera ima nekaj gotovine, radi povečanja obrta in ima veselje do mesarije. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 1941«.
33619-25
Prosim na isti naslov.
yiRILINETS?!
MOŠKI
33737-24
P«»Javec
star 28 let, če^en. nesrečen v zikonu iščem s'ično žensko bit^e kot prijateljico. Starost ni važna. Po-' nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumevanje«.
33646-24
KI trpe na spolni slabosti, naj poskusijo preparat »VIRILINETS« Škatlica z 20 tabletami 64 din, z 40 tabletami 97 din, s 100 tabletami 203 din. Dobiva se v lekarnah Generalno zastopstvo
lekarna s. mittelbach,
Zagreb Jelačičev tre 2
Reg. sp. br. 265-39,
in toplo
Na hrano in
stanovanje
prevrnem d'-*'- ::sp'.>:i1č ni. Lena so* a bra n -?a Vrta a 5. IT. f^nnj.
•rit;' desno .Iam'°k
,., ,23
kova 24.
1 Ovos^H
i lepo. oddam s 1. ian«»'^rT1 ali febrinriem .mirni stran-j ki za 280 din v Novih Jaršah.
I	33657-21
^no«;nb. stanovam-*
na Viču štev 16a, se od^a za takoi ali za 1. januar. , Iskra Franc.
33663-21
I;ve veliki srlv
z vhod>."- - .tepni' oddi tikoi Vokič. Krekov t-;lO
* 33833-23
S^bo
noderrui' cntn-l eno. s so-I 'inorabo kopalnice, poseben I vh"d, odd'-n bo1;fer-:i no i spodu 1. j?nnTia. D;:-Vi 1 ■-'Uničeni. Ilirskn 'V'., levo.	33S28-23
•y», (..i. lertize. <io''azi' :•. ; .v* i Me, itd. 33203-31
"■»"eflB 1 din. davek 3
in. t* šifro a'1 dalmi1 iiasio^ 5 din Na I man jš' znesek 20 din
Ci-re
dobro ohr?nene, prodim. N.is'ov Gerbičeva ulica ti. Ko't..:iia.
33527-26
Harmrri* o
za dička ali deklico, skoro rovu, za polovično ceno pri .'-m. T-d-s.-.^e Ko-lienskeea 2-1 IV. desno
33"46-26
Dobro e hranjen
l- ar—^o" ij
kupi Kos. Bohoričeva .5.
Stanovanje
za 200 din oddam s 1. tanuarjem Na=lov v vseh post. Jutra.
33784 21
Oddam
ovoje dvosobnih komfortnih stanovani s kn binetom v novi hiši, Tržaška c. 14. 33858-21

"salTa hpspda *>0 nnr da ek 3 iin za šifro ir ia'anle natiova 5 din nalman1*-	'7 dt^
33245-26
Klavirsko
i
1'ai-mcnilrn
: Hohner. novo. zeiO poceni prodam. 12-3 hotel i*S'on« št. 19.	33635-26
iane, mline tranv misij«' dviuala itd.
K A U C E
•vi morteli po ntzkit' cenah dobite pri
F- ZekrajSek,
tapetništvo Mikloiičeva H4.
OTOMANE
v veliki iznin kupite ugodno pri
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg iS.
iščem lepo solnčno sobo 3 posebnim vhodom Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Dobrajc, M.iriLor, »1. januar«.	čeva 16.
33788-23a	33891
Kratek glasovir
in pianino
črn, skorai nov, krasen selitve proJ'm.
"5e«eda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjšl zne ek 20 d n
SmrrVrve bl^^e
za žago kupim Ponudbe na
1 »Gotovina 1887«. -26 i
nalivna peresa
vzradostiio vsakega!
Ni pisave, za katero b Kaweco ne imel primernega peresa.
Z radi ega so Khwvco pisalni pr pomočmi indiv dualna darila trajne vrednosti V*ak kdor p še s Kaweco vam bo potrdil:
pod j 33689-15 I
S KAWEC0
se p i m d o b r o i
GRADBENEGA
INŽENIRJA-ARHITEKTA
avtoriziranega — kot poslovodjo ter
GKAD3ENEGA POLIRJA
absolventa delovodske šole, mlajšega, vojaščine prostega, z najmanj 3-letno prakso na visokih zgradbah
sprejme:
»ALPEKO« GRADBENO-INDUSTRIJSRA DRUŽBA z o. z., LJUBLJANA.
Strojno podjetje
R. WILLMANN - LpMjana
SLOMŠKOVA UL. 3.	TELEFON 20-55
Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše Konstrukcije, brusilni! stroji. — železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. - Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovorna in jamska dvigala vitli in dvigalne ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
Od Morave do Save od Dunava do Drave proti kašlju vzemi
Jlavamefe JlClV42
Zavojček din 5.— v lekarnah.
.Jsnovana leta 190'<

IMSEMIRAJT1 V »JUTRU«!
Banka in hranilnici
o u
KRAPLNSKE TOPLICE podruž v Zagrebu. Račkoga ul. 8, i nadsti Sprejema vloge na tedenske Hranilne obroke po zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem
DAJE POSOJILA
državni;« ir samo.mračnim urHrintkorr. in uslužbencem, orožnikom, železničarjem, upokojencem, zasebnikom itd Vprašanja na zastopnika Mihaela Kreča, Ljubljana Tyrševa 33.
TUDI POZIMI morete snemati v barvali
[potrebujete pa zato fotoaparat 3CONTAX in tvrdke ZEISS IKON.
|V aparat je zaradi določanja točnega časa eksponiranja vgrajen svetlomer, za naglo izostrovanje in slikanje je spojen z iskalcem s telemetrom. Ima kovinski zapor do V1250 sek., odporen proti vsem vremenskim \neprilikam. Objektivi se dajo v izmenjati do svetlobno močnega Zeiss Sonnara 1:1:5, s katerim še tudi v sobi doseže kratko eksponiranje in dobre slike. Ima paše rano-g o drugih prednosti. Vsak boljši trgovec s fotoaparati vam bo rade volje pokazal CONTAX III, prospekte pa morete dobiti brezplačno pri M. Pavloviču, Beograd, Vlajkovičeva ul. 9-11, poštni predal 411.
(NO VECEAIVNC
)1)G0<J&A(IKA NASIP Z3
JERIHA J V „JIJTRU'
Uspešno
le v »Jutra«!
Danes nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica, gospa
&na <Bat! elt
rc>

NCOf
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 23. decembra 1940 ob 4. popoldne, na farno pokopališče v Tržiču.
Tržič, 21. decembra 1940.
Žalujoča hčerka MILKA in družine PERNE, KOVAČ, STEPANCIC ter ostalo sorodstvo.
rečen Božič
ob Vašem radijskem aparatu Vam želimo
Za Vas in Vaše obdarovanee imamo na razpolago še sledeča darila:


1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25. 26
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
Dvoelektronski DKE........ •
Troelektronski baterijski DKER.....
Troelektronski VE 301 Dyn.......
Štirielektronski baterijski super Orion 144 B Štirielektronski super Telelunken T 054 GWK
Štirielektronski super Orion 150.....
Petelektronski baterijski super Orion kovčeg (z Štirielektronski super Orion 155 .... Štirielektronski super Blaupunkt 5 W 640 . Štirielektronski super Orion 155 U . . . Štirielektronski super Blaupunkt 5 GVV 640 Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . Petelektronski super Telefunken T 065 WK Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 H Petelektronski baterijski super Radione 541 Petelektronski supei Telelunken T 065 GVVK Petelektronski bateri jski super Blaupunkt 6 Šestelektronski super Orion 0551 .... Šestelektronski super Telelunken D 750 WK Petelektronski super Rad!one 540 W . . . Šestelektronski super Telefunken T 076 VVK Petelektronski super Radione 540 GW . . Petelektronski super Blaupunkt 6 VV 640 . Šestelektronski super Telefunken T 076 GWK Šestelektronski potovalni super Radione R 2 Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 740 . Sedemelektronski super Orion 177 .... Osemelektronski super Radione 740 W . . Osemelektronski super Radione 740 GW . . Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 740 D . Sedemelektronski super Telefunken D 707 WKK Sedemelektronski super Telefunken T 898 WK Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 740
ateri
640
H
ami)
din	850.—
din	960.—
din	1.590.—
din	3.450.—
din	3.700.—
din	3.850.—
din	3.900.—
din	4.100.—
din	4.140.—
din	4.200.—
din	4.370.—
din	4.500.—
din	4.800 —
din	4.950.—
din	5.000.—
din	5.100.—
din	5.175.—
din	5.200.—
din	5.450.—
din	5.500.—
din	5.700.—
din	5.750.—
din	5.980.—
din	6.000.—
din	6.250.—
din	6.750.—
din	7.000.—
din	7.250.—
din	7.500.—
din	7.500.—
din	8.650.—
din	10.000.—
din	11.000.—
I

Naša trgovina je odprta danes cel dan!
io<
družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90
NB. RADIONE aparati, ki smo bili v njih že dolgo razprodani, so ravno včeraj došfi S
ARVVA

. -Iv " '"/'.V; '*'
, učinkuje ; k a k o r * pri krojeno po nogi - -
oblečeno da videz v vit ko sti !
—oe*C**0* OJ>
Pri kašlju
REMEDIA
Quajacc€
SIRUP
v tem originalnem zavitka
Dobiva se v vseh lekarnah
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Apoteka Bahoveo — Ljubljana.
«« < »«■»««< _
Boljše brije in dalje traja • • •
ZAGBEB. NIKOLICEVAiO
v ' ilAHTEVAJT* BRESPiACNI CENIK
M O S K I I
Pri s poln i nesposobnosti, pn spol ai slabosti poskusite hormonski piluie
»HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseb lekarnah 30 pilul 84 din, 10« pilul 217 din, 3M1 pllul 560 din. Zahtevajte sam« prave in originalne HORMO-SEK!-oilule! Po pošti diskretno razpo šilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
jlavno skiaaiSce Farm sem la ooratorij »VIS-VISIT« iagreb Langov trg 3. _ Ogl reg s. ot 5646-3)-
ttjtffo

z dobro vsebino ljubi vsakdo, naj bo otrok ali odrasel. Knjiga ima trajno vrednost in ostane vsakemu drag spomin na osebo, ki mu jo je podarila. Sledeče knjige so najbolj priporočljive
za hczicno d apno
Kosovel Srečko: Izbrane pesmi.....
Antologija slov. protestantskih piscev . . Kersnik Janko: Agitator, roman , . • . Kersnik Janko: Cyklamen, roman . . . Kozak Juš: šentpeter, roman ..... Maselj-Podlimbarski Fr.: Gospotiin Franjo,
roman v dveh knjigah......
Meško Ksaver: Kam plovemo, povest . . Milčinski Fran: Drobiž, zbirka humoresk . Milčinski Fran: Humoreske in groteske . Seliškar Tone: Nasedli brod, roman v treh
delih .............
Vašte-Burgerjeva' lika: Umirajoče duše, zgodovinski roman iz baročne Ljubljane Adamič Louis: Smeh v džungli, roman . . Baroja Pio: Pot k popolnosti, roman . . . Dumas: Dama s kameli jami, roman Coster Charles: Ulenspiegel in Lam Dobrin (Junaka veseljaka iz dežele Flander-
ske) . . . ..........
Fleubert G.: Salambo, roman ..... Andre Gide: Vatikanske ječe — ironičen
roman............
Gunnar Gunrfarsson: Ljudje na Borgu,
roman............
Ivan Olbracht: Hajduk Nikola šuhaj,
roman	.........
Zola Emile- Germinal, socialni roman . . Stendhal: Bdeče in črno. Kronika 1. 1830.
MMa—NWMI MUMUC • NUIN|MO-«>«>
DIESEL MOTORJI
staMtatf ta brodstd
PLINSKI MOTORJI
SACGGA8 — na sesalni pila
Zahtevajte ponudbe od zastopnika!
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
Za BOŽIČ
najugodneje si nabavite radioaparat
pri
»Tehnik" Jos. BANJAI,
Ljubljana — Miklošičeva cesta 20.

Prodaja tudi na obroke! Velika izbira otroških vozičkov.
potrebščine!		IMirjaHlJrKi
		
KLAVIRJI
planini, harmoniji:
Steinwa.v & So na, Bliithner, Bosendorfer. Fo^fpr M0I7J, Bechstein, 40 Des^m m udjboljšt
fabrikati na svetu Dobite 1ih le prt tvrdki
1LFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnlna Tudi preigrani klavirji na
zalogi Istotam velika Izbira vseh glasbil muzika-lij in strun
I IZDELOVANJE
iTTTHnrm
GROM
AVTOMATSKA TEHTNICA
NajdovršenejAl izdelek.
Z ležaji U dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 let!
Tvornica tehtnic
J. SEBESCEN
SUBOTICA
Zahtevajte ponudbe!
^isajuuskistm^
pomočja.rcgulatorjabrzme -P
^odi vsakemu tempu pisanja m vsaki
To znači naboljc iz-čvrstini udarca, l®
, 1 ..moti in enakome*'
Unrilfsnic delovne moči m
koriscauj	Nad ali na po-
no, redno cisto p^nje.	J J"
Ibnostteg. nenavadnega .troja ,c to,
" da se da pri ^nju m popravljanju razstaviti na m glavne dele.
nam P<f* ***
odrešen.
w
1 m
m
iS BI
J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikoličeva 14 / Pošt. predal 49
2e!im spoznati brez stroškov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes pisarniški stroj — Mercedes mali stroj. — Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
(Setmljtno črtati!)
Naal*«: ,
10 1II b
1
Ki j?
a
5.
|
i I
i 3

SflBA RADIO
PRECIZNOST IN KVALITETA !
SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM 1
Generalno zastopstvo in skladišče:
RADIO BREMEC - CELJE
Zastopniki:
Radio Lušicki, Maribor. Koroška 11, Radio Zupan. Mojstrana, Edvvard Fisehbacher. Trbovlje.
broš. Din	40.—,	vez	Din	60 —
broš. Din	150. —,	, vez	Din 165-—	
broš. Din	18.-,	vez	Din	28-
broš. Din	20.—,	vez	Din	30 —
broš. Din	90.—,	, vez.	Din 120.—	
broš. Din	60,—	VPZ	Din	100.—
broš. Din	34.—,	vez.	Din	44.-
broš. Din	14.—,	vez	Din	20.—
broš. din	45.—,	vez.	Din	60 -
broš. Din	90.—,	, vez.	Din 120	
broš Din	52.—,	vez.	Din	62-
broš Din	90.—,	vez	Din 120 —	
broš Din	70.—,	vez.	Din	80.-
broš Din	50.—,	vez. Din		60 —
INDUSTRIJSKO PODJETJE ISCE SOLIDNEGA
AVTOPREVOZNIKA
s katerim bi sklenilo pogodbo za prevoz premoga, in
kupi 5-TONSKO PRIKOLICO
za tovorni avtomobil z dobro ohranjenimi gumami in z zračno zavoro. Prikolica naj ima tudi sklopko za priklopitev k avtomobilu - Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija«
"Z?
Žganje!
STARA SLIVOVKA
domača in bosanska po zmerni ceni. — Gostilničarjem popust.
Vino!
Viško črno Viško belo Viško opolo Spec. dingač
B
Se priporoča
JURLIČ JOSIPINA
GOSTILNA »PRI SODČKU« — ŽABJEK 6
LJU UJLLUUUUUULIU^^
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški tn igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tncikli pnevmatike. - Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
PUH ODEJE SEVER VRUDOLF
,£> '&tf iS
za clb:to!lesa
ar
za izdclovai-jt' 1 --'j ?cg-a	tDreisf-itige Hobelmaschine,
Dickt- nhobci..ia. lune, FrSsmaechine, Bandsigemaschine, Abrtchtrr.sschfne) reve ali rabljene v dobrem stanju KITIM ZA TAKOI. F..:ii: ibe na oglasni oddelek »Jutra« šifoo »Stroji-gotovina«.
m***
iT'i£ V »JUJRU«!
s- * - iv,
I
f 1 A .->
Marijin trg 2.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega preljubega soproga, brata, strica in svaka
Maksa Ivanca
davčnega upravitelja v pokoju
izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami ob tej težki uri sočustvovali in ki so okrasili krsto z venci ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno hvalo izrekamo g. župniku duhovnemu svetniku Tratniku v Rajhenburgu in načelniku cerkniške posojilnice g. Antonu Medenu za njune ganljive poslovilne govore na grobu, kakor tudi rajhenburški godbi in gasilnemu društvu v Rajhenburgu za njihovo spremstvo.
Ljubljana, Celje, Bajhenborg, 22. decembra 1940.
Žalujoča soproga MAGDA IVANC in ostalo sorodstvo.
broš. Din broš. Din broš. Din
40— .vez Din 50 96.—, vez. Din 114. 65.—, vez. Din 85
broš. Din 85.—, vez. Din 100 -
broš. Din 60.—, vez. Din 75. oroš Dm 80.—, vez. Din 100 broš. Din 110.—, vez Din 130.
Vse te knjige se dobe
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
ŠELENBURGOVA ULICA 3.
i
,\\\\ inaiii
«A\ 1
\\Vt ------ --------"
\\U dooi pri *ih>/iieii< Matopmki M i ,i-h-irn» i»n S\ Ivanu /ji Ul* er«-t» H«i»toi II iJinton
HAI.VAI CA4 prut K'l
4<jiciien;a reu-nui ja s«
W err«-t»
\i\\ s
po,- ..<
IjPUJU O u»
ptnl
pn>spekte o vtrav M <7«70 l*M Hm 948?

Oblina Ljub!lana Mebt.il pogrebni »vod
t
Dotrpela je naša ljuba mati, sestra, tašča In teta, gospa
Hedvika Robida ro]. Czižek
vdova po sodnem oficijalu
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, Wlen, dne 21. decembra 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
t
veliko črnila
adtimfr nalivne ptfo-
Od Vas je
\isno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično č i s t i 11 aii barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-4$ Pralnica 5vetlolikalmc»
Ortte/octn pou* » 6
la/iteva/fe dretpMen i im^
HEIMEL-HEROLD
a s. o,j. to/, frormce a/asA
MARIBOR* m
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA!
JUG0ŠK0DA
A. D.
ZAGREB, Bošk o videva 32-1 Telefon 63-06
ima serijske izdelke kct so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd.
V STALNI ZALOGI
Pozor, mesarji in nakupovalci surovih kož!
Kapnjem surove domače svinjske kože v vsaki množini in po najvišjih cenah!
IVAN PREŠERN - TOVARNA ČEVLJEV — KRANJ
Redke nakupne priložnosti!
PARNA TURBINA Tosi 1800 KS z neposredno spojenim elektrogeneratorjem Ganz 1500 KVA.
DIESEL-MOTOR 400 KS Grazer, stoječ s štirimi cilindri, štiritaktni s 187 obrati v min., sposoben za predelavo na vpojni plin. VPOJNOPLINSKI MOTOR 260 KS, predelan iz Diesela, Leobersdorfer, stoječ
s 4 cilindri, 200 obratov. VPOJNOPLINSKI MOTOR Korting 110 KS, ležeč, enocilindrski, z generatorjem za oglje s 180 obrati. DIESEL-MOTORJI Grazer 45 in 65 KS s po enim stoječim cilindrom in eden
70 KS z 2 cil. do 200 obratov, pripravni za predelavo na vpojni plin. ORIGINALNI VPOJNOPLINSKI MOTORJI Crosley 60 KS ln Deutz 65 KS,
ležeči s po enim cilindrom z generatorji za les. DIESEL MOTOR DEUTZ 100 KS z 2 cilindroma, stoječ, malo rabljen, pripraven za predelavo na vpojni plin. POLSTABILNA LOKOMOBILA 200—250 KS Lanz s kondenzacijo, pregreval-
cem, v povovrstnem stanju. POLSTABILNE LOKOMOBILE z 1 in 2 cil. od 25 do 500 KS tvornice Wolf,
Lanz, Oesterer in Asmann-Stockder. GENERATORJI novi in malo rabljeni za les in oglje, za motorje od 25 do 100 KS.
MALI MOTORJI na bencin, plin in nafto, hišne električne centrale — agregati
pripravni za zdravnike, rudnike itd. STABILNI PARNI STROJI ležeče in stoječe konstrukcije, kotli, stoječi kotli
kakor tudi taki brez koncesije. STOJEČ PARNI KOTEL s 37.5 m2 ogr. površ. 8 atm., stoječi kotel 7.5 m2 ogr. površine 6 atm. Tischbein kotel z 250 m2 iz 1. 1925 malo rabljen, Cornwall kotli od 50 do 110 m2 ogr. površine. WORTHINGTON, wakuum in centrifugalne sesalke, agregati in destilacijske naprave.
ELEKTRO GENERATORJI 220-380 voltov od 8 do 120 KVA kompletno, elektromotorji, agregati, kompletne električne centrale in transformatorji, 4 kom. električne lokomotive in 2 kom. parni lokomotivi za tvornice, rudnike itd. itd.
Razpolagam v veliki izbiri s stroji za obdelovanje kovin in železa, s tekstilnimi, predilnimi stroji, s stroji za obdelovanje lesa itd. Poedini stroji in kompletne ureditve za izdelovanje opeke, ledu, olja, papirja, rudarski stroji, nadalje za fabrikacijo usnja, čevljev, pet, kompresorji, drobilnice kamna, sušilci, ureditvami za poniklanje, briketne stiskalnice kot tudi stroji in konstrukcije za celokupno industrijo.
9 kom. JARMENIKOV od 400 do 900 mm v zelo dobrem stanju kot tudi vsi ostali stroji za žage, prav tako tudi kompletne ža^e. Kompletni mlini in poedini stroji za mlinsko industrijo itd. itd.
CE ŽELITE SLICNE STROJE KUPITI ALI PRODATI, SE OBRNITE
Z ZAUPANJEM NAME.
Hacker Ernest, Novi Sad, pošt. pred. 128
ŽELJEZNIČKA UL. 44 — TELEFON 30-95 — BRZOJAVI: HAKERSTROJ
Smokve
ZA ŽGANJEKUHO
prvovrstno blago v vsaki množini na razpolago po ugodni ceni pri tvrdki
M. Štele
trgovina s sadjem na debelo
LJUBLJANA
Pogačarjev trg
(knezoškofijska palača)
Božii
Usoda ljudi!
Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop Njegova priznana sposobnost videti prlhodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije ttd.
Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in | presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno Pošljite še danes natančen naslov ln rojstne podatke ter v naprej 30 — din za knjigo »Naš život ln okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno ln stalno adreso:
F« T. Karmah, talec
»DRAVA" je prava
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA

Hi
IB
i.A v* ■o R f1 n m n r!
n em no n nS'Sfi-SSA5J
" ■■ ®B ni n an m
MARIBOR — SODIVA ULICA 1 — v lastni palači
Kžor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi"
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnika!
Uspešno oglaševanje le v »Jutruc
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Josipa Drča
tkalskega mojstra in posestnika
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in darovali krasno cvetje in vence.
Posebno zahvalo smo dolžni njegovim dragim tovarišem mojstrom, sodelavcem in nameščencem Tekstilne tovarne Mautner v št. Pavlu pri Preboldu, gasilski četi, pevcem ter gospodu Plaskanu za prekrasen govor ob odprtem grobu in končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Trnava, Gomilsko, dne 22. decembra 1940.
Žalujoča soproga ANKA DRČA in sinova
ITALIJANSKE
Dobra glasba samo z italijanskimi harmonikami!
Pojasnila in prodaja po boljših trgovinah te stroke.
Izdelki visoko kvalitetne znamke svetovnega slovesa
SETT1MIO ŠOPKA Al
CASTELFIDARDO
se dobivajo v vseh najboljših trgovinah z glasbili v Jugoslaviji Kataloge pošlje na zahtevo zastopnik:
G. FOIJCARDI, Erdedijeva ulica 1, Zagreb
Nagrajena tovarna harmonik
Fratelli Galant
MONDAINO (Forli)
Sprejmemo zastopnike za samopro-dajo ali agente.
Harmonika
visokega
razreda
Harmonike Frontalini
H. FRflilTflLini & FlfiH
NIMANA (Aneona)
Iščemo
zastopnike za samoprodajo.
IfBOJrtMJM
I OMfOliinus.^u
Glasbena naklada Specialne izaaje za harmonike
Prvovrstna harmonika!
Fratelli SCANDALLI
CAMEKANO (Ancona)
največja italijanska tvornica harmonik — dobavlja vse modele klavirskih harmonik in harmonik
na gumbe. Zastopnike za nekatere še proste rajone sprejemamo.
Naziv tvrdke Comm. PAOLO SOPRANI
e FIGLI ( Castelfidardo)
(ustanov. 1863), ki je prva na vsem svetu razširjala te instrumente, jamči za dovršenost eleganco in polnost zvoka. — Zahtevajte našo znamko pri svojem dobavitelju!
(ustav. 1865.) TOVariUl harmonik Sprejmemo vseh modelov in sistemov zastopnike
Cav. CESARE PANCOTT1
MACERATA
TOVARNA HARMONIK
delniška družba
V. SOPRANI di SILVIO & Co.
RECANATI
Harmonike vseh modelov in sistemov. — Agent za samoprodajo se sprejme.
TOVARNA HARMONIK
BOiMENFI UBALOO&figli
CASTELFIDARDO Harmonike največje sposobnosti. — Katalog na zahtevo. __Iščemo zastopnike.
Rccordiana - (Deločiosa
CASTELFIDARDO Klavirske harmonike in harmonike na gumbe. Sprejme se zastopnik.
TOVARNA HARMONIK
F. SERENELLI & FIGLI
CASTELFIDARDO
Katalogi na zahtevo.	Išče se zastopnik.
En poskus vas bo prepričal o prednostih VICTORIA-HARMONIKE tvrdke
DARI A P1CCUIETT1
CASTELFIDARDO Katalog na zahtevo.
Maroffa Silv/o & Fsgli
TOVARNA HARMONIK
CASTELFIDARDO
Išče se zastopnik.
FRATELLI BORSINH
CASTELFIDARDO
najbolje vpeljana italijanska tovarna klavirskih harmonik ln harmonik na gumbe vseh modelov in sistemov.
TOVARNA HARMONIK
DITTR FONTRDELLR
PESARO — VIA MANZONI 29
Najvišja odlikovanja. Zastopnika za samoprodajo sprejmemo.
Nagrajena tovarna harmonik Fratelli BALLONE BURINI
CASTELFIDARDO Klavirske, kromatične in dia-tonične harmonike. — Išče se zastopnik.
Nagrajene harmonike
P. Ficosecco,
Castelfidardo
Katalog na zahtevo.
LA FISARMONICA Potenza Pičena (Macerata)
Harmonike vseh modelov _Katalogi na zahtevo. — Iščejo se zastopniki.

01C310BCD10i010B0HCDiCDlC3101CD«010»
Posteljno perje
po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 29.—, 89.—, 60.—. Belo in sivo »osje perje in puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a.	VZOKCI BREZPLAČNO!
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.