TEDNIK 0LA8ILO 800IALISTICNB ZVBZe DBLOVNBOA L30D8TVA PTUJ. 21. maja 1970 LETO XXIH, št 19 CENA 0,60 DIN Titu zlata plaketa Ptuja Preteklo soboto je pred- sednik republike Tito s so- progo Jovanko sprejel na Brdu pri Kranju delegacijo mesta Ptuja, v kateri so bili predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij F. Reber- nak, A. Žagar, F. Tetičkovič, Z. Turnšek, F. Bagar, A. Gojčič, C. Panter in F. Voda. Franjo Rebernak, predsed- nik SO Ptuj je izročil Titu zlato plaketo ptujske občine, ki mu jo je podelila občin- ska skupščina na svečani se- jil ani 27. septembra. Čast- nemu meščanu Ptuja je izro- čil tudi pozdrave naših ob- čanoe. Franc Tetičkovič, sekretar OK ZKS Ptuj je izročil Jo- vanki Broz kristalno vazo, okrašeno s simboli našega mesta in pokrajine ob 1900- letnici. Franc Voda, pomočnik taj- nika SO Ptuj, je kot pred- stavnik borcev Lackovega odreda izročil Titu tri šte- vilke glasila »Odmev parti- zana s severne meje«, ki ga izdaja odbor Lackovega od- reda. Dopisniki so preživeli borci odreda. Izročil mu je tudi album ptujskega filate- lističnega društva, v katerem je pisemski ovitek z jubilej- nim poštnim žigom in znam- ko, ki sta bila izdana v po- častitev 1900-letnice Ptuja. Franc Voda je opisal borbo ob severni meji in izročil Ti- tu pozdrave borcev Lackove- ga odreda. V prisrčnem pogovoru je Tito med drugim vprašal, kako dela borčevska organi- zacija. O tem ga je seznanil Cvetko Panter, predsednik zveze ^ZB in VVI ptujske občine. Tito se je zanimal tudi, kako dela elektrarna v Zlatoličju, ki jo je lani sve- čano spustil v obratovanje. Po polurnem prisrčnem pogovoru je ob slovesu Fra- njo Rebernak povabil Tita, da obišče Ptuj čim bo mogo- če. Tito je poslal pozdrave občanom naše občine. ZR Plaketa mesta Ptuja in darila za predsednika Tita in Jo- vanko Broz. Foto: S. Kosi. Skupna seja medobčinskih svetov ZKS v Ploji' Podružbljanje vseljudskega odpora v sredo, 13. maja popold- ne so se v dvorani Narodne- ga doma v Ptuju zbrali čla- tii medobčinskih svetov ZKS območij Maribora, PomuiVia. dela Koroške in Celja. Na skupni seji so obravnavali iz- vajanje priprav za splošni ljudski odpor in naloge ko- tnunistov. Seji je prisostvo- valo več članov CK ZKS. ko- •ttisije za splošni ljudski od- Por pri CK ZKS ter koman- danti in politični voditelji teritorialnih odredov na ob- ''fiočju celotne severovzhod- ne Slovenije. Sekretar medobčio=;kega sveta ZKS območja Maribor Lojze Briški, ki je predsedo- val seji, je uvodoma povedal, da se je v dosedanjem delu na področju priprav splo.sae- ga ljudskega odpora n-zvilo dobro medobčinsko sodelova- nje vseh občin severovzhod- ne Slovenije, kar narekuje tudi naš geografski položaj, družbenopolitična povezanost in tradicija iz NOB. To so- delovanje moramo razvijati najprej z enotnim programi- ranjem nalog splošnega ljud- skega odpora, ob upošteva- nju posebnosti vsakega ob- močja in občine. Vodja priprav za SLO po- krajinskega odbora IvanGra- disek je obširno poročal o dosedanjih pripravah vse- Ijudskega odpora. Dosedanje oriprave so pokazale visnko stopnjo zavesti in pripravlje- nosti delovnih ljudi in mla- dine za uresničevanje zami- sli v-seljudske ob''ambe. Pomembni uspehi so bili doseženi pri formiranju teri- torialnih enot, ki so kadrov- sko popolnjene, opremljene s (Konec na 9. a^^rani) Zgodovinska razstava Ptuj skozi stoletja je odprta v dvorani mestnega magistrata v Ptuju. Razstavo je pripravil zgodovinski artiiv v poča- stitev 1900-letnice mesta Ptuja in 25. obletnice osvo- boditve. Prikazan je zgodovinski razvoj mesta Ptu- ja od rimskega Petovia skozi srednji in novi vek, skozi 19. stoletje do konca prve svetovne vojne. Na razstavo, ki bo odprta do 30. junija, opozar- jamo delovne kolektive in vodstva šol ptujske ob- čine Ln okoliških občin. Te dni doma in po svetu EDVARD KARDELJ V iME- HIKI Na poti po državah Južne Amerike se je član sveta fe- deracije Edvard Kardelj u- stavil v Mehiki, ki je njego- va zadnja postaja na poli. V torek je gosta iz Jugoslavi- je sprejel tudi mehiški pred- sednik Gustav Diaz Ordaz. KONFERENCA ZAHODNIH KP V PARIZU V Parizu so se sestali pred- stavniki 18 komunističnih partij iz zahodne Evrope. Tema razgovora je bila in- tervencija ZDA v Indokini. Udeleženci bodo zavzeli sta- lišča ob razširitvi vojn-B v fndokini. Kot zanimivost naj omenimo še to, da so na kon- ferenci sodelovali tudi pred- stavniki španske KP, ki je v ilegali. LJUBiClC V PARIZU Državni sekretar za narod- no obrambo generalpolkov- nik Nikola Ljubičič se mudi na obisku v Parizu, kamor ga je povabil francoski ob- rambni minister Michel Do- bre. Z jugoslovanskim go- stom je tudi delegacija JLA, ki je z Ljubičičem na čelu obiskala vojaške enote francoske vojske v Sissonu in Colmaru. OBISK KANADSKEGA MINISTRA V Beogradu so sporočili, da bo 28. maja na povabilo državnega sekretarja za zu- nanje zadeve Mirka Tepavca, dopotoval v Jugoslavijo na uradni obisk kanadski zuna- nji minister Mitchel Sharp. PRIMANJKUJE DELAVCEV PA TUDI ODVEČ JIH JE Podatek, da v slovenski in- dustriji primanjkuje kar 18.000 delavcev z visoko in višjo izobrazbo ter 106.000 de- lavcev, vsekakor ni razvese- ljiv. Lansko leto je iz Slove- nije odšlo s posredovanjem zavodov za zaposlovanje v tu- jino okoli 20.000 delavcev, na drugi strani pa se pojavljajo viški delovne sile, predvsem za tista delovna mesta, kjer je potrebna višja in visoka strokovna izobrazba. Torej, kaj je vmes, le goli statistič- ni podatki, ali pa ponovno »sistematizirana« kadrovska politika? -fUGOSLOVANSKI TRAKTOR NA TRGU Na novosadskem kmetij- skem sejmu so prikazali tu- di novi jugoslovanski trak- tor, ki ga izdeluje tovarna motornih, vozil Torpedo iz Reke. Traktor »torpedo« ima 100 konjskih moči, posebno dobro pa bo uporaben za težja dela v gospodarstvu, kmetijstvu, gradbeništvu in transportu. Predvidevajo, da bo stal okoli 160 tisoč novih dinarjev. MLADI O TISKU V Ljubljani je bila pro- blemska konferenca ZMS, ki jo je vodil predsednik repu- bliške konference Mitja Gor- jup. Sodelovalo je več kot sto mladih, razpravljali pa so o vlogi publicistike. Na konferenci so kritično oceni- li kvaliteto mladinskega ti- ska, ki v naši družbi nima pravega mesta. Zavzeli so se tudi za to, da bi Slovenija morala imeti kvaliteten in sodoben mladinski tednik. OBISK V ZAMBIJI Delegacija Zveze sindika- tov Jugoslavije je pod vod- stvom sekretarja sveta ZSJ Marjana Rožiča odpotovala v Zambijo in Kenijo, kjer bo na večdnevnem obisku. POTRES V SOVJETSKI ZVEZI... Avtonomno sovjetsko re- publiko Dagestan je prizade- jal hud potres, ki je bil po mednarodni lestvici med 7 in 8 stopnjo. Uradnega poro- čila o škodi in morebitnih žrtvah niso objavili, opazo- valci pa predvidevajo, da je škoda ogromna. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja J Ob 25-lejiici osvoboditve Osvoboditev gornjih Haloz Gornje Haloze so že od dru- ge polovice leta 1944 veljale za napol osvobojeno ozemlje. Okupator se je zadrževal le v močno utrjenih postojan- kah (Rogatec, Majšperk, Ze- tale, Podlehnik in von Trec- kove enote pri Tržcu). Zad- nje mesece so se postoianke še močno oki-epile z ustaši in vlasovci. Uprizarjali so po- goste in močne hajke na o- svobojeno ozemlje. Toda po čudnem naključju je bilo to območje med zadnjimi kra- ji v ptujski občini, ki je bilo povsem osvobojeno in oči- ščeno zadnjih ostankov so- vražnika. V času od 5. do 8. msja 1945 so se po vseh cestah, po ozkih dolinah tega območja pomikale nepretrgane koljne poražene nemške vojske in najrazličnejših enot njihovih sodelavcev. Toda po svobod- nih hribih so že praznovali konec vojne. O tem .le pok. Janez Prevoljšek napisal' >:Po hribih okrog Vildona in oko- lici je vladalo splošno vese- lje. Partizani niso štedili z municijo, s katero so s^ pred- tem dobro oskrbeli iz zalog »vermanšafta« v Podlehniku, s streljanjem v zrak so dn- jali duška svoiemu vč-selju. Tovariši iz okrajnega ct-ntra pa so se skupaj s haloško če- to pripravljali na pohod v Ptuj.« Zjutraj, 9. maja je izvidni- ško lovsko letalo Titove voj- ske prekontroliralo to ob- močje, zlasti še številne ro- ve ob Maciju. ki jih .ie oku- pator s pomočjo prisilno mo- biliziranega prebivalstva ko- pal pol leta, tu in tam je iz letala zaregljal mitraljezni •rafal, toda rovi so osiali ne- mi, bili so prazni. Kmalu za- tem so začele od Krapine pri- hajati enote 51. udarne d-vi- zije. Del enot je zasledoval sovražnika čez Podlehnik do Tržca in po dolini Dravinje, drugi del pa je krenil po ce- sti do Zetal, kjer so za kra- tek čas postali, ustanovili vaško stražo in nadaljevali pohod po cesti oroti Maj- šperku. O tem mi je kmet iz Nadol pripovedoval tole podrobnost: >V noči na 9. maj so se po cesti Zetale — Majšperk u- maknili zadnji Nemci. Mislil sem, da je sedaj zrak čist. Naložim, hlode, že zdavnaj bi jih moral spraviti na žago na Slape. Proti poldnevu zapre- zem vole in odpeljem. Pri Vapči vasi me znanec opo- zori, da ustaši ropajo in naj se hitro um.aknem, sicer bom ob vole. Pustil sem voz in stopim najprej do ovinka. Res vidim čez Dravinjo v Stogovcih vse zeleno solda- teske. Po.^^talo mi je vreče, brž skotalim hlode z voza in na vso moč gon:m vole na- zaj, šele doma sem si oddah- nil. V mraku so začele po cesti od Zetal prihajati par^^izan- ske e'-.rte Vmes ie bilo tudi nekaj voz z volovsko vprego. Kar me nekdo iz teme pokli- če: »Pepek, daj zapreži jun- ce še ti, pomagaj naši voj- ski!« Tedaj sem videl, da so vsi vozniki domačini, kmet- je, ki so prostovoljno zapre- gli, naložili orožje, hrano in drugo opremo, da utrujenim borcem vsega tega ni bilo treba nositi. Povedal sem. da je okrog Majšperka še vse polno Nemcev. Borcem se je ob tej novici še bolj mudilo.- »Ha j de za švabom, za šva- bom«. Brž sem zapregel, na voz so naložili nekaj opreme in tudi več izčrpanih borcev je prisedlo. Nekoliko me je bilo strah, kaj bo, če se sre- čamo z Nemci. Po drugi stra- ni pa sem čutil v sebi poseb- no zadovoljstvo. Prav s temi voli sem bil 2. aprila 1941 poklican na orožne vaje. Ko- maj sem se z njimi izognil bombam iz »štuk« in 11. a- prila srečno prišel domov. Bil je videz, da je vse kon- čano. Toda nocoj — po šti- rih letih — prav s temi voli zopet peljem vojake. Sedaj so vloge zamenjane: nemška motorizacija beži pred volov- skimi vpregami. Kaj vse člo- vek doživi? Ic Se je pripovedoval, da v Majšperku ni bilo več nobe- nega sovražnika, volovske vprege pa so tamkajšnji kmetje zamenjali s konjski- mi, da so borci nadaljevali pohod proti Slovenski Bistri- ci in Mariboru, in kako so se prisrčno poslovili. Ce to pripovedovanje in dogajanje povežemo s spomi- ni Mitja Hribovska o spopa- du I. prelcmurske brigade z ustaši in vlasovci v Halozah, si lahko predočimo nasled- nji potelc zadnjih dogajanj: Na umikajoče sovražne ko- lone po dolini Dravinje je s smeri Dravskega polja priti- skala I. prekmurska briga- da, za njimi in od južne stra- ni pa 51. udarna divizija. E- dina prosta pot umika sov- ražniku je bila še cesta proti Poljčanam in Slovenski Bi- strici. Toda ozka cesta je bila prenatrpana. Zato se je sku- pina okrog 200 ustašev in vlasovcev v brezglavnem be- gu umaknila v »slepi kot« po cesti proti Stopercal oz. Do- nački gori. Toda tam jih je že pričakala Rogaška četa v zasedi. Padlo je nad 50 sov- ražnikov, 70 so jih ujeli; po- samezne manjše skupine pa so se razkropile po okoliških gozdovih. Te skupine so še nekaj ^ strahovale prebivalstvo , samljenih kmetij okrog.« Ca in Donačke gore in za^ šile več hudih zločinov, u, drugim so v Starem gpjj pri Makolah zverinsko in se nad njo sadistično 1 življali mladinsko aktivist) in kurirko Angelo Kampi Toda kmalu je enota KN( tudi ta predel povsem oj stila ustaških in drugih z] čincev. Hribovski zaselki kmetije, ki so nad eno li bile središče dogajanj boja svobodo na našem obmoi in polne življenja, so naj krat postale povsem osaoalj ne. Svobodno življenje se preselilo v doline, v vasi mesta. Franc Fiderš« priprave na občinski praznik Letos bo občinski praznik pri Jelovicah pri Majšperku. Glede na to je bila te dni v Majšperku prva redna seja komisije za gospodarstvo pri KS in KO SZDL Majšperk. Člani komisije Ivo Vidic, Ci- ril Murko, Jože Kolar, Rafko Mohorko, Franc Pišek, Jože Rakovec, Viktor Pislak in Ida Majšperk Paninc so razpravljali in do- ločili kaj bo treba urediti v Majšperku in Jelovicah, da bomo občinski praznik v za- četku avgusta dostojno pro- slavili. Piedvsem bo treba poskrbeti, da bosta omenjena kraja ob prazničnih dneh le- po urejena in okrašene z za- stavami, cvetjem, zelenjem... Ob praznovanju občinske- ga praznika bo odprta na Jelovice nova cesta. Z grad- njo bodo pričeli v maju. U- rediti je treba tudi druge ce- ste in mostove, ki vodijo v Jelovice. Slavnostna seja občinske skupščine bo verjetno v Maj- šperku. Glede na to bo tre- ba urediti veliko dvorano. Več dela bo pri u^-editvi kraja. Popraviti bo treba cer- kveni zid, ki kazi izgled o- kolja. Urediti bo treba kape- lico in njeno okolico. Q tem bo treba obvestiti Zavod za spomeniško varstvo. Za lep- ši izgled kraja bo treba ure- diti tudi kanalizacijo. Glede na pomanjkanje sredstev jo bo treba urediti vsaj od cer- kve do steka za šolo. O tem se bo treba pogovoriti s cest- no upravo. V načrtu je tudi ureditev stavb KK Ptuj — obrata za kooperacijo, ki ks.zijo izgled središča Majšperka. Nenačrtno in neurejeno so razmetane garaže v Majšper- ku. Odločili so se za načrt, po katerem naj bi zidali ga- raže na za to določenem kraju. Urediti bo treba tudi soo- menik in okolje. Obnoviti bo treba napis in urediti ogra- jo ter nasaditi cvetlice. Problem pri ureditvi kra- ja je neurejen odvoz smeti izpred stanovanjskih zgradb. Dokler se stvar ne uredi, jih bo treba odlagati na smet šče TVI Majšperk na obrežju Dravinje na Bregu. Dvori- šča in gnojišča naj uredijo tudi kmetovalci. Opozorili so tudi na mlal<;o pred bifejem. Avtobusi, ki razrinejo gramoz, naj v bo- doče obračajo pred obratom HTZ Majšperk." O tem bo treba obvestiti avtobusna podjetja. Ob- avtobusni po- staji na Bregu je potrebno urediti stranišče. Prebivalci se pritožujejo nad nesnago okoli trgovskega paviljona. Brez velikih stroškov bi se lahko uredilo stranišče ob vhodu v kinodvorano. Sklenili so tudi, da bodo poskrbeli za vzdrževanje ka-- pele oziroma grobnice i Bregu. Majšperk že več let DOgu ša bencinsko črpalko. Doj vorili so se, da bodo peno no poslali dopise »Petroii »INI?- in eventuelno še Koloniale, ki bi prav ta lahko oskrbelo Majšperča m prehodne voznike z go vom. Glede na to, ker namera trgovsko podjetje preure vati sedsnjo trgovino, pr tako jo namerava gradili! Ptuj. bi bilo prav razaiis i o gradnji nove poslovno si' novanjske zgradbe v M šperku. Dogovorili so se, se bodo pogovarjali o tf.-ni predstavniki TP Pano-!'. KK Ptuj, SO Ptuj, St33 vanjskim podjetjem. 1 Majšperk in drugimi. Omenjene in druge 5tv bo treba urediti najl:nsn( do avg'jsta. Svet za urbarJzem in komunalne zadeve OS Ptuj objavlja po 11. členu zakona o urbanističnem pla- niranju (Uradni list SRS; št. 16-119/67) in po sklepu tretje seje z dne 18. maja 1970 lavno razgrnitev predloga spremembe zazidalnega načrta za Ljudski vrt in Nova vas pri Ptuju za dobo 30 dni od dneva te prijave. Zazidalni načrt je na ogled na oddelku za upravno pravne zadeve skupščine občine Ptuj, Srbski trg št. 1, so V 33 ii- Zazidalni načrt si lahko v času razgrnitve ogleda vsak občan ali organizacija vsak delovni dan od 7. do 13. ure in da svoje predloge in pripombe. Skupščina občine Pluj Poplave v Romuniji Severno Romunijo so za- jele katastrofalne poplave, kakršnih ne pomnijo že več sto let. Gospodarska škoda je ogromna, romunska podjetja pa si z vsemi močmi priza' vajo pri odpravljanju po^ dic. Na tisoče ljudi je oS* brez domov, prostovoljni kipe pa na poplavljeno " močje prevažajo tisto, ka^ v težkih trenutkih naj'' potrebno. jgDNIK — ČETRTEK, 21. maja 1970 STRAN 3 Franc Popit in Andrej Marine v Ormožu in Ptuju v torek sta obiskala Or- l^ož Franc Popit, predsednik jentralnega komiteja ZK Slovenije, in inž. Andrej Ma- rine sekretar sekretariata ^CK ZKS. Gosta, ki sta prišla v Ormož v spremstvu Lojze- ta Briškega, sekretarja med- občinskega sveta ZK Mari- bor, je v dvorani delavske univerze pozdravil Silvo Be- 4fač. sekretar občinske kon- ference ZK Ormož. Na raz- govoru, ki so se ga udeležili Predstavniki občine, družbe- nopolitičnih in gospodarskih irganizacij, so Ormožani se- znanili svoja gosta s proble- '''i in uspehi občine Ormož. Za tem so si ogledali to- ^'arno plastičnih in kovinskih '■zdelkov »Jože Kerenčič«. Gostje so se zanimali za raz- voj tovarne in se seznanili z načrtom njenega nadaljnje- ga razvoja. Popoldne je bil v hotelu »Jeruzalem« razgovor s pred- stavniki SVL, obrata »Jeru- zalem« Ormož. Spregovorili so o perspektivah družbene- ga in zasebnega kmetijstva. Obisk so končali z ogledom Franc Popit med ogledom tovarne »Jo:>, Kerenčič« vinske kleti v Ormožu. Naslednji dan, t.j. v sredo, so se mudili visoki gostje v Ptuju, kjer so se v hotelu Poetovia pogovarjali s pred- stavniki oučine ter družbeno- političnih in gospodarskh or- ganizacij. Zaradi časovne stiske (v sredo naš list tiska- mo), bomo več o tem poro- čali prihodnjič. J. S. — J. R. Uspeh civilne zaščite Pod pokroviteljstvom pred- ^nika skupščine občine ?Wenska Bistrica Mira Ko- '-tika je bilo v nedeljo do- f^ldne tekmovanje ekip ci- vilne zaščite posameznih p^jevnih skupnosti in de- ^^^nih organizacij iz vse ob- ^'f^e. Na tekmovanju je so- '^ovalo dvanajst ekip s po |*5timi tekmovalci, ki so ?^^ali opraviti teoretični tt^us znanja, svoje spo- sobnosti pa so morali poka- zati tudi v praktičnih nalo- gah. Tekmovanje je bilo v graj- skem parku, organizirala pa sta ga občinski odbor RK in oddelek za narodno obram- bo pri skupščini občine. Po mnenju sodnikov in ostalih strokovnjakov je tekmova- nje zelo uspelo, pripadniki enot civilne zaščite pa so po- kazali obilico znanja. Kot zanimivost naj povemo, da so bili v posameznih ekipah tekmovalci in tekmovalke od dvajsetega leta pa vse do šestdesetega leta starosti, kar je prireditev napravilo še bolj zanimivo. Ekipe so tekmovale v dveh kategori- jah, in sicer v konkurenci in izven konkurence. V kon- kurenci so nastopala tista moštva, katerih člani imajo za seboj obvezne 80- in 20- urne tečaje, izven konkuren- ce pa tis^e ekipe, katerih člani še niso obiskovali teča- jev civilne zaščite. Malce presenetljivo se je pripetilo, da so bile nekatere ekip?, ki so sodelovale izven koi\ku- rence, celo boljše od tisah v konkurenci, kar je lep do- kaz, da so se v krajevnih skupnostih in delovnih orga- nizacijah dobro pripravljali. Po skupnem, seštevku točk tistih ekip, ki so nastopile v konkurenci, je prvo mesto osvojila krajevna skupn );:t Laporje z 92 točkami Za njimi pa se je uvrstila ekipa krajevne skupnosti Zg. Pol- skava, ki je zbrala 80 tožk. Morda še bolj zanim-vo je b.lo tekmovanje v drugi skupini. Ekipe so bile dokaj izenačene, presenetljivo pa je zmagal Granit iz Slovei- ske Bistrice, ki je zbral kar 97 točk. Mnogo tudi niso za- csisla dekleta, ki so z.'sro- pc.la krajevno skupnost Ti- nje, saj s«) zbrala 94 točk, za njimi pa so se uvrstile eki- pe Monterja iz Poljčan, kra- jevne skupnosti Slovenska Bistrica in druge. Omeniti moramo tudi to, da so ekipe nastopale v trojkah, tako da je vsaka sodelujoča ekipa imela v tekmovanju po dve trojki. Skoraj kot po pravi- lu pa je bila ena vedno pre- cej slabša in je tako poslab- šala dobro skupno uvrstitev. Ob koncu tekmovanja je podpredsednik skupščine ob- čine Branko Vasa najboljšim podelil praktične nagrade in priznanja, ki pa so jih pre- jele tudi ekipe, ki se niso najbolje uvrstile. Na tej za- ključni prireditvi je bil tudi predstavnik republiškega od- bora RK Boris Mižigoj, ki je po nastopih dejal, da je z znanjem udeležencev tega tekmovanja povsem zadovo- ljen. Najboljše uvrščene ekipe bodo sodelovale na republi- škem tekmovanju, ki bo v Novem mestu. -d Dipl. inž. Aleksander Kravosr Perspektive sadjarstva v ptujski občini (Nadaljevanje) Glede na stanje sadjarstva je nujno ukreniti vse za nje- govo izboljšanje. Perspektiv- ni* so samo specializirani, in- tenzivni nasadi ne glede na sadno vrsto in sektor lastni- štva. Intenzivno sadjarstvo se razvija v dveh smereh: v vrtičkarstvo in v intenzivno blagovno proizvodnjo sadja. Vrtičkarji in tako imenova- ni »vik-endaši« proizvajajo le malo sadja za trg. Njihove probleme naj rešujejo v okviru združenj, društev, klubov in podobno. Sem je prištevati tudi sadovnjake, ki služijo za potrebe same kmetije. Družbeno podporo pa naj dobi blagovna proizvodnja sadja ne glede na lastništvo. Ker je večina sadovnjakov starih in napravljenih po za- starelih konceptih v njih ni možna intenzivna in renta- bilna proizvodnja kvalitet- nega sadja. Zato se naj vsi agrotehnični ukrepi, sanaci- je, precepljenje in podobno omejijo le v toliko, da se prepreči prehiter propad starih sadovnjakov in da ne bo prevelike praznine v pro- izvodnji sadja. Vsa skrb naj bo posvečena obnovi sadov- njakov. Kakšne so možnosti razvo- ja po posameznih sadnih vr- stah? Jablane. 2al je intenzivna in rentabilna proizvodnja kvalitetnih jabolk ena naj- bolj zahtevnih in najbolj strokovno kompliciranih v rastlinski proizvodnji. Je bolj zahtevna in težja kakor vinogradništvo, hmeljarstvo in podobno. Oskrba nasadov zahteva dosti znanja, speci- alne stroje, kot npr. mulčar- je, atomizerje itd. Zato je pridelov^anje jabolk omeje- no na družbeni sektor ali pa na organizirano kmečko pro- izvodnjo. Na ožjem območju mora biti obnovljena taka površina sadovnjakov, da bo- do specialni stroji polno iz- koriščeni, pospeševalna služ- ba uspešna in pridelane pri- merne tržne količine. Orga- nizacijska oblika obnove (dogovor kmetov, sadjarske skupnosti, zadruge in podob- no) pri tem ni pomembna. Morala pa bi biti vezana na družbeni sektor glede na na- jemanje kreditov, organiza- cijo pospeševalne službe in podobno. Glede na zahtev- nost pridelovanja jabolk, konkurenco na trgu (ravnin- ski sadovnjaki na jugu, u- voz), velike obnovljene povr- šine izven naše občine, po- manjkanje skladišč-hladil- nic, neurejeno pospeševalno službo in drugo, je priporoč- ljivo, da bi bil pri obnovi sa- dovnjakov večji poudarek na obnovi drugih sadnih v^rst in manjši poudarek na obnovi jablanovih nasadov. Pri ob- novi jablanovih nasadov pa bi bilo smotrno obnavljati več v družbenem sektorju. Ne glede na sektor lastni- štva bi morali biti obnovlje- ni nasadi jablan intenzivni z naslednjimi osnovnimi ka- rakteristikami; večji kom- pleksi, nasadi v ravnini ali na terasah, nizko deblo, šib- kejše podlage, 0£?raja, vzgoj- na oblika poševna palmeta, visokokvalitetne sorte, kom- pleksna zaščita, intenzivna oskrba tal z uvedbo herbici- dov itd. Pri tem bi bilo po- trebno proučiti možnosti na- prave nasadov v ravninskem predelu, to je na Dravskem in Ptujskem polju. Prednosti ravninskih nasadov so očit- ne in samo v takih nasadih je možno najcenejše pridela- ti sadje. Kvaliteta našega sa- dja bi bila zaradi drugačnih klimatskih razmer (sever- nejši predeli) boljša kakor je v sedanjih nasadih na ju- gu države. Južno sadje nam sedaj najbolj konkurira, predvsem zaradi velikih ko- ličin, lepega izgleda (ne kva- litete) in nižjih proizvodnih stroškov. Ovira pridelovanja sadja v ravnini bi bila lahko samo pozeba. Glede zimskih mrazov nimamo slabših po- gojev kakor so v panonski nižini (Vojvodina, Madžar- ska). Spomladanske pozeba pa se dajo z oroševalnim si- stemom popolnoma prepre- čiti. Proučiti bi bilo potreb- no tudi napravo takozvanih industrijskih sadovnjakov, ki se posebno v Belgiji in na Holandskem močno širijo. To je sajenje sadnega drevja na grede in obstajata tako ime- novani »V« in razširjeni Pil- lar sistem. Sadi se zelo veli- ko število drevja na ha (tudi nad 3000 dreves), na zelo šibki podlagi in po možnosti tako imenovani »spur« tipe ali po naše »brstikarje« naj- kvalitetnejših sort jabolk. Celotna obnova jablanovih nasadov mora potekati v smeri: krajša življenjska do- ba drevja s čim zgodnejšim pričetkom rodnosti (3 do 5 let) in redno ter obilno rod- nostjo. V to nas silijo eko- nomski pokazatelji in tudi okus potrošnika, ki zahteva nove sorte. Naši novi nasadi ne smejo prehitro ostarati. V proizvodnji jabolk je naj- bolj žalostno to. da so nas sosednje države, republike in tudi občine že močno prehi- tele. (Dalje prihodnjič) STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja I970 T6A Kidi ičevo: Potrebna je modernizacija sCe želi tovarna aluminija in glinice v Kidričevem iti v horak z ostalimi proizvajalci teh proizvodov, potem je nuj- no, da poveča in modernizira svoje obrate. Osnovni princip povečanja proizvodnje v TGA pa ni v gradnji novih kapacitet, temveč v nadalj- nji rekonstrukciji in moder- nizacij! že obstoječih, ker je podjetje vezano le na lastna sredstva.« Tako je napisano v poroči- lu, ki so ga organi delavske- ga samoupravljanja predlo- žili na zborih delovnih ljudi, ob prenehanju mandata DS in UO podjetja, kakor tudi svetov proizvajalcev delov- nih enot. V času, ko to po- ročamo so bile v tovarni gli- nice in aluminija izvedene že tudi volitve v nove samou- pravne organe, o čemer pa bomo spregovorili v prihod- nji številki Tednika. Osnovni princip pri tehno- logiji proizvodnje na že zgra- jenih kapacitetah mora stre- meti za tem, da z raznimi procesno-tehnološkimi ukre- pi čim bolj pocenimo proiz- vodnjo. Treba je zniževati lastno ceno (prav ta je danes še mnogo previsoka pred- vsem pri glinici) proizvodnje, seveda ob ustrezni kvaliteti. Pri vsem tem pa se predvi- deva tudi izpopolnjevanje or- ganizacije dela tako v proiz- vodnih obratih, kot — tudi v razvojni službi podjetja, ob uporabi modernih metod in mehanografije, brez katere si danes že težko zamišljamo večje uspehe. Po vseh teh konceptih bi naj v TGA v naslednjih letih povečal pro- izvodnjo glinice na 150.000 ton letno. Tako številko pa bo seveda moč doseči le z od- pravo ozkih grl v proizvod- nji, rekonstrukcijo kalcina- cijskih peči v kalcinaciji II ter predelavo kalcinacijskih peči v kalcinaciji I, na kur- jenje z mazutom, z dogradit- vijo filtrov v beli filtrirnici itd. Že v tem letu pa bo pod- jetje pričelo z izgradnjo nove velike hale na Ptujski gori. Predvidena je tudi predelava kotlarne na kurjenje z ma- zutom ter povečanjem njenih kapacitet z nabavo enega manjšega — parnega kotla, kar pa je tudi že več kot nnjno potrebno, saj je že se- daj pomanjkanje pare mno- gokrat velik problem, kajti stara parna kotla, ki že o- bratuje od vsega pričetka sta Iztrošena in potrebna rekon- strukcije. Vzporedno s povečanjem kapacitet na glinici, pa je nujno potrebno tudi urediti nekatere pomanjkljivosti v proizvodnji aluminija. V de- lovni enoti aluminija je predvidena modernizacija ter razširitev predvsem s tem, da bodo zamenjane sedanje anode s podpečenimi. Na ta način se bo povečala zmoglji- vost peči v hali B, medtem ko bo potrebno v hali A (sta- re elektrolize) predelati ce- lotne peči, kar pa ne bo majhna stvar. Ob rekon- strukciji oz. modernizaciji o- beh elektroliz bo nujna re- konstrukcija tudi v obratu anodne mase, kjer bo posto- pek uveden tako, da bomo predpečene anode v bodoče proizvajali sami doma v Ki- dričevem, za kar je v izdela- vi tudi inžinering, ki ga je odobril delavski svet. Kot povsod pri vseh razši- ritvah in modernizacijah na- stopa verižna reakcija je to tudi v tem primeru, saj bo potrebno glede na predhodna že izvršena dela v ostalih e- notah modernizirati in pove- čati tudi zmogljivost v livar- ni tako, da bo v njej moč predelati od 72 do 75.000 ton aluminija letno. Z vsemi na- vedenimi modernizacijami ter še z zamenjavo nekaterih naprav in strojev, pa bo v TGA doseženo povečanje ter pocenitev proizvodnje s so- razmerno majhnim vložkom kapitala, ki bi se pa moral pozneje tudi bogato obresto- vati in opravičiti vsa vlaga- nja. In kot posebno zanimi- vost pri vsem tem je treba omeniti tudi to, da za realiza- cijo takšne proizvodnje ni predvideno povečanje števila zaposlenih, kar pomeni da bodo v bodoče v TGA težili le k izboljšanju kvalifikacij- ske strukture kar je tudi naj- bolj pravično in ekonomsko. Iz vsega navedenega jasno izhaja, da pred delovnim ko- lektivom v Kidričevem stoji- jo še precej odgovorne in zahtevne naloge, ki jim bo treba biti kos, saj je dobro znano kakšna je danes kon- kurenca na svetovnem trgu aluminija, predvsem pa še glinice, kjer bo zares treba temeljito spremeniti doseda- nji način, če bomo hoteli še nadalje uspešno proizvajati in plasirati naše izdelke. To pa je odvisno od celotnega kolektiva TGA! M. P. Po sprejetju sanacijskega programa KK KZ Stovenska Bistrica Ukrepi za izboljšanje Pisali smo že, da so odbor- niki skupščine občine Sloven- ska Bistrica sprejeli sanacij- ski program, s katerim naj bi v prihodnjih letih uredili probleme bistriškega družbe- nega kmetijstva. Danes pa vas bomo seznanili z nekate- rimi podrobnostmi, ki govo- re o tem, na kakšen način že- lijo pri KK KZ Slovenska Bi- strica izboljšati položaj. V obratu mesnine so letos osnovali kooperacijsko služ- bo. Namen tega je utrditi in povečati živinorejske tržne zmogljivostvi na območju občine, ki bi v naslednjih le- tih zadovoljevale vse potre- be finalne proizvodnje mesa in mesnih izdelkov. V koli- kor ne bodo predvideni ukre- pi dali želj enih uspehov, bo- do v obratu »Mesnine« zni- žali število zaposlenih na šti- ri delavce. Osebne dohodke bodo izplačevali v celoti v odvisnosti od prometa. Uki- nili bodo nerentabilne pro- dajalne, proučili pa bodo or- ganizacijo dela v klavnici in kompletirali enoto predelave z novim predelovalnim tra- kom. V obratu trgovskih dejav- nosti računajo na povečanje prometa, sicer v glavnem na račun višjih cen. Uvedli bo- do dosledno kontrolo pri do- ločevanju marž. Z raziskavo tržišča pa bodo poskušali do- seči prodajo določenih odku- pljenih kmetijskih pridelkov, ki so jih doslej težje proda- jali. V mešalnici močnih kr- mil predvidevajo zaradi per- spektivnejšega razvoja živi- noreje na večjo in bolj ren- tabilno proizvodnjo močnih krmil. V letošnjem letu namera- vajo tudi posekati 6500 ku- bikov lesa, kar naj bi prineslo okoli 350.000 dinarjev dobič- ka. Do korenitih sprememb bo prišlo tudi v strojnem parku. Premajhna izkoriščenost strojev, visoki stroški popra- vil in amortizacije narekuje- jo odprodajo odvečnih neren- tabilnih strojev. Računajo na manjši celotni dohodek v pri- merjavi z lanskim letom, vendar upajo, da bodo z njim pokrili vse stroške. Obrat sadjarstva ima mož- nost stalne rentabilnosti. Plantažno sadje je danes e- dini produkt, ki se ga da pri- merno vnovčiti. Letos bodo imeli preko 32 hektarjev plantažnih površin, v glav- nem jabolka in hruška, opu- stili pa hodo vse ekstenziv- ne nasadi. Vinogradništvo je najbolj pomembna panoga proizvod- nje. Sedaj dokončujejo obno- vo vinogradov na 132 hekta- rih v Ritoznoju, Kovači vasi, Visolah, Bukovcu in Stude- nicah. Od te dejavnosti si kombinat obeta tudi največ dohodka. Vendar bo v letu 1970 potrebno dokončanje ce- lotne obnove vinogradov še okoli 1,500.000 dinarjev inve- sticijskih sredstev. Najbolj problematični pa- nogi v kombinatu sta polje- delstvo in živinoreja. Velike površine zemljišč, ki so bi- le odkupljene, po mnenju sestavi j a vce v sanacijskega programa ne pospešujejo raz, voja in rentabilnosti polje, delstva, temveč ga le breme, nijo. Okoli 450 hektarjev po. vršin je popolnoma zamoč. virjenih in neustreznih zg kmetijsko proizvodnjo. Ko- lektiv kombinata se je zato odločil, da bo v lastni režiji prideloval krmo le na tistih površinah, ki bodo dale kva- liteten pridelek. -d. Program pomoči in varstva ostarelih ljudi v Tedniku in drugih časo- pisih smo večkrat opozarjali na težave, v katerih živijo zadnja leta življenja ostare- li ljudje, ne da bi jim kdo pomagal. Ponekod so starčki umrli v veliki bedi. Število ostarelih ljudi v Sloveniji hitro narašča. Leta 1961 je bilo pri nas 7,8 odst. do leta 1971 pa se predvide- va, da bo 9,5 odst. ljudi sta- rih nad 65 let. Mnogi izmed njih, kljub starosti, nemoči in bolezni, pogosto živijo popolnoma sa- mi ali tudi pri svojcih v do- kaj neurejenih razmerah. Vzrokov za tako stanje je več. Mnogo ostarelih ljudi nima svojih otrok ali svoj- cev, ki bi zanje skrbeli, mno- ge pa so le-ti zapustili zara- di reševanja in urejanja svo- jega življenja. Pogosto star- ši in otroci ali sorodniki ne morejo živeti skupaj zaradi stanovanjske stiske, medse- bojnega nerazumevanja, od- daljenosti mesta bivališča in zaposlitve mladih ... Nekateri ostareli ljudje pa ne želijo živeti v življenjski skupnosti s svojci ali drugi- mi, ker so radi v pozno sta- rost čimbolj samostojni in neodvisni. Vrste pomoči, storitev ve- likih in drobnih pozornosti, ki jih potrebujejo ostareli ljudje, so številne in razno- like. Za nekatere od teh so potrebne dobro organizirane službe (učinkovito zdravstve- no varstvo in zdravstvena nega, urejevanje zahtevnej- ših posegov za vzdrževanje higiene in reda, dodeljeva- nje sredstev materialno ne- preskrbljenim, urejanje med- sebojnih razmerij... Za druge vrste pomoči pa je po- trebna dobro organizirana družba, ki s svojim socialnim čustvovanjem, posluhom do bližnjega in solidarnostjo do sočloveka zagotavlja ostare- lemu človeku vrsto manjših in večjih storitev: prinaša- nje hrane, kurjave, čtiva, poslušanjem in svetovanjem, organiziranjem in omogoča- njem kulturno rekreacijskih dejavnosti... Pri urejevanju moderne ter človeku dostopne in spre- jemljive vrste skrbi in po- moči ostarelim ljudem so naši dosežki dokaj skromni Kljub prizadevanjem še ve- dno ostaja nerešena vrsta problemov, ki težijo življe- nje ostarelih ljudi. Zato je nujno pričeti z or- ganizirano in koordinirano dejavnostjo služb, družbeno- političnih in drugih organi- zacij, društev, krajevnili skupnosti in drugih, ki naj doprinesejo k boljšemu nu- denju neposredne pomoči ostarelim ljudem, ki potre- bujejo pomoč svoje okolice. Zavestno in načrtno progra- mirane in organizirane akci- je v letu 1970 naj bi bile 0- snova za pogljobljeno, široko zasnovano delo v naslednjili letih. Glede na to je RK SZDL Slovenije izdelal predlog ak- cijskega programa za pomoi in varstvo ostarelih ljudi v Sloveniji za leto 1970. O njem bodo razpravljale 0- snovne organizacije SZ. Predvsem je treba ugoto- viti število ostarelih ljudi, ki potrebujejo družbeno pomoč, probleme, ki jih tarejo ter vrste in obseg pomoči, ki jo potrebujejo. ZB GOSTOVANJE KOPRIVNIČANOV v Poljčanah je v okviru srečanj bratstva in prijatelj- stva gostovalo KUD Mladi radnik iz Koprivnice. V teni društvu so včlanjeni učenci šole za kvalificirane delavcC) že takoj na začetku pa naj povemo, da so bili Poljčanča- ni s programom nadvse za- dovoljni. Koprivničani so v dvorani kina nastopili s fol- klornimi plesi iz PodravinC in Slovenije, pokazali pa sO tudi svoje bogato znanje ba- leta. Pred prepolno dvOrano pa je nastopil tudi vokalno instrumentalni ansambel PO' dravka, ki je nekaj ur ka- sneje zabaval tudi mnoge go- ste v hotelu Planina v Slo- venski Bistrici, -d t^ednik — Četrtek, 21. maja 1970 stran 5 pruga razširjena seja občinske ko*nference IK Ormož »Družba je pokli- cana, da pomaga kmetu...« Prejšnji teden je bila v Ormožu 2. razširjena seja ob- činske konference ZKS Or- mož. Obravnavali so nekate- re probleme samoupravlja- nja v občini in sprejeli pro- gram dela. Ob 100. obletnici Leninovega rojstva je nekaj misli o Leninu in leninizma ter o njegovih zaslugah za zmago socializma pri nas in Silvo Bedrač, novi sekretar OK ZKS Ormož v svetu spregovoril Franc Poiič. član OK ZK Ormož. V živahni in plodni razpravi o problemih samoupravljanja v občini Ormož so se diskutan- ti zavzemali predvsem za na- slednje: MIRKO ŽNIDARIC: »Ni- mamo večjih delovnih orga- nizacij, vendar tudi mala podjetja morajo imeti ure- jeno notranjo zakonodajo. Statuti so po štirih letih ne- sprejemljivi, ker niso vskla- jeni z določili 13. in 15. a- mandmaja, ki določata ne- posredno odgovornost in u- pravljanje po delavskem sve- tu kot najvišjem organu v delovni organizaciji.« SILVO BEDRAC: »V ne- katerih delovnih organizaci- jah v občini nimamo akti- vov ZK. Nimamo tudi akti- vov ZMS v delovnih organi- zacijah. Kakšen bo potem ta samoupravljalec, ki ni idejno vplivan? ZK nastopa preveč ?tihljsko in premalo kot 'dejno-politična sila. Akti so ^ nasprotju z zakonodajo Predvsem zato, ker spričo "f^alih delovnih organizacij jiirnamo strokovnjakov, ki bi pravilno vodili. Zato bi jl^orale politične organizacije ^Mao paziti na pravilnost in Pravičnost dela z ljudmi. Martin habjanič: »od- "^os družbenih organizacij do ^^sebnega kmetijstva se iz- boljšuje. Zasebni proizvajal- ci imajo več pristojnosti, sa- mo premalo dokončnega od- ločanja. Pvooperanti naj od- ločajo tudi o uporabi dohod- ka, če so ga pomagali u- stvarjati.« FRANC BORKO: »Družba je poklicana, da pomaga kmetu. ZK naj vpliva na ko- operantske odnose, ki se skle- pajo med zasebnimi kmeti in delovnimi organizacijami.« ALOJZ BALAZiC: v-Social- na odvisnost delavca je ne- vzdržna. Delavcu je treba o- mogočiti, da bo svobodno razpravljal o vseh problemih. Akte podjetja je treba pravo- časno, izdelati, da bodo de- lavci imeli čas in možnost ter bodo tako lahko dali pri- pombe nanje. Vendar pa se naši odgovorni ljudje tega ne zavedajo in čakajo na 12. uro. Delavcem, ki so voljni študirati, je treba to omogo- čiti, ne pa jim nasprotovati, kot se dogaja.« Na osnovi materialov, ki so bili predloženi konferen- ci in ob upoštevanju razpra- ve je konferenca sprejela sklepe, ki jih bomo objavili prihodnjič. Na konferenci so i/volili tudi novega sekretarja ob- činske konference ZK Or- mož Silva Bedrača, doseda- njega strokovnega delavca na obč. konferenci ZK in SZDL. Za predsednika komi- sije za družbenopoltlične od- nose in mednarodna vpraša- nja je bil izvoljen Rudi Zi- darič, profesor za telesno vzgojo na osnovni šoli Or- mož. Izvolili so tudi novega člana medobčinskega sveta ZKS v Mariboru in koopti- rali dva člana komiteja. J. Rakuša Potem, ko smo izgubili premogovnik, je ostala le še revščina Dolgo sem odlagal pot med haloške hribe. Ne vem, če me je od tega odvračala misel, da bo kdo rekel, da je pisa- nje o revščini sedaj moderno, ali je bilo kaj drugega. Sploh pa nisem nameraval pisati o revščini, ki jo je, odkrito vam povem, toliko, da bi vsi skup- ščinski poslanci enoglasno porekli: To je revščina! Nekaj drugega je bilo vmes. Rad bi govoril ljudem, ne domačinom, ti še predo- bro vedo, da bi bilo lahko povsem drugače. Pravim vam, lahko bi bilo. Le malo je starejših ljudi, ki ne bi sli- šali za rudnik »Šega«, neda- leč od Makol. Najbolje pa zanj ve nekaj več kot sto rudarjev in njihovih družin, ki so »likvidacijo« občutili Viktor Žnidar — Najprej kmet, potem direktor, pa spet kmet... na lastni koži in lastnih že- lodcih. Le nekaj trenutkov bom povrnil v bližnjo zgodo- vino. Niti ne slučajno, sem pred dobrimi tedni srečal Viktor- ja Znidarja, kmeta iz halo- ških obronkov, kmeta, ki je bil najpreje to kar je sedaj, po'em direktor, pa spet kmet. Majhne rasti, čokat n poln energije, takšna bi bila moja ocena njegove postave. Pa sva spregovorila o rud- niku in o vsem tistem, kar se je dogajalo pred toliko toliko leti, da skoraj že po- staja zgodovina. Lastnik teg'» premogovnika je bil njegov oče, še za časa stare Jugo- slavije. Drugič so rudnik od- prli leta 1954, živel pa je le devet let. Raziskave so nam- reč pokazale, da je pridobiva- nje črnega zlata neekono- mično, poleg tega pa so ugo- tavljali, da so tudi delovni pogoji nemogoči. To je bilo leta 1963. Viktor pa mi je povedal, da od vsega začetka ni bilo tako. Rudnik so iz- črpavali, za tehnično opre- mo in pogoje dela pa je bilo malo skrbi. Povedal mi je tu- di, in ne bom dajal komen- tarja, ker so zato poklicani strokovnjaki, da so rudnik »liKvidirali« mnogo prezgo- daj. Res, da so raziskave v ši- rino in globino pokazale, da premoga ni, povedal pa mi je tudi, da raziskav v vodo- ravni legi niso opravljali. Bo- di kakor bodi, makolski kra- ji so ostali brez rudnika, ru- darji niso bili več rudarji, družine mnogih pa so žrle v kalno prihodnost. Vse mo- goče, da so takrat obljublja- li tisti, ki 30 prihajali iz ob- čine v SLov^enski Bistrici, so mi pripovedovali tudi drugi ljudje. Od tistega vsemogo- čega pa je ostalo le bore ma- lo. Bistriški Granit je raz- prodal rudniško opremo, v koliKor je kaj veljala, Vik- tor Znidar pa mi je povedal tudi to, da je imel rudnik ob likvidaciji okoli 70—80 m.ilijonov starih dinarjev v sldadih. Nekatere rudarje so ujtokojili. tudi predčasno, drugi naj bi se prekvalifici- ihU v gradbeništvo^ ^Mtej^da od bivših rudarjev premo- govnika »Sega« danes pri Granitu ne dela niti pet lju- di. Bilo pa jih je več kot sto... To je torej tista zgodba, ki se je pričela leta 1954 in kon- čala devet let kasneje. Rad pa bi jo malce razširil, ome- nil nekatere »malenkosti«, ki bi tem krajem lahko pome- nile veliko. Že konec leta 1943 so Nem- ci opravili analizo, ki naj bi pokazala, če bi v teh krajih pokazalo postaviti cemen- tarno in apnenico. Podobno analizo so naši strokovnjaki opravljali v letih 1957-58, pr- vi rezultati pa so pokazali, da je kamen kot cementna in apnenčeva ruda odličen. Ob rudniškem poslopju so ka- sneje postavili tudi apneni- co. ki pa je bila tako staro- modna, da ugodnih rezulta- tov seveda ni bio moč dobiti. Potem je menda zmanjkalo denarja in z raziskavami je bilo konec. Mnogi Makolčani in okoli- čani so še danes prepričani, da bi analize, ki bi jih še mo- rali opraviti, pokazale ugod- ne rezultate in da bi njihovi kraji ponovno »industrijsko« za/.iveli. Veliko predsodkov sem slišal o tem. Nekateri, ',0 so tisti, ki imajo domove ne- kaj deset kilometrov vstran, so menili, da bi bila grad- nja cementarne utopija, do- mačini menijo, da bi bila go- spodarsko upravičena, saj je znano, s kakšnimi težavami se ukvarja naše gradbeni- štvo, ki čaka na cement kot lačni na košček kruha. Tisti prvi menijo, da se vse sku- paj ne bi izplačalo zaradi prevelikih transportnih stro- škov, drugi pa menijo, da bi bila lokacija v okolici Ma- kol idealna in imajo na raz- polago celo izračune o od- daljenosti do vseh največjih potrošnikov. Naj bo kakorkoli. Ne bi rad polemiziral, niti s prvimi ni- ti z drugimi, želel bi samo, da bi Haložani na resna vprašanja dobili tudi resne odgovore. Morda pa bi bilo vseeno dobro pobarati tiste, ki so ne- Kako dolgo bo na haloških obronkih še vladala revščina? koč to zemljo strokovno že obdelali. Kajti spomnimo se samo pregovora, ki pravi, da je tam, kjer je dim, tudi o- genj. Vem, da mi lahko stro- kovnjaki in tudi nestrokov- njaki pripišejo laičnost. Tak- šen je pač naš poklic. Posku- šamo napisati tisto, kar lju- di žuli in če jih resnično, po- tem je te žulje potrebno tu- di obvezati, da ozdrave. Menim pa, da očitek, ki mi ga je izrekel eden izmed ha- loških očancev, da je potem, ko so jim vzeli najbolj dra- goceno, ostala le Se revščina, teija odgovor. D. Uteokar STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja I5 Ormož vključen v avtomatsko telefonsko mrežo v veliko zadovoljstvo vseh prebivalcev severovzhodne Slovenije in še posebej or- moške občine so v soboto spustili v obratovanje avto- matsko telefonsko centralo in s tem zaključili osnovno avtomatizacijo telefonskega prometa na področju PTT podjetja Maribor. Slavnosti so se med drugim udeležili tudi Vlado Ožbolt, zvezni poslanec, Janko Ku- šar, predsednik rep. odbora sindikata delavcev prometa in zvez, Jože Gerbec, glavni direktor Združenega PTT podjetja Ljubljana, Franc Borko, republiški poslanec, Franc Novak, predsednik SO Ormož, Metod Rotar, glavni direktor podjetja ISKR.\ ko- more Ljubljana ter zastopni- ki družbenopolitičnih orga- nizacij Ormoža in direktor- ji vseh PTT podjetij Slove- nije. Martin Prevorčnik, direk- tor PTT podjetja iVIaribor, je v uvodu svojega govora podal nekaj misli o razvoju PTT službe pri nas in mož- nostih vključevanja v med- narodni PTT promet. Pou- daril ie vedno večjo poi-rsbo Svečanost pred vhodnimi vrati po telefonu kot nujnem pri- pomočku v poslovnem in tu- di v zasebnem življenju. O ormoški prenovljeni po- lti pa je dejal: »Smo pred stavbo, ki slavi letos mali jubilej. V njej 50. leto poslujeta pošta Ormož, ki se je pred tem pogosto se- lila iz ulice v ulico. Leta 1920, to je v letu zadnje selitve, je pošta dobila tudi eno edi- no telefonsko zvezo, dočim je bila pred tem povezana le telegrafsko z Morzejevim a- paratom. Za to obletnico smo skušali objekt nekoliko po- mladiti. Sodobnim potrebam smo prilagodili delovne pro- store in namestili večji del nove opreme, uredili central- no ogrevanje in ob vsem mi- slili na boljše delovne pogo- je. Ne bi rad zamolčal, da smo v Ormožu kot posled- njem kraju v letu 1962 uki- nili prevoz pošte s konjsko vprego. Danes pa ga kot zadnji večji kraj, ali druga- če povedano: kot zadnje te- lefonsko vozlišče PTT Ma- ribor vključujemo v javno avtomatsko telefonsko mrežo. Tudi male zamude imajo vča- sih svoje dobre strani, zato ni odveč povedati, da se ATC Ormož vključuje v že dokaj urejeno in zadostno TT mre- žo, pa tudi komunikacijski deli so popolnejši in kvalitet- nejši. Telefonska centrala Or- mož je po svoji funkciji voz- liščna, sicer pa tipa »Cros- sbar« ISKRA 58, kar pove tudi firma domačega, do ne- ke mere že renoviranega pro- izvajalca. Ima začetno zmo- gljivost 200 lokalnih pri- ključkov, katerih polovica je zaenkrat nezasedenih. Po do- sedanjih izkušnjah pa bodo čez leto dni tudi ti priključ- ki oddani. Nadaljnja pove- čava je možna do 1000 šte- vilk in predstavlja enostav- no dograjevanje. Centrala je z 12 visokofrekvenčnimi zve- zami vključena preli Ptuja na glavno centralo v Mari- boru tako, da predstavlja prehod na avtomatsko tele- fonijo tudi trikratno pove- čanje števila spojnih poti. S tako urejenimi telefonskimi zvezami, ko si uporabnik sam in ob vsakem času lahko iz- bira in kliče zaželenega te- lefonskega naročnika, smxO ormoško področje prav goto- vo zelo približali ostalemu svetu. Telefonska omrežna skupina Maribor pa je z vključitvijo ATC Ormož po- stala popolna. Morda le še podatek, da je v izgradnjo in obnovo TT naprav, oziro- ma stavbe vloženih prek 150,000.000 starih dinarje\>. Najmanj polovico toliko pa bo veljala še krajevna tele- fonska mreža, katere izgrad- nja je v načrtu za naslednje leto.« Na koncu svojega govora se je tov. Prevorčnik zahva- lil vsem, ki so sodelovali pri izgradnji in obnovitvenih de- lih pošte Ormož. Predsednik SO Ormož, Franc Novak, je v svojem kratkem nagovoru izrekel zahvalo PTT podjetju Mari- bor, ki je v ormoško pošto vložila izredno visoka sred- tva brez soudeležbe občine, kar se danes redko dogaja. Program je popestrila god- ba na pihala in moški pevski zbor PTT podjetja Maribor. Po ogledu prostorov in na- prav v ormoški pošti so si gostje ogledali klet Slovenija vino — samostojni obrat »Jeruzalem« Ormož. Slavnost so zaključili v ormoškem ho- telu ob dobri kapljici in or- moških specialitetah. J. Rakuša »Muhastoprestanih borbah I, derik Ptujski okrog leta 1, iztrga Madžarom ormc, okraj ?n premakne mejo '■ stran Središča na levi Borla na desni strani Dr3 Za obrambo meje naseli i Veliki Nedelji nemšVi vi ški red. Sredi 13. stoletji , Ptujski pridobijo razen S:; dišča in Borla še Vurbei 50 let pozneje še gornje ^ loze. Tako postanejo v stoletju mogočni zemlji' gospodje in ena najvpliv:'^ ših plemiških rodbin v de- li. V moškem rodu izuff leta 1438. V Ptuju ustanovijo 1'^ 1230 dominikanski in ne^' desetletij pozneje minor''- samostan. Ta je od nai" njen za dušno pastirsf| med Slovenci. Najlepša ^ hova ustanova je cerkev ■ Ptujski gori, zgrajena o!^ leta 1400. jgpNiK — Četrtek, 21. maja 1970 stran 7 dostop učencev glastieme lofe Ptuj pretekli ponedeljek je bil y ptujski glasbeni šoli za- Ijjučni javni nastop učencev (Bienjene šole. Najprej so jjjgrali najmlajši. Za njimi jj nastopili učenci višjfh ^zredov in otroški p.vski ibor. Med nastop m je Irma glrrinjar posvetila krajši na- govor proslavi obletnice svo- jiode in 25-letnen u c'e-u glasbene šole v svobodni do-. movini. Ob tem je poudarila požrtvovalno delo Ele Sen- čarjeve, ki je vsa povojna leta na šoli. Letos je poteklo 20 let, odkar je ravnateljica glasbene šole. Za požrtvo- valno delo pri vzgoji mladih glasbenikov, pri obnovi in skrbi za lepši izgled glasbe- ne šole so se Eli Senčarjevi zahvalili tudi najmlajši u- čenci. ZR Ela Senčar prejema čestitke in darila za 20-letno delo ra- vnateljice glasbene šole. Foto: S. Kosi. O delovni konferenci esperaniske sekcije Iz poročila predsednika je razvidno, da je kljub njego- i^i bolezni bilo delo dokaj uspešno. Člani so sodelovali pri srečanjih, izletih in kon- ferencah. Posebno je omem- )e vredno prijateljsko med- :iarodno srečanje dne 5. ok- tobra; o tem je poročal tudi Tiednarodni esperantski l.st LA PRATIKO. Konferenco je pismeno po- zdravil predsednik Sloven- il^e esperantske zveze iz ^ubljane in član iz Lenar- ta brzojavno. Zastopnik »Svo- bode« tov. Janžekovič je iz- razil upanje, da bo s subven- cijo možno tudi letos poto- vanje na kongrese enemu ali drugemu članu. Na razpola- go bo sekciji soba v Narod- nem domu. Prvi sestanek bo v ponedeljek, 1. junija. Je- seni pa bodo verjetno tudi tečaji. Pozornost je zbudil film, ki nam ga je zavrtel tov. Ve- lunšek. Tov. Pušnikova je tolmačila mesta in zanimi- vosti Helsinkov, Stockholma, Osla, Kopenhagna, Berlina .n Prage. Jeseni upamo, da bomo gledali film o svetovnem esperantskem kongresu na Dunaju. Gasilske konference Preteklo nedeljo so bile v iasilskih centrih Ptuj, Lov- "snc, Majšperk, Gorišnica, Bukovci in Dornava konfe- *nce na katerih so obravna- '■^li poročila upravnega in nadzornega odbora, zaključ- ki račun zveze za lansko le- * in predračun za letos. V ^zpravi je bilo govora o ^foblemih dela na terenu. ^Prejeli so tudi smernice za "adaljnje delo društev in l^ze. ZR Mali oglasi UGODNO prodam pet panjev čebel in eno leto staro psičko ovčarko. Vladimir Tašner, Ob železnici 2, Ptuj. FANTA sprejmem na stanova- nje. Ptuj, Zagrebška M. DOBRO ohranjeno kopletno spal- nico in moped TMZ prodam. Za- liko Ošlovnik. Poljska cesta 2, Ptuj (pri Ucku). VISOKOPRITI.ICNO dvostano- vanjsko hišo na periferiji mesta vanjsko hišo na periferiji mesta Ptuja, primerno tudi za gostin- stvo prodam. Naslov v upravi. OPOZARJAM vsakogar pred na- kupom kakršnihkoli premičnin ali nepremičnin od Janeza Ko- vačec iz Kukave 9, p. Juršinci. ker so last žene in otrok. Mari- ja Kovačec, Kukava 9. OTROŠKO posteljo z vložkom prodam. Naslov v upravi. PRODAM SENO in otavo ter več stavbenih parcel. Ivan Emer- šič. Cesta Olge Meglic 2G, (Vi- čava) Pttfj. PRODAM zelo poceni košnjo sena in ca. 500 kg suhe krme. Ptuj, Zagrebška 41. UGODNO prodam obračalnik za seno (sonce 3) skoraj nov, pri- meren tudi za BCS kosilnico. Franc Pintarič, Pacinje 15 p. Moškajnci. ISCEM sobo v Ptuju. Naslov v upravi. PRODAM VW 1390. Rudolf Tr- pine, Ptuj, Bezjakova 12. JAVNA ZAHVALA Zahvaljujemo se celotnemu ko- lektivu doma dr. Marjana Boršt- narja iz Dornave za lep spre- jem ob priliki proslave 25-letni- ce osvoboditve, ko so pripravili s svojimi varovanci pester pro- gram in pogostitev za vse pri- sotne starše, istočasno izražamo globoko hvaležnost za vso skrb in nego naše hčerkice Danic? Hvaležni starši Vajdovi iz Krče- virie pri Vurberku. PRODAM 2000 kg prešane sl.ime za steljo Janez Pogačar, Sveča p. Majšperk. MLADA inženirka išče opremlje- no sobo v Ptuju s 1. junijem. Ponudbe pošljite pod 1. junij«. Poziv.imo vse kmetovalce s področja LD Ormož, da dvignejo zaščitna sredstva (morkit, fenolin), katera dobe brezlačno pri Mirku Curinu v Ormožu, Ptujska cesta 11 Lovska družina Ormož Uspel Cajnkarjev literarni večer v soboto, 16. inaja, je bil, sicer ob malo pozni uri, li- teraren večer, posvečen pisa- telju in ptujs.kemu rojaku Stanku Cajnkarju. Jubilant, ki je dosegel svoj sedmi križ, je že lani sprejel za svoje kulturno in osebno zavzeto delo plaketo mesta Ptuja. Li- terarnega večera, ki sta ga pripravila gimnazija in Ljud- ska in študijska knjižnica, se je udeležil sam pisatelj. Pro- stor v novi Studijslvi knjiž- nici, je za take prireditve prav primeren, čeprav je bil tokrat skoraj malo premaj- hen. Prišli so nekdanji Cajn- karjevi učenci, več kulturnih delavcev in dijakov, medtem ko so pa bili zastopniiki SO Ptuj zaradi sprejema pri predsedniku Titu. Njegova dela so brali Sonja Srečko- vič in Andrej Krope j, oba dijaka, režiser Peter Malec ter nekdanja amaterska igraJ- ca Slavica Aličeva ter Franjo Gunžar. Odlomki so bUi lepo izbrani, čeprav morda malce predolgi, kar je za poslušalce, glede na pisateljev stil, ki izredno zgoščeno pripovedu- "je, bolj utrudljivo. Uvodno besedo je poveda- la ravnateljica knjižnice Mi- lojka Aličeva, ki se je s hva- ležnostjo spomnila na pisate- lja kot na svojega nekdanje- ga profesorja in njegovo glo- boko razumevanje za sleher-, nega dijaka na ptujski gim- naziji, ne glede na njegov svetovni nazor. Za njo je ori- sal profesor Ivo Arhar pisa- teljevo delo in njegovo oseb- nost. Njegove besede so bile zanimiv in vsestranski pri- kaz Cajnkarja in bi bilo do- bro, da jih kje objavi. Na koncu je spregovoril sam ju- bilant in se je malo v re- snem, malo v šaljivem tonu zahvalil za lepo pripravljen literarni večer in razstavo. Posebej je spregovoril o svo- ji drami ►>Zvest<)ba«, ker se taki »zvestobi« tudi sam ču- ti zavezanega, zvestobi pokli- cu, pisateljskemu delu ter slovenskemu narodu in člo- veku, ki se nesebično bori za boljšo in bolj humano dru- žbo. Ko je govoril o novi slo- venski literaturi, je priznal svojo odmaknjenost od nje in bil mnenja, da ta literatura sploh ni umetnost, pač pa sa- mo igračkanje s pojmi, ki jih verjetno še avtorji sami ne razumejo. Prav tako je je zavrni! označbo tkz. >-kato- liške literatureker če je umetnost je to samo umet- nost in nič drugega ali pa sploh to ni. V nasprotnem primeru bi lahko govorili o ateistični umetnosti, musli- manski umetnosti itd., kar pa je nesmisel. Nato še se je en- krat zahvalil za šopke, knji- žno darilo ter lovorov venec in opozoril poslušalce na svo- jo novo izdajo ^►Noetove bar- ke«, romana, ki se dogaja pred vojno na ptujski gim- naziji ter izbor krajših nove! in črtic »Trideset let«. Obe deli sta izšli letos. Pisateljevemu visokemu ju- bilej« se tudi pridružujemo mi in mu kličemo: »Še na mnoga leta!« -ob Jubilant med svojimi starimi znanci Foto: S. Kosi VREME ^0 nedelje, 31. maja 1970. Polna luna je bila v če- *ftek, 21. maja, ob 4.38. Napoved: od nedelje, 24. !*aja, do nedelje, 31. ma- bo sončno in vroče do J stopinj C. No nedelje, maja, pa so še možne •osamezne plohe. Alojz Cestnik OBVESTILO Gozdni obrat v Ptuju obvešča vse gozdne po- sestnike, da bomo vršili odkazilo lesa za sečno leto 1970/71 v času od 25. maja do 30. decembra 1970. Lastnike gozdov bomo sproti obveščali o dnevu odkazila po posameznih katastrskhi občinah na kra- jevno običajni način. Prosimo vse gozdne posestnike, ki želijo, da se jim odkaže les, da se držijo omenjenega razporeda in da o dnevu odkazila obvestijo tudi svoje sosede. Opozarjamo vse lastnike gozdov, da naknadnih odkazil ne bomo vršili. Gozdni obrat Ptuj TP Merkur Piuj procfalalna Zvezda, Srbski trg 2 organizira veliko prodajo moških oblek in ve- trovk tovarne MURA po tovarniško znižanih cenah: moške obleke: stara cena 670 nova cena 390 MOSKE OBLEKE: stara cena 670 din, nova cena 390 din VETROVKE: stara cena 190 din' nova cena 100 din Pričelek prodaje v ponedeljek 25. maja 1970. Prodajalna bo odprta NON* STOP od 7,30 do 19. ure. Vabimo vas, da se poslužite izredne ugodno- sti ter nas obiščite. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja I970 Šobik, strokovni pisatelj in predavatelj Ob 15-letnici smrti pedagoga Matije Senicoviča, roj. v Središču 1867-1955 Matija SENKOViC je bil v predvojnem mariborskem kulturnem življenju mar- kantna osebnost. Čeprav je bil od leta 1927 v pokoju kot obl. šolski nadzornik, je imel še polno dela. Urejeval je znani pedagoški list PO- POTNIK, kot odbornik se je udeleževal sej tedanje peda- goške centrale, pisal je raz- prave in članke ter predaval na učiteljskih tečajih in pe- dagoških tednih za starše. S svojo visoko postavo, širo- kim znanjem in izkustvom je vsakomur vzbujal ugledi in spoštovanje. V domači in tuji literaturi je bil zelo razgledan in njegove razla- ge je bilo prijetno poslušati. Prvotno ime Senkoviča se je glasilo Lichtenwallner. Pod tem rodbinskim imenom je bilo 28. oktobra 1867 za- beleženo njegovo rojstvo kot Matija v Središču ob Dravi. Rodil se je v hiši s tedanjo št. 8, toda starši so se z dru- žino pozneje preselili v Or- mož, kjer je Matija obisko- val ljudsko šolo (1873—1878). Štiri razrede gimnazije je dovršil v Varaždinu z odliko (1882). Ker so se starši pre- selili v Maribor, je nadarje- ni Matija obiskoval učitelji- šče v Mariboru in maturiral 1887. Ze v novembru istega leta je postal učitelj v Rušah, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. S svojim pe- dagoškim delom je veliko pri- pomogel šoli, da je zaslovela med najboljšimi v okraju. Med prvo vojno je tudi do- sti pretrpel zaradi svoje na- rodne zavednosti, saj so bile tedaj Ruše znane kot »mali Beograd«. Zaradi prestanih krivic v ljubezni do naroda se je leta 1924 preimenoval v Senkoviča. Februarja 1. 1919 je postal šolski nadzornik za mesto Maribor, pozneje pa za okra- ja Maribor in Slovenska Bi- strica. Povsod se je odliko- val kot organizator noveggi slovenskega šolstva, od leta 1924 do 1927 pa je postal ob- lastni šolski nadzornik za tedanjo mariborsko oblast, ki je obsegala polovico Slove- nije. Tudi v letih i5bkoja je Se veliko delal, največ pisal, umrl pa je v visoki starosti 25. februarja 1955. Letos po- teka 15-letnica njegove smr- ti, pred tremi leti pa je mi- nila stoletnica rojstva. M. Senkovič je deloval kar v treh epohah razvoja slovenskega šolstva: v av- strijski dobi v boju za slo- vensko šolo, v stari Jugosla- viji kot organizator preroje- nega šolstva in po 1. 1945 je pazljivo sledil šolskim refor- mam v sedanji državi. Delu- joč na ruški šoli se je že iz- kazal s pisanjem člankov in razprav ter s predavanji za učitelje in starše. Povezan je bil s H. Schreinerjem, s Slo- vensko šolsko matico, sezna- njal pa se je tudi z nemški- mi in češkimi pedagoškimi deli. Zanimale so ga zlasti ideje ob »stoletju otroka«, problemi delovne šole, nače- la umetniške vzgoje ter re- Matija Senkovič forme zemljepisnega, zgodo- vinskega in jezikovnega po- uka. O vsem tem je veliko pisal v Pedagoških letopisih in Popotniku, poprej pa je preizkušal nove zamisli s svojim delom v razredu. V tistih časih je bil M. Senko- vič daleč znan kot »mode- ren« šolnik, ki- tudi praktič- no oblikuje nova načela pri svojih učencih v šoli. Znal je povezovati teorijo s prak- so in o uspehih poročati v javnem tisku. Pravo »revolucijo« v meto- diki je M. Senkovič povzro- čil z dvemi deli svoje knjige PROSTO SPISJE, ki je izšla v 1. 1908/9 v Ljubljani. Z njo je povsem prelomil s tradi- cijo šolskega spisja, da se je temu čudil celo H. Schrei- ner, ter odprl učencem širo- ko pot do ustnega in pisme- nega govora o vsem tem, če- sar je polno otrokovo srce in duša. Dotlej so namreč bili učenčevi jezikovni izdel- ki enolični in dolgočasni in bolj sadovi učiteljevih kot učenčevih misli. V drugem delovnem ob- dobju se je Senkovič posve- čal reorganizaciji osnovnih šol kot okrajni in oblastni nadzornik v severovzhodni Sloveniji. Ni se zapiral v pi- sarno, temveč je hodil iz kraja v kraj ter skrbel za posodobljeni pouk s pisme- nimi in ustnimi navodili. Iz teh let so nastale razprave o Bistvu in pomenu delovne šole (Pop. 1925), Reformi 0- snovne šole (Ped. zbor. 1925), O učnih načrtih (Pop. 1926/ 27) in o podobnih problemih, ki jih je bilo treba tedaj re- šiti. Sodeloval je tudi v or- ganizaciji Jug. učiteljskega združenja za Slovenijo, ki se je s celjsko deklaracijo osvo- bodilo strankarskih pritiskov. Sele v letih pokoja je na- šel M. Senkovič pravi čas za pisanje, s katerim je siste- miziral svoja štiridesetletna izkustva. Od 1. 1930 do 1938 je postal urednik Popotnika, ki je pod njegovim uredni- kovanjem izgubil na svoji prejšnji radikalnosti, sicer se je pa posvečal izboljšanju vaških šol, uvedbi strnjene- ga in rokotvornega pouka in pod. zahtevam pedagoško razgibanega časa, ki ga je povzročilo znano delo dr. F. Zgeča Vzgoja najširših pla- sti našega naroda. Kot ured- nik je Senkovič zastopal me- ščansko stališče, da je »pe- dagoška reforma predvsem pedagoška evolucija«. Iz nje- govega peresa so izhajale obširne razprave, tako npr. Glavni cilji nove pedagogi- ke in sredstva v njih dosego (1930/31), Pedagoško preizku- sno delo (1931/32), Sola in dom (1933), Otrok in knjiga (1934), ki sodi med njegove najboljše. Njegova knjiga NOVODOBNO ŠOLSKO DE- LO (1935) prinaša to novost, da avtor pouk vsakega pred- meta didaktično omejuje tu- di na psihološke možnosti 0- trokcvega dojemanja. Redki so ljudje, da sredi jeseni svojega življenja s peresom v roki še tako tesno žive s šolo in njenimi problemi kot je tako delal Senkovič. V svoji najvišji starosti je na svojerrf domu še sadjaril na svojem velikem vrtu ter me malo pred smrtjo pogostil s svojim žlahtnim sadjem. V mislih mi je ostal kot Stri- tarjev gospod Mirodolski, ki smo ga občudovali iz čitank v otroških letih. Senkovičevo pedagoško de- lo je seveda plod časov, v katerih je nastajalo. Nekate- ra njegova osnovna izhodi- šča so v novih družbenih raz- merah sicer izgubila svoj po- men, mnoge zamisli pa še žive dalje v današnjem šol- skem delu. Zdi se mi vred- no ponoviti njegovo oporo- ko, zapisano 1. 1936 v njego- vi knjigi: »Ne mirujmo, dokler ne postanejo vse šole v naši lju- bi Jugoslaviji kakor steklene palače, polne sončne svetlo- be in ljubljenega petja, pol- ne pestrih cvetlic in druge lepote in sredi vse te kraso- te in mesnega dela polne srečnih*^ veselih otrok!« Albert Žerjav Srečanje obveščevalcev in aktivistov v počastitev 25-letnice o- svoboditve so se v soboto se- stali v hotelu Zamorc v Ma- riboru na spominskem sreča- nju nekdanji mariborski in pohorski obveščevalci in ak- tivisti, ki so pred 25 leti ka- korkoli sodelovali v akcijah pri reševanju mostov, elek- trarne Fala in drugih objek- tov. Znano je namreč, da je imel okupator v svojem uni- čevalnem načrtu med umi- kom rušiti javne naprave, kar je tudi dosledno izvajal, le v mariborski pokrajini je po zaslugi vrlih obveščeval- cev in aktivistov ostalo tako rekoč ,vse nedotaknjeno. Tega srečanja so se ude- ležili nekdanji obveščevalci in aktivisti iz Maribora, Ptu- ja, Frama, Slovenjega Grad- ca in od drugod. Nekateri so bili zadržani, nekaj pa je bi- lo nedosegljivih. To srečanje je počastila s svojo navzoč- nostjo tudi zaslužna nekda- nja partizanka Mica Rokova, ki je imela v času okupacije pomembne funkcije v orga- nih OF na Pohorju pod vod- stvom takratnega sekretarja Sergeja Kraigherja. Na sre. čanju je bil navzoč tudi precj. stavnik mariborskega muze, ja osvoboditve kustos Mirko Fajdiga. Srečanje je bilo zelo pri- srčno, ker je marsikateri od udeležencev obujal spomine na takratne hude čase, vsi pa so se veselili ob doseženih uspehih. To jubilejno srečanje je vodil Fran j o Novak, znan ak- tivist, ki je v najbolj odlo- čilnem trenutku kot namiš- Ijen komisar preslepil oku- patorja in »zasedel« njegovo osrednjo politično postojan- ko na tako imenovanem Spodnjem Štajerskem Land- rat, ter tako kot lažni Macht- haber von Unterstelermark dajal striktne »ukaze«, da se ne sme ničesar porušiti!.., To je tudi pripomoglo, da so bile vse reševalne akcije ta- ko uspešno končane. S tem je bila očuvana naši novi Ju- goslaviji več milijardna vred- nost. G. Ingoličevc! bralna značka v Ormožu Tekmovanje za Ingoličevo bralno značko, ki je bilo v soboto v Ormožu in pri Mi- klavžu, se je udeležilo okrog 700 pionirjev, pionirk in ci- cibanov iz ormoške občine. Organizator bralne značke je bilo društvo prijateljev mladine Ormož. Kot gostje so na prireditvi brali svoja dela književniki: Gema Haf- ner, iz Maribora, Marjan Ko- lar iz Raven na Koroškem, Leopold Suhodolčan iz Pre- valj. Tudi učenci so z bra njem lastnih literarnih stva ritev pokazali izredno lepe| uspehe. Podelili so 163 zlatih, 181 srebrnih in 205 bronastih bralnih značk. Na koncu so sklenili, da se bodo pionirji ormoške občine udeležili sre- čanja vseh »značkarjev«, ki bo v Koti j ah ob 10. obletni ci obstoja bralne značke. J. R. Jotri bodo gostovali v Ormožu mladi pevci iz Madžarske Jutri, v petek, 22. maja, s pričetkom ob 18. uri se obe- ta Ormožanom na grajskem dvorišču v Ormožu (v pri- meru slabega vremena v ki- nodvorani) zanimiv kutumi dogodek. Ormožanom, ki so že več- krat dokazali, da so za to- vrstne kulturne dogodke hva- ležna publika, se bo s svojim koncertom predstavil ma- džarski mladinski pevski zbor iz Szombathelyja. Or- možani bodo svoje goste sprejeli že v petek okrog pol- dneva. Razkazali jim bodo mesto in bližnje Jeruzalem ske vinograde. Po koncertu bodo mladi pevci prenočili pri svojih mladih vrstnikih iz Ormoža, naslednji dan pa se bodo odpravili na oged Ptuja in na Pohorje. I Kot nam je sporočil Lojze Kranjčan, ravnatelj nižje glasbene šole Ormož, bodo Ormožani še to leto vrnili obisk svojim mladim prija- teljem iz Madžarske. Oba koncerta bosta v znamenju zbliževanja mladih iz dveh sosednjih držav. | J. S. I Uspela modna revija v hotelu »Jeruzalem«! v Ormožu Kot smo že poročali je bi- la pred nedavnim v hotelu »Jeruzalem« v Ormožu uspe- la modna revija, ki jo je pri- pravila BLAGOVNICA-PO- TROSNIK iz Murske Sobote. Ormožani so si z zanimanjem ogledali nove pomladanske in poletne modele konfekci- je, čevlje in modne dodat- ke, ki so jih nosile prikupne manekenke, maneken in o- troci. Ob domači glasbi je prire- ditev prehitro minila in Or- možani si želijo tovrstne pri- reditve tudi v bodoče. V Or možu smo slišali željo, da tudi TP Merkur iz Ptuja, ki se je že lani uspešno izkaza- lo kot dober organizator modnih revij — predstavilo tudi v Ormožu. I Hotel »Jeruzalem« v Of možu se je tudi tokrat izka- zal kot dober gostitelj i" prav bi bilo, da bi v njego- vi lepi notranjosti lahko ' kratkem zopet preživeli lep in prijeten večer na podobni prireditvi. J. ^' jgDNIK — ČETRTEK, 21. maja 1970 STRAN 9 Medobčinsko posvetovanje mladih Občinska konferenca ZMS Slovenska Bistrica je prire- ijila medobčinsko povetova- pje o klubski dejavnosti, poleg domačinov pa so se ga ude- ležili še mladi iz Murske So- bote, Ljutomera in Ptuja. _ Tema razgovora je bila ja- sno določena, potekala pa naj 'bi izključno o dejavnosti mladincev v klubih. Predsed- nik bistriške občinske kon- ference Mirko Munda je v začetku poudaril, da naj bi se pogovarjali le o dejavno- sti, saj razgovor o financi- ranju ne bi pripeljal daleč. Kljub temu pa smo dobili ob- čutek, da je bil denar pri ve- čini udeležencev poglavitna in izhodiščna točka, tako da je posvetovanje včasih do- bilo kaj komično podobo. Predstavniki kluba mladih iz M. Sobote so udeležen- ce seznanili z vsemi oblikami njihovega dela, in reči mo- ramo, da je le-to izredno plo- dno in pestro. Seveda bi bilo nesmiselno pričakovati, da bodo tudi klubi povzeli nji- hov sistem v celoti. Mnogo pa je bilo stvari, ki so jih So- bočani povedali, ki bi lahko koristile vsakemu klubu mla- dih. Sprijazniti .se je treba z dejstvom, da se morajo mla- di najprej dobro organizira- ti in dokazati družbi, da so s svojim delom zaslužili druž- beno podporo. V Ptuju, Lju- tomeru in Slovenski Bistrici so že imeli madinske klube, žal le za kratek čas. V vseh treh mestih pa se ponovno pripravljajo za ustanovitev. Trenutno so najdlje Bistriča- ni, ki so klub ustanovili pred tremi tedni, v tem kratkem času pa so že poželi nekaj sadov svojega dela. V razgovoru smo lahko tu- (ii opazili, da mnogi niso mo- gli najti rešitve, kaj je mla- dinski klub in kaj mladin- ska organizacija. Posamezni aktivi s področja bistriške občine imajo takšne progra- p!>e, da bi jih z vso pravico imenovali klube. Potrebno pa se je sprijazniti z dejstvom, ^a ne moremo enačiti kluba mladih na vasi ali v mestu. Delo poteka v različnih oko- liščinah, želje vaške mladine Pa se razlikujejo od tistih, ki jih imajo mladi v mestih. Nikakor ne moremo trditi, ^a posvetovanje ni uspelo, ontienimo lahko le to, da je opaziti precej razlik v poli- tiki vodenja mladih v posa- "^eznih občinah. Ck)tovo je, ^a je potrebno v klubih de- bati tisto, kar zanima večino Ji^ladih, le-to pa se da naj- bolje izvedeti z anketami, •fjer se člani izjasnijo, kate- dejavnost jim je najbolj Pri srcu. Na posvetovanju smo tudi slišali, da bi se morali člani klubov večkrat sestajati in izmenjati izkušnje, ki so jih pridobili. Omenjena srečanja bi koristila vsem, saj bi se lahko dodobra pomenili, ka- tera oblika dela je boljša in katero bi lahko opustili. Ob koncu so se tudi dogo- vorili za srečanja na šport- nem področju, ki bodo ob dnevu borca. Predlagali so, da bi bile v vsakem mestu po dve športni panogi, do- ločneje pa bodo o tem spre- govorili predstavniki šport- nih komisij, ki se bodo zbra- li v Slovenski Bistrici 28. maja. -d Ob dnevu javne varnosti Ob dnevu javne varnosti je Franjo Rebernak, pred- sednik SO Ptuj priredil v ptujskem hotelu sprejem za uslužbence javne varnosti. V nagovoru jim je čestital k prazniku. V imenu predsed- nika republike Tita je pode- Karl Lončar, komandir po- staje milice Ptuj, se zahva- ljuje za pozornost ob dnevu javne varnosti lil odlikovanje red dela s srebrnim vencem komandir- ju postaje milice Ptuj Karlu Lončarju in Slavku Ličanu, ki je bil upokojen. Milični- kom, ki so letos dopolnili dvajset let dela pri organih za notranje zadeve, je Franjo Rebernak podelil spominske ure. Prejeli so jih Lutarič Koloman, Jože Novak, Vik- Miličniki na svečanem sprejemu pri predsedniku SO Ptuj Franju Rebernaku tor Srebernjak, Vinko Pav- lovič, Jožica Vlašič in Ivan Mramor. Kari Lončar se je zahvalil v imenu odlikovanih in na- grajenih. Med drugim je po- udaril, da je služba javne varnosti na območju ptujske občine dosegla uspehe pred- vsem s sodelovanjem z dru- gimi službami v občini. U- speh službe javne varnosti je tudi odraz sodelo\'anja z občani. Pohvalil je moralno in materialno pomoč občin- ske skupščine službi javne varnosti. Jože Fridl, občinski javni tožilec, se je pohvalno izra- zil o delu ptujske milice, predvsem na področju pre- gona kaznivih dejanj. Ob dnevu javne varnosti je delegacija pod vodstvom Franja Rebernaka obiskala v ptujski bolnišnici tudi A- lojza Hribarja in mu izroči- la odlikovanje red dela s sre- brnim vencem. Tradicionalno športno tek- movanje ob dnevu javne varnosti v Ptuju je bilo v od- bojki, streljanju z zračno pu- ško in Šahu. Pokrovitelj tekmovanja je bila OK SZDL Ptuj. Po končanem tekmovanju je njen predsed- nik Zdravko Turnšek pode- lil prehodni kopal ekipi soci- alistične zveze, ki je dosegla največ točk v skupnem plas- manu. Drugo mesto je dose- gla ekipa milice, tretje mla- dina, četrto pa ekipa ptuj- skega garnizona. V posamez- nih disciplinah so dosegli naslednje uspehe:^ v odbojki je bila prva ekipa socialistič- ne zveze, druga ekipa milice, četrta ekipa mladine. V stre- ljanju z zračno puško je bila tretja ekipa iz garnizona in najboljša ekipa milice, dru- ga je bila ekipa mladine, tre- tja ekipa SZ in četrta ekipa garnizona. V šahu je bila prva ekipa SZ, druga ekipa mladine, tretja ekipa garni- zona in četrta ekipa milice. ZR V nedeljo, 24. maja, festival nifacfinsicih pevskih zborov občine Ptui v nedeljo, 24. maja 1970 s pričetkom ob 14,30, bo na dvorišču minoritskega samo- stana v Ptuju festival mla- dinskih pevskih zborov obči- ne Ptuj (v primeru slabega vremena v telovadnici osnov- ne šole »Tone Znidarič« — Mladika). Sodeluje 16 mla- dinskih pevskih zborov. Festival ima že ustaljeno tradicijo, saj bo že deseti za- poredoma. Ugotavljamo, da v prejšnjih letih festival ni bil tako obiskan, kot bi to zaslužil zaradi ogromnih na porov, ki so jih vanj vložili naši učenci — pevci in nji- hovi pevski učitelji. Na pri- reditvi smo vsakokrat pogre- šali starše otrok in mladino, čeravno so naše festivale glasbenih strokovnjakov pri- znali kot najboljše v Slove- niji ali pa vsaj med najbolj- šimi. Prepričani smo, da bo letos bolje. V tednu pred festivalom (od 18. do 23, maja) bodo pro- dajali učenci ptujskih osnov- nih šol programe festivala, ki bodo veljali kot vstopnica. Za odrasle stanejo 3 din, za otroke pa 1 din. Prosimo Ptujčane, da jih ne odkla- njajo, saj je vstopnina naš edini dohodek, stroški festi- vala pa znašajo precej nr»tl milijon starih dinarjev (pre- voz učencev z avtobusi iz raznih krajev občine v Ptuj, pogostite^ pevcev, skromne nagrade zborovodjem, plaka- ti in programi in dr.) S svojim obiskom boste da- li priznanje učencem — pev- cem in pevskim učiteljem a,a njihove napore in požrtvo- valnost in jih spodbudili k njihovemu nadaljnjemu, se uspešnejšemu delu. Občinski svet Zveze kul- turno prosvetnih organizacij Ptuj. Pedružbljcinje . . . (Nadaljevanje s 1. strani) primerno oborožitvijo in z di'ugimi materialnimi sred- stvi. Nekatere pomanjkljivo- sti pa se še kažejo v pre- majhni obveščenosti občanov o njihovih konkretnih nalo- gah, v organizacijski nedo- grajenosti priprav v krajev- nih skupnostih in delovnih organizacijah. Pri razvijanju raznih obrambno-vzgojnih oblik se je potrebno v večji meri posluževati društev, kjer se zbira mladina; v več- ji men pa je treba pritegniti tudi ženske, ki kažejo veliko pripravljenost za sodelovanje v oblikah splošnega ljudske- ga odpora. Obširneje je go- voril o financiranju priprav SLO, o dolgoročnejših nalo- gah na tem področju m o konkretnih nalogah, ki jih rncrcmo opraviti v letošnjem letu. V obširni razpravi je bilo povedanih mnogo koristnih predlogov, pripomb in dopol- nitev k poročilu, saj so vsi razpravljavci izhajali iz kon- kretne prakse. Po razpravi so sprejeli konkretna stališča, ki obvezujejo zlasti komuni- ste na tem območju. Iz sta- lišč povzemamo: — Skladno s krepitvijo JLA in teritorialnih enot je potrebno razvijati tudi vse drugo oblike celovitega siste- ma odpora, vanj racionalno vključiti vse sile in sredstva družbe Poleg organiziranega oboroženega odpora morebit- nemu agresorju, se je treba pripraviti za preprečevanje subverzivne dejavnosti tujih agentur. za zaščito civilnega prebivalstva, družbene last- nine, kulturnih vrednot in podobno. — Priprave za splošni ljudsk' odpor morajo biti se- stavni del družbenopolitič- nega delovanja. Utrjevati je treba zavest, da je odpor edi- na alternativa za ohranitev naše nacionalne samostojno- sti in samoupravne družbe. To zahteva realna ocena so- dobnega položaja v svetu. Zato moramo v krajevnih skupnostih, v delovnih orga- nizacijah, v sredstvih obve- ščevanja javnosti, v družbe- nopolitičnih organizacijah, v društvih, še posebej pa v šo- lah, razvijati idejno-politič- no dejavnost, v kateri bodo prisotne razsežnosti patrio- tizma, samoupravljanja, svo- bode in neodvisnosti. — Konferenca ZKS v ob- čini in komite s komisijo za splošni ljudski odpor je os- novni idejnopolitični usmer- jevalec celotne dejavnosti v pripravah vseljudskega od- pora v občini. — V najkrajšem času je potrebno v vseh krajevnih skupnostih ustanoviti odbore splošno-ljudskega odpora, ki naj bc(do nosilci vsebinskih in organizacijskih pripravna svojem območju. Pri tem se nai zlasti angažirajo koordi- nacijski odbori pri občinskih konferencah SZDL, ki naj prevzamejo tudi skrb za st^- no pojasnjevanje občanom koncepta vseljudskega odpo- ra. Odgovorna naloga komi- tejev je, da usposabljajo ko- muniste, ki morajo biti glav- ni nosilci idejno-politične de- javnosti v pripravah sploš- nega ljudskega odpora. Franc Fideršek STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja 1970 Pastirci, rejenci in morda še kaj (Nadaljevanje) Socialna delavka Albinca Flajnik je zapisala, da niti v enem primeru ni mogla u- gotoviti, da bi bil katerikoli pastirček socialno zavarovan. Se več, delodajalci pošljejo ob nezgodah otroke v zdrav- stveni dom v breme zavoda za socialno zavarovanje. Skrbstveni organ skupšči- ne občine Slovenska Bistri- ca ni vodil ustrezne eviden- ce in nadzora nad temi otro- ki. V rejo so bili oddani brez vednosti skrbstvenega orga- na, odgovornost delodajal- cev do otrok njihovih zako- nitih zastopnikov ali skrb- stvenega organa, kakor tudi svojcev, ni nikjer opredelje- na, kar seveda otežkoča tudi primerno ukrepanje. Edina možnost, ki jo lahko uporabi za pravno osnovo sta temelj- ni zakon o rejništvu in te- meljni zakon o razmerju med starši in otroki. Predlogi ukrepov Analiza je pokazala, da gre za kompleksen socialno- ekonomski problem, ker je ta prav v toliki meri odvi- sen od razvoja ekonomike kakor socialno-političnih u- krepov, ki jih bo prevzema- la celotna družba in nekate- re od njih neposredno služba socialnega varstva. Čeprav gre za problem, ki se sam po sebi manjša, zahteva le-ta na območju bistriške občine ukrepe, ki naj bi vsaj malo omilili položaj teh otrok. Skrb za človeka ni samo stvar socialne službe, tem- več je prav v toliki meri stvar drugih družbenih služb, družbenih organizacij s hu- manitarnimi programi, po- sebej pa še krajevnih skup- nosti. Svet za socialno varstvo in varstvo družine ter občinska skupščina bi morali temelji- to obravnavati to problema- tiko in sprejeti stališča, ki bodo vodila k rešitvi. Prav tal^o pa naj bi bili z gradi- vom in stališči seznanjeni organizaciji RK in Društva prijateljev mladine, ki bi lahko vključili v svoje pro- grame konkretne sklepe o ukrepih na tem področju. V delovni program refe- rata za rejništvo v upravi je potrebno vključiti skrb za otroke kot stalno nalogo, s katero se je treba ukvarjati kot primerom rednega rejni- škega razmerja. Evidence obiskov naj bi uredili s po- sebnimi karticami, kot so to storili že v mnogih državah drugod po svetu. Delno evidenco, ki je že naložena na predlog republi- škega sekretariata za zdrav- stvo in socialno varstvo Slo- venije, je treba dopolniti in jo voditi kot obvezno. Za o- troke v »črni reji« je potreb- no organizirati stalno pomoč učiteljev, ki najbolje vedo za prelive teh otrok bodisi ob priliki vpisov ali izstopov iz šole. Za hitrejše in temeljitejše poročanje pedagoških delav- cev naj bi ustrezna služba pripravila obrazce, ki naj bi vsebovali vse značilnosti otroka, njegovih staršev, o- pis družbeno-ekonomskega in socialnega stanja njegove družine, kulturno raven, družbeno usmerjenost ter zdravstveno in družinsko sta- nje. Proučiti in iztisniti bi bilo potrebno dodatne oblike ma- terialne pomoči (otroški do- datek, preživnino, skrb star- šev), kjer je to mogoče, po- iskati dodatno družbeno po- m.oč, otroke same pa vključi- ti v delo le toliko, kolil^or zmorejo in je za utrditev de- lovnih navad potrebno. (Konec prihodnjič) POSLOVILI SMO SE OD VIKTORJA Pred nekaj dnevi je ostal prostor, na katerem je sedel naš sošolec Viktor VlCAR, prazen. Tih in skromen je sedel vsak dan med nami, sedaj pa ga ni več. Ljubil je nara- vo, zato je tudi ves prosti čas preživel v njej. V torek dopoldne se je veselil z nami, zvečer pa nas je. pretresla viktor vicar vest o njegovi hudi nesreči. V petek je njegovo mlado življenje ugasnilo. Vse je prišlo tako iznenada, da ga vsi učenci niti spremiti niso mogli na njegovi zadnji poti. Njegovo mesto v razredu je sedaj prazno. Spomin na plahega in izredno dobro- srčnega tovariša pa bo ostal med nami vedno živ! Učenci i. b razreda osnov- ne šole >^T. Znidarič« Ptuj. Zavarovalnica je odškodninsko odgovorna tudi za škc, ki jo povzročajo tuja motorna vozila Vrhovno sodišče Jugosla- vije je s svojo sodbo Rev 63/70 dne 10. marca 1970 v nekem mariborskem prime- ru odločilo, da so jugoslovan- ske zavarovalnice odško- dninsko odgovorne tudi za škodo, ki so jo povzročila tu- ja motorna vozila pri nas, in ne glede na to, ali je vozilo znano ali ne. Iz 21. člena za- kona o obveznem zavarova- nju nedvomno izhaja, da je zavarovalnica odgovorna za škodo, ki je bila povzročena z rabo motornega vozila, do- mačega ali tujega, znanega ali neznanega in ne glede na to, ali je lastnik motornpga vozila sklenil z zavarovalni- co zavarovalno pogodbo ali ne. Določilo 45. člena zakona o obveznem zavarovanju sploh ne obravnava razmer- ja zavarovalnic do oškodo- vancev, torej odšl<;odninske odgovornosti zavarovalnic za škodo, ki jo povzročajo mo- torna vozila domače ali tuje registracije, znana ali nezna- na, kakor so to jugoslovan- ske zavarovalnice vsa leta prepričevala oškodovance in sodišča, na katera so se oškodovanci neuspešno obr- nili, če je šlo za odškodnino, ki bi jo naj jugoslovanska zavarovalnica poravnala za lastnika tujega znanega ali neznanega motornega vozila. Ta 15. člen ureja samo raz- merja med zavarovalnico in lastniki domačih motornih vozil, ko prisilno ustvarja pogodbeno razmerje za za- varovanje odgovornosti za škodo, nastalo z uporabo motornega vozila. Sodba Vrhovnega sodišča Jugoslavije je naredila ko- nec dolgoletni pravni neza- ščitenosti našega premoženja, zdravja in življenj pred ško- do, ki so jo napravila tuja motorna vozila v Jugoslaviji. Jugoslovanske zavarovalnice so namreč vsa leta uspešno prepričevala nižja sodišča, da za takšno škodo ne odgovar- jajo in da se naj oškodovan- ci pri izterjatvi škode znaj- dejo kakor vejo in znajo. Ne samo to! Jugoslovanske za- varovalnice so uspešno odvr- nile s sebe odškodninsko od- govornost tudi za takšno ško- do, ki jo je nedvomno stori- lo sicer neznano motorno vo- zilo, le zato, ker oškodovanec ni mogel dokazati, da to vo- zilo ni bilo tuje, ampak do- mače. V Jugoslavijo je prihajalo v zadnjih petih letih, od kar je uvedeno obvezno zavaro- vanje motornih vozil, vsako leto milijone in milijone tu- jih motornih vozil, ki so hote, ali nehote povzročila na ju- goslovanskem ozemlju ve- liko škodo na premoženju, zdravju in življenjih. Vsa ta škoda je bila doslej pravno težko poplačljiva. ker se je moral oškodovanec obrniti na tujega lastnika v tujino, tako da je marsikdo raje od- nehal, kakor pa da bi dose- gel odškodnino po tako dol- gi, dragi, zamotani poti. Glede na sodbo Vrhovnega sodišča Jugoslavije so se zja- snila vremena vsaj tistim o- škodovancem, ki so utrpeli škodo pred manj kot tremi leti po tujih znanih ali ne- znanih motornih vozilih, ali pa po neznanih motornih vozilih, za katere niso mogU dokazati, da so bila domača. Zaradi tega, ker še njim ni potekel triletni zastaralni rok, imajo pravico s tožbo proti domači zavarovalnici zahtevati plačilo takšne ško- de. Borut IrgoliČ, odvetnik v IVIariboru POTOVANJE Z VL.A.KOM Železnica se je sedanje čase zelo razvila. Zraven parnih lo- komotiv vozijo že motorne in električne. Sedeži v osebnih va- gonih so prevlečeni z usnjem ali mehko gobo, ki se Imenuje umetna masa. Odrasli in tudi otroci se veselimo, če gremo na krajše ali daljše potovanje z železnico. To je vesela spremem- ba v našem življenju, ker v kratkem času daleč pridemo In nas nič noge ne bolijo. Zame je vožnja z železnico mnogo boljša kot z avtobusom, v avtobusu so ljudje natlačeni in nastane zmeda, če komu po- stane slabo. So namreč ljudje, ki se ne morejo peljati z avtobu- som zaradi slabega zraka in ker se med vožnjo ne morejo nič gibati. Mali otroci postanejo sitni in skačejo mami v naroč- ju. Ona ima potem zmečkano krilo in .je tudi vsa razkuštrana. v železniškem vagonu je pa to drugače, saj se skoraj lahko sprehajaš. Otroci lahko jedo in iz Raven na Koroškem do Ptu- ja, v oddelku sem imel dovolj se igrajo. Mama jim razgrne plašček na klop, da ležijo in sladko zaspijo. Železna kolesa jim pojejo uspavanko. Letos sem se peljal z vlakom prostora in sem se prav dobro počutil. Sedel sem pri oknu in opazoval lepo pokrajino. Drav- ska dolina je slikovita, ker jo obdajajo gozdnati hribi. Dravske hidrocentrale, ki pomenijo naše narodno bogastvo, so mogočne in lepe. V njihovi bližini se v soncu svetijo nove hiše in hi- šice z vrtovi in okrasnimi grmi- či. Tudi železniške postaje so v cvetju kot park. Nikjer nisem opazil kakega nereda ali nesna- ge, vse je bilo čisto kot iz škat- lice. Moje občudovanje je prekinil sprevodnik. Prijazno me je po- gledal in taltoj sem vedel, kaj hoče. Iz denarnice sem hitro po- tegnil vozovnico in mu jo poka- zal. Pogledal jo je in preščipnil. »v Mariboru prestopiti,« .je re- kel in mi jo vljudno vrnil. Reka Drava je počasi tekla dalje. Na drugem bregu sem o- pazoval belo cesto, po kateri so hiteli različni avtomobili in to- vornjaki, motorna kolesa, kole- sa in vozovi. Pešca nisem opazil. Na tovornjakih so bili naloženi velikanski hlodi. Na mariborski železniški po- staji sem prestopil na ptujski vlak. Precej potnikov se nas je nabralo. Med nami je bila tudi neka zelo debela žena. V Cir_ kovcih je hotela Izstopiti in se je pripravila pri vratih. Ko je vlak spet potegnil, se je prijo- kala nazaj v vagon. »Kaj se vam je zgodilo? Zakaj niste izstopili?« so jo izpraševa- 11 radovedni potniki. »Nori sprevodnik me je nazaj gori porinil.« je povedala. Tedaj je prišel tudi sprevod- nik, ki se ni svoje krivde nič zavedal. Povedal je, da je ženo zato potisnil v vagon, ker je bi- la z obrazom obrnjena v vagon, s hrbtom pa navzven. Prepričan je bil, da vstopa v vagon in ji je hotel pomagati. Ljudje so se začeli smejati, ker so sedaj ra- zumeli, da zadenskl ni dobro hoditi. Zena je nato izstopila na Kidričevem. Jezna je bila sama nase in malo sram jo je tudi bilo. Vožnja z vlakom je večkrat zelo zabavna. Potniki se pogo- varjajo, se smejejo, poslušajo transistoT in igrajo šah. Nekateri si prinesejo alkoholne pijače in postanejo zelo nadležni. Železnica je za človeštvo ve- lika dobrina. Danes si ne more- mo več predstavljati, kako bi mogli živeti brez železnice. Moj dedek je dal 500 N din posojila za modernizacijo naših železnic, Silvo Vršii, VII. b razred, MarkovcI Alenka! Spet se ti oglašam, z Verico Forstnerič, ki tudi pošl- Ija pesmice, se ne poznava, v šoli ji želim mnogo uspehov. Se vedno pišem pesmi, vendar sem se že začela preizkušali tudi v pripovedkah in črticah. Danes ti še pošiljam pesmico, drugiS pa bom poslala črtico iz svoje zbirke. Lepo pozdravljam Mari- jo Jurič iz Sp. Pleterj 19 in tu- di tebe. Majda SvenSek, Lancova vas i ŠOLSKI ZAKON V šolo hoditi je lepo, le učiti se je včasih hudo. Eden ti pravi: »Kaj se učiš?« Drugi: »Zakaj pri knjigi sediš?« Kaj naj storim, povejte mi vi! Naj se učim ali za lenobo skrbim? Sama pri sebi si mislim tako, da bom se učila in petice služila. Kdor pa lenuh je naj pa kar bo, saj zmeraj tako le ne bo šlo. V srcu zavest ml pravi: »Na knjige ne pozabi! Učiti se. je tvoja dolžnost, da nekoč kaj vreden boš.« Alenka! Danes se ti prvič ogla- šam. Prosim, te, natisni mojo pe- smico in te lepo pozdravljam. Kristina Ivančič, Trnovska vas MOJA SOŠOLKA Moji sošolki je Majda Ime. Ko sva v šolo začeli hoditi in se skupaj učiti, takrat že spoznali sva se. Zelo maihni bili sva takrat, ko prvič prestopili sva šolsld prag, sedem imeli sva let in šteli komaj do pet. Z leti sva večji postali in v šoli napredovali. Majda Murko se najbolje uči in nas v znanju vse pokosi. Dnevi in leta hitro teko, težko od šole bo vzeti slovo. Vsaka s^ojo pot si bo izbrala, ne ve pa. kje in kako bo pristala. SILVO! Opis tvojega potova- nja z vlakom je zanimiv in za- baven. Sedaj proti koncu šol- skega leta se boš gotovo spet peljal kam daleč na izlet. Dobro opazuj in kaj izrednega doživi! Potem boš lahko napisal nov po- topis in ga poslal za Naša pisma. MAJDA! Skoraj si ml že sta- ra znanka po pesmicah, seveda. Tudi v zadnji si pokazala da si resna In razmišljajoča deklica. Tvoje pripovedke in črtice me zanimajo, kmalu kaj pošlji! KRISTINA! Pesmico Moja so- šolka si zložil.? Majdi In sebi v spomin Nikoli je ne boš pozabi- la. Z veseljem sem jo objavila, ker to v resnici zasluži. Silva. Majdo in Kristino lepo pozdravljam ALENKA TEDNIK — ČETRTEK, 21. maja 1970 STRAN 11 Zlata poroka v Majšperku Preteklo soboto je bila v Majšperku zlata poroka. Na matičnem uradu sta se zlato- poroCila Leopoldina in Jožel Kolar. V prisotnosti prič in sinov, hčera, vnukov in prav- nukov sta ponovno potrdila medsebojno življenjsko zve- zo. V 50 letih zakona sta bi- la zvesta drug ob drugem, se skupaj veselila v sreči in si pomagala ter drug drugega hrabrila v nesreči. Za tem, ko je Ciril Murko opravil svečani obred in ji- ma izročil zlatoporočni list ter darilo, so zlatoporočenca obsuli s poljubi in čestitkami njuni številni potomci in so- rodniki. V očeh so se le- sketale solze... Jožef Kolar se je rodil 18. februarja 1892 v Lešju. V šo- lo je hodil v Majšperku. Izu- čil se je kovaške obrti. V pr- vi svetovni vojni je bil ra- njen v roko. Po vojni se je zaposlil v Metalni v Mari- boru, za tem pa v bivši to- varni tanina v Majšperku, kjer je delal do upokojitve leta 1949 kot kurjač. Živi v domu, ki sta si ga z ženo u- redila pod težkimi pogoji. V družini je bilo veliko otrok, šest hčerk in trije sinovi. Med drugo svetovno vojno so bili cesto pri njih na obhodu ha- loški partizani. Spominja se Iva Raua, tajnika SO Ptuj, Jubilanta med svojimi otroci ki je vodil skupino partiza- nov. Leopoldina Kolar, rojena 9. novembra 1895 v Majšperku je kljub velikim vsakda- njim skrbem, kako preživeti številno družino, še vedno korajžna in živahna ter pol- na humorja. Vsak dan pri- haja v trgovino in po drugih opravkih. Redno obiskuje svojce v Majšperku. Poveda- la je, da mora pogledati, če so še vsi živi in zdravi. Ma- terina skrb in ljubezen ni- koli ne mine. Zal vseh 43 po- tomcev od kateril mnogi ži- vijo v drugih krajih, ne mo- re redno obiskovati. Po zlati poroki je številna družina lepo proslavila velik jubilej. ZR Izplača se učiti esperamo Za vsakogar, kdor se uči tuje jezike, nastane vpraša- nje, ali bc jezik, ki se ga u- či, tudi nekoč lahko uporab- ljal. V današnjem gospodarstvu je velika potreba po jezikov- no sposobnih osebah. Ti pa ne pridejo iz šole. temveč si le lahko z dolgoletnim šhi- riijem in event. bivanjem v inozemstvu pridobe pogreb- no znanje. Z angleščino, fran- coščino, španščino itd. dobe mogi lepe službe ali pa po- stranski zaslužek. Tako je tudi z učenjem mednarodnega jezika ESPE- RANTO, znanjem katerega je prav tako možna zaposlitev, lahko se celo reče, da ima prednost, kajti mednarodni značaj esperanta prekaša ve- čino tujih jezikov in ima na mnogih področjih praktičen pomen, kar je razvidno iz naslednjega: Po vsem svetu okoli mili- jon ljudi različnih kulturnih in jezikovnih področij govo- ri esperanto. Z njimi se lah- ko naveže neposredna zve- za. To olajšuje sistem delega- tov svetovne esperantske or- ganizacije, ki ima 3597 dele- gatov v 63 deželah. Tudi v turizmu se esperanto vedno bolj uveljavlja. Potovalni u- radi izdajajo prospekte in več kot 700 tujskih agencij je izdalo nad 2500 prospek- tov v esperantu. Tega jezika se poslužujejo podjetja, ve- lesejmi, železniške uprave, letalske družbe itd. O Fiatu v Turinu kroži več esperant- skih filmov. Državne, pokra- jinske in komunalne institu- cije izdajajo publikacije v žepni obliki. Poštne uprave izdajajo esperantske znamke in ob mednarodnih kongre- sih se uporablja esperantski žig. Mnogo evropskih in iz- venevropskih radijskih po- staj daje svoja poročila tudi v esperantskem jeziku. V šolskem letu 1968-69 se je učilo esperanto 18.881 u- čencev v 691 šolah 31 dežel, razen tega še na 30 univer- zah. (To število se bo ne- dvomno povečalo, če bodo iz- vedeni sklepi konference za uvedbo esperanta v šole, op. p.) Esperantska literatura na- rašča. Do zdaj je izšlo 64 strokovnih del v knjižni ob- liki. Izhaja nad 100 esperanl- kih listov mednarodnih in na- rodnih esperantskih zvez, ki so glasila literarne, strokov- ne in politične vsebine. Na počitniških srečanjih, seminarjilt, konferencah, pre- davanjih letne univerze in kongresih, se govori izključ- no v esperantu, kajti espe- ranto združuje ljudi in jih osvobaja jezikovnih ovir. Po »GER« J. D. St€-lc!eir~Ossakari£a 1:0 v okviru druge slovenske nogometne lige so nogome- taši bistriške Osankarice go- stovali v Rogaški Slatini, kjer so se pom.erili z domačim Steklarjem, ki je trenutno drugi na lestvici in se bori za prvo mesto z mariborskim Branikom. Jasno je torej bi- lo, da nogometaši Osankari- ce nimajo veliko priložnosti. Prvi polčas se je končal neodločeno, potem ko so do- mačini ves čas napadali, Bi- stričani pa so ubrali odlično obrambno taktiko. Posebno se je odlikoval vratar Kotar, ki je reševal skoraj nemogo- če žoge. Tudi drugi polčas ni prinesel večjih sprememb. Domači so še vedno napada- li, vendar so bili v tem de- lu bolj napadalni tudi nogo- metaši Osankarice, ki so z nekaj protinapadi ogrozili domačega vratarja. Vendar so bili streli proti domače- mu vratarju preslabi, nekaj- krat pa so imeli Bistričani tudi smolo. Ko je regularni čas že potekel in je sodnik tekmo zaradi zavlačevanja podalj.^^al za tri minute, so igralci Steklarja iz prostega strela dosegli zmagoviti za- detek. Za prejeti gol nosi vso krivdo bistriški vratar Kotar, ki je sicer branil odlično. Ob koncu pa naj še enkrat povemo, da so si Bistričani zaslužili točko, saj so se od- likovali predvsem v obram- bi. Prihodnjo nedeljo igrajo nogometaši Osankarice na domačem igrišču s Šmartnim in če bodo ponovili borbeno igro iz minulega kola, lahko pričakujemo novi dve točki. -d KOŠARKA v prvenstveni tekmi IT. slovenske košarkarske lige — vzhod, sta se v telovadni- ci Slovenska Bistrica sreča- li ekipi TVD Partizan Sloven- ska Bistrica in KK Rogaška Slatina. Tekma je bila kljub temu, da gostje v nobenem primeru niso ogrožali vod- stva domače ekipe, dinamič- na in zanimiva. S to zmago je domača ekipa osvojila pr- ve točke v spomladanskem kolu. Prepričani so, da jim bo uspelo v naslednjih kolih osvojiti še precejšnje število točk, saj so sedaj zopet o- krepljeni z novimi kvalitet- nimi igralci. V kratkem pa pričakujejo tudi trenerja. Stanje brez trenerja in majh- no število igralcev so odločil- no vplivali na slab začetek v spomladanskem delu, kar bo težko nadoknaditi. Rezultat srečanja TVD Partizan Slovenski Bistr-ca — KK Rogaška Slatina 70:13 (42:18). Za Slovensko Bistrico so nastopali: Bradan P. 6, Bra- dan F. 2, Orozel A. 14, Pola- nec 3, Orozel T. 18, Ivetič 15, Kodrič 8, Kregar 4, Zuraj; za KK Rogaška Slatina: Glav- nik 2, Vičič 3, Bertalan.č 2, Zore 8, Markovinovič 5, Kr- klec 8, Vukovič 15 in Pak. Horvat Viktor Gasilci so bili delavni Nedavno je bila v Sloven- ski Bistrici letna konferenca občinske gasilske zveze, ki se se je poleg zastopnikov vseh gasilskih društev iz občine udeležili tudi predstavniki društev iz sosednjih občin ter predstavniki družbeno-poli- tičnih 01'ganizacij bistriške občine. V gasilsko zvezo je včla- njenih enajst prostovoljnih in tri industrijska društva, ki so v minulem obdobju do- segla lepe rezultate. Omenje- na društva imajo kar 25 mo- tornih brizgalk, predvideva- jo pa, da bodo to število v le- tošnjem letu še povečali. S skupnimi močmi si bodo pri- zadevali uresničiti dolgoletne želje gasilcev s Smartna na Pohorju in Laporja, ki nujno potrebujejo lastna vozila. Ta- ko bi izpolnili plan, po kate- rem naj bi vsako gasilsko društvo imelo svoje vozilo. Med pomembnejše uspehe občinske gasilske zveze lah- ko prištejemo tečaj za gasil- ske podčastnike, ki ga je o- pravilo 33 članov, v lanskem letu pa so izšolali tudi 12 no- vih sodnikov, od tega 5 re- publiških in 7 občinskih, ta- ko da bodo delno zam.ašiii to vrzel. V lanskem letu so posveti- li veliko pozornost pridobi- vanju novih članov pred- vsem, iz pionirskih in ženskih vrst. Na zboru ob stoletnici gasilstva, ki je bil v Ptuju, so sodelovale tri ženske de- setine iz bistriške občine, ki so postavljene naloge dobro opravile. Na konferenci so kritično ocenili tudi dejstvo, da je v občini še vedno nekaj delov- nih organizacij in ustanov, ki preventivni službi ne posve- čajo dovolj pozornosti, zato bo v takšnih primerih po- trebno strože ukrepati. Gasilci iz bistriške občine ne nameravajo zfnanjševati svoje dejavnosti, kar zgovor- no pričajo sprejeti sklepi. Med najbolj ka 15.00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 13,00 Poročila 81,15 »Rad imam glasbo« 18 40 Naš razgovor 19,00 Lahko noč, otroci! 19,10 Ob- vestila 19,15 Glasbene razgledni- ce 19,33 Radijski dnevnik 2n oo »Ti in operai 22,00 Poročila 22,15 Jazz 23,00 Poročila 23 05 Literar- ni nokturno 23.15 Popevke iz Radia Beograd 23.40 Plesni ritm'. 24.00 Poročila ČETRTEK, 28. maja 14.00 Poročila 14.05 Pesem mla- 14.25 Igra plesni orkester 14.40 Enajsta šola 14.55 Združe- nje kreditnih bank Slo'/eaije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inlermezo 15.40 Kon- cert komornega zbora 16 00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Cetr';.<'j- vo popoldne 18 00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Naši z.nanstveniki pred mikrofonom 19 00 Lahko noč, otroci! 19 10 Obvestila 19.15 Ansambel IClaus Wunderlich 19.25 EP 19.30 Uadij- sk! dnevnik 20.00 Domače p(.-.jml 21.00 Literarni večer 21.40 Glas- beni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Simfonični koncer 23 00 Por-oči- la 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 23.40 Pooevke iz Radia Za- greb 24.00 Poročila. PETEK 29. maja 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušal- ci čestitajo 14,55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15 40 G. Gershvvin: .Amer:kanec v Parizu 16.00 Za vas 17.00 Poro- čila 17.05 Človek in zdravi,? 17.15 Po željah poslušalcev 18.00 Poro- čila 18 15 »Rad imam glasbo« 18,50 Ogledalo našega časa 13.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Ansambel Borisa rPan- stila 19.15 Ansambel Borisa Fran- ka 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Koncert zbora »Smeta- na« iz CeSke 20.30 »Top-pops 13« 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 24.00 PoročdJ. SOBOTA, 30. maja 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Domače melodije 14.55 Združenje kreditnih bank Slovenije 15,00 Dogodki in odme- vi 15,30 Glasbeni intermezzo 15.40 Tenorist Peter Anders poje ari- je 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 S triom Fritz Maldener 17.45 Jezli<.ovnl pogovori 13,00 Poročila 13,i5 Do- bimo se ob isti uri 18,45 3 knjiž- nega trga 19 00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19 15 Ansam- bel Beneški fantje 19.25 EP 19 30 Radi.).>ki dnevnik .'0 00 Zabavna radijska igra 21.15 Metodiip me- seca 22.00 Poročila 2215 Oddaja za naše izseljence 23 00 Poročila 23.05—01.00 S pesmijo ln plesom — vmes ob 24.00—24 05 PoročiLi 01.00 Poročila, Ob smrti naše dobre Dore Mermi upokojene učiteljice iz Ptuja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala Osnovni šoli T. Znidarič in šoli Markove! za poslovilni govor ob odprtem grobu. Žalujoči družini Mervič in Vedertjjak ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega siua, brata ia strica iz Bodkovc pri Juršincihi izrekamo iskreno zalivalo vsem, ki so nam lajšali bolečino ter darovali vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo predstavnikom ia pokojnikovim sodelavcem podjetja »Agraria« Koper za cvetje ia poslovilne besede, hvala g. žu^iniku ftati.I Ncu- dauerju in komunalnemu podjetju Ptuj. k! nam je omogočilo prevoz pokojnika v domači kraj. Bodkovci. n. maja 1070 Žalujotir oče MasJa«. brat Jože, brat Martin z dru- žino, sestra Fraiuiška z družino ia drugo sorod- stvo. Skupščina občine Ptuj Razpis Oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Ptuj razpisuje na podlagi 11. in 12. člena za- kona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) javni natečaj za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča v Ptuju, ob Lackovi ulici za zgraditev trgovsko-poslovne stavbe. 1. Predmet natečaja je zemljišče družbene lastnine, ki ga tvori pare. št. 1136, stavbišče pripisano pri vlož. št. 658 k. o. Ptuj v izmeri 766 m2, predvide- no za gradnjo enonadstropne poslovne stavbe, specializirane trgovine za elektromaterial. 2. Javni natečaj je usten in bo v ponedeljek, dne 8. junija 1970 s pričetkom ob 9. uri v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Srbski trg št. 1, soba 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom jav- nega natečaja predložiti pismeno izjavo, da se z razpisnimi pogoji strinjajo, pismeno pooblasti- lo delavskega sveta gospodarske organizacije za zastopanje brez omejitve ali pismeno pooblastilo upravnega odbora oz. direktorja za zastopanje do višine, ki je določena v statutu gospodarske organizacije in pismeno potrdilo o vplačilu var- ščine v višini 100.000 din, ki jo je treba nakazati na tekoči račun komunalnega sklada občine Ptuj št. 524-652-9-041. 3. Natečaja se lahko udeležijo gospodarske organi- zacije s sedežem v SFRJ. Objekt zgrajen na zem- ljišču, ki je predmet natečaja se sme uporablja- ti le za prodajo elektromateriala. 4. Izklicna cena za m2 ponudenega zemljišča znaša 500 din in obsega odškodnino za pravico uporabe tega zemljišča ter stroške dosedanje komunalne ureditve zemljišča. * 5. Zemljišče bo v smislu 13. člena zakona o ureja- nju in oddajanju stavbnega zemljišča oddano najboljšemu ponudniku, ki mora izlicitirati od- škodnino plačati v roku 30 dni po pravnomočno- sti odločbe o dodelitvi zemljišča na tekoči račun komunalnega sklada občine Ptuj številka 524-652-9-041. Poleg izlicitirane odškodnine za ponudeno zem- ljišče mora najugodnejši ponudnik plačati še: a) odškodnino za na pare. št. 1136, stoječo hišo in gospodarsko poslopje v Ptuju, Lackova 12, b) stroške rušenja zgradb, označenih pod a), c) odškodnino za nadomestna stanovanja v zgradbi pod a)^ č) sofinancirati ičomunalno ureditev celotnega kompleksa novega trgovskega centra v so- razmerju uporabe deleža tega kompleksa d) ter povrniti stroške razpisa javnega natečaja. 6. Najugodnejši ponudnik mora najkasneje v 3 me- secih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča dati izdelati načrt za objekt na zem- ljišču, ki je predmet razpisa. K temu načrtu mo- ra dati soglasje urbanistična služba SO Ptuj. 7. Najugodnejši ponudnik mora na zemljišču, ki je predmet tega natečaja zgraditi objekt po po- gojih lokacijske dolcumentacije Zavoda za urba- nizem Maribor št. LDP 17-4/IV-69 z dne 12. ja- nuarja 1970 in posebnega lokacijskega dovolje- nja. 8. Z gradnjo objekta pogojenega s tem natečajem mora najugodnejši ponudnik pričeti v letu 1970 in ga dokončati v letu 1971. 9. Pravico uporabe na ponudenem zemljišču pri- dobi najugodnejši ponudnik s pravnomočno od- ločbo o dodelitvi zemljišča. Pred vročitvijo odločbe o dodelitvi zemljišča mora najugodnejši ponudnik z občino Ptuj skle- niti posebno pogodbo glede izpolnjevanja obvez- nosti iz natečajnih pogojev. 10. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom daje oddelek za upravno pravne zadeve Skupščine občine Ptuj- Oddelek za upravno pravme zadeve Skupščine občine Ptuj . Tednik izdaja (asoptsnt eaTod 4*10)8^1 tedoik. Ptu|. Heroja l^cka 2. Urejale or«duiškt odbor Anton Baamao glavni id odgovorni iiredn* Jože Slodnjak, Danile Utenkar in inž. Roman /.a »ec. Izhaja »sak četrtek. Tekoči račun pri Ptoj. št 524-3-72, Tiska časopisno podjetJ* Mariborski tisk, Maribor, SvetozareTska 14. Rokopisov ne ?račama