Speđiilone to sbbonaraeato Leto LXXV., št. 107 t]a 1942-XX Cena 40 cent. LTREUNISTVO LN Uf KA VA: LJUBLJANA, PUOCINUEVA UUCA 9 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase 12 Kraljeve Italije to inozemstva ima UMOVE PUBBIJCITA ITAIJANA S. A, MTI.ANO TEIJSFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 tD 31-2« Računi pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana Stev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: CKIOVE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Novo razdejanje na Malti V zalivu otoka Gozza sta biti potopljeni dve večji ladji — Obsežni požari na letališču v MiKabi En pilot Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavu 8. maja naslednje 70*5. vojno poročilo: Kobenr^a vairrjfa dogodka ni bilo na cirenaisk'in bojišču, kjer *o «labe vremenske ra/nn re se nadalje omejevale delovanje izvidnikih elementov. AngJe&ka Irtnla so izvrvSla nov nočni napad na n<'nj37i. r«* da bi povzročila žrtvo; bilo }n le nekaj Škodo. Dve naši letali ho nista vrnili, je ost :! nepoškodovan. »inška letala no zadela v polno In potopila 2 večja parnika v nekem zalivu otoka *»ozzj* (skupina Malta) in **estr«'iiJa v borbah v zraku dve I« tali tipa Spitfire. Sknp'ne naših bombnikov *o v modnem spremstvu lovskih letal z uspehom napadle letališče v Miknhi. fz zadetih ciljev so se dvignili posti stebri dima in visoki plameni. Obrambni sistem na Malti General Quaif de o borbi za otočj£9 lil Je sedaj že po vsi in izolirano BerTin, 9. maja s. O silni rfenri-i o.n:h letalskih - na Malto razprav!u v listu »Borsen ZeitaBga letalski general Quadce. ki por*r3\lj-.i z neka t en mi tehnčno voja->k-m? podatki nekatere pren.i£?!;ene sodbe ne-?trokr . n ja^km «^>az'nalcev ki se čudijo, da *-e M; * • . t / kem bombardiran ju vendarle še upira in ni b:!a še popolnoma uničena T' ploda jo» pravi vi«oki nemški oficir, na rem'jevid Sred prr.t iletnlsk-h t^-pov. Okr<;-c nje je mnogo sidrišč, na njej mnogo pomolov, skladišč za premog in pogonske snovi, zaklonišč /a podmornice ter pod-zcmn.h skladi-'ć za municijo- in torpeda. Celo AWditf B živiL vojašnice in zaklonišča /a J * s. ria v skj!<.vje. Nešteta >o J.i s posebnimi vzletišči. Letališča so med seboj v zvezi, tako da je mogoče ob ... ■ _';o razmestiti vsa letala in jih obvarovat; pred rušilnimi rs -m Ka rrn Z morij je Malto težko napasti zaradi njene strme obale. Neprestani fetalski napadi rmernoGočajo ravil-a v večjem obsegu ne samo v ladjedelnicah in trdnjavskih napiavah ob obali, temveč tudi za javne in privatne zgradSc, v katerih mora živeti 200.098 ljudi. Sredozemsko morje p3 je postalo grobišče angleških ladij. Gort na Malti I.:,-hnn.i. °. maja s. V zvezi z demisijo Cuvtmorja in poveljnika Malte izjavljajo londonski krogi, da 'e sir \\ llham Do-bbie pil utrujen spričo naporov za obrambo otoka, ki so ga osna letala že 2.500-krat bom-bardirala. ()mcnjcni km-g, opozarjajo, da je /a njegovega naslednika imenovan lord G rt, b:v;i poveljnik brit mrkega ekspedi-eijilce^i z h ca v Franciii. L-r.rd Gort je bil v zadnjem ča*u generalni guverner Gibraltarja. Nemško priznanje Berlin, 9. maja. s. Nemški listi so včeraj posebej opozorili na izreden uspeh Višje in dalie Pretanke Tajnika Stranke, ministra za vzhodno Afriko in državnega podtajnika vojnega ministrstva na dan vojske maja. je Rim, 0. mnja <. Ob obletnici ° državni podtajnik v -ojnem ministrstvu ge-aeral SqueTx> naslovil na vojsko sledečo ptAianico: Vojaka bo zneva slavila svoj dan v vojni. Od Rtrsije ki je »prr^na'a legendarni /njjoTi Italijanov, do afriiške obale, posvečene civilizaciji in rimskemu geniju, povsod vihrajo na^e zastave in italijanski vojak se - rfaj9d junaško bori za zmago večje pra- viJ-nofrti med liudmi. N"a ta dfrn. ki je resnične dan Itit''i;c. znova poCTjKJe v zavesti časa in svoje neukrotljive vrlie do zmage ter prevzema povelje padlih: \ uše in dalje! Vladarjeva zahvala Ljubljana. 9. maja Visoki komisar je prejel naslednjo brzojavko : »Nj. Vel. Kralj in Cesar se iskreno zahvaljuje Vam. županom ter slovenskim voditeljem in predstavnikom za poslanieo. ki ste mi jo poslali ob prvi objetniei aneksije Ljubljanske pokrajine. — Minister Kraljevega doma Aequarone.« V bnctaičeio tekmovanju s hrabrimi to-variša rm^marice. letaktva in milice cicila v-.-ka ■ pOMBGHl na nedaćo preteklost. Zan:s.ine so b:!c nove 5-*rani s'ave in junaštva ter žrtvovan :a. Zagonu in crožju so-vražnika so se po\-srd zrrpcrstavile neno-ru:nc bariere, trda prsa in neomajna volja. Tn tudi tam. kjer sta dalja in isrc/acija zatrli sleherno nado. je bila žrtev jamstvo za uspeo in porok za zuu^U Vojaki ustvarja di-mcAini novo usc in dalje! I\>/drav Kralju! Pozdrav Duceju! R?m. 9. maja s. O prijiki 9- maja je objavila Azione Coloniale^ sledečo poslanieo Tajnika stranke in Ministra za italijansko Afriko: Proslava 'Dneva imperija^ je sveta čast; in ponosu italijanskc^r. naroda. V vseh srcih plamti bolj ž:vo ko kdaj i rej plamen zahvale legionarjem. ki so z nepremagljivo hrabrostjo branili zemljo naših kolonij. Njihovo legendarno junaštvo je posvetilo s krvjo gotovost našega povratka in je znova potrdilo naorahie in pol tične ideje, zaradi katerih fašistični imperij /.vi in bo živel v ital-janskem narodu kot usoden zgodovinski zakon, ki kaže na nujnost naše duhovne in teritorijalne eksparnr'je in fašistični civilizaciji pot srree in s: a ve. vredne tradicij Rima. Aldo VidussonL V š;e in jasneje ko kdai prej zvenijo danes besede, ki j h je irarekel Duce ob proklamaciji 9. maja leta 1936 Italijanski narod, ki je oplodil s svojim delom in krvjo imperij. Sati, da je bila tega dne posvečena neizogibna usoda, ki jo je žrtev globile zapisala v dušo narrda Kdor je videl čudovito delo režima v Abesinijj v prvih letih po zavzetju dežele in kdor pozna veliko junaštvo, ki ozarja zadnje vojne dogodke na tej trpoč; zemlji, dobro ve, da te usode niti pohlepni bes sovražnikov n ti sovraštvo že premaganih barbarov ne more spremeniti. Kdor je sprejel opozorilo vp^ovanja 3. italijan.skega vojnega posojila, pri katerem je bilo do.-'e.žemh 24.3 milijarde lir odno.mo 4.3 milijarde več kakor pri drugem posojilu v preteklem letu. Berlinski listi nagkišajo, da je s tem italijanski narod podal nov jasen dokaz svojega zaupanja v trdnost italijanske valute, hkratu pa si «jno izpričal "svojo duhovno enotnost. m v •L c:a!skem morju Doslej so bile potopljene ail poškodovane dve zavezniški nosilki letal, dve bojni ladji in ena kri žarka Tolno. 9. maia s. Tiskovni urad japen-^e^a morn n ^ mmstrstva je objavil, da je japonsko vojno brodo\ ie na Koral-ckem morju vzhodno od Avstraiiie doseglo sijajne uspehe pri napadu na angleške in amcri*Jce vejne ladje- Tokio, 9. maja s. ro še nepotrjenih ves-teh so bile na Koralskem morju hudo poškodovane ali pr'tc#plKnc \9.v. n-'. >3.CKK)-tc'>0-tcmska bo/na ladja *Califom:a« ki nrt vse pnpadale Zedinje-n?m drža\am. ter 9850-tonska angleška kri-/arka »Camberra«, Tokio, 9. mnja J.'p.-^nsk: cf'avn: stan je javil, da so bile v pevmorski bitki na Ko-ralskcm moTJu potopljene se\emoameriški nosilki letal »Y< rktoun« in »Saratojja« ter neka ck'"pmca tipa »Califomta« Hudo jc hi!a porkrxl<".\ana ar,-'.c-ka cklopnica tipa ^\\*arsp,te« nadalje an^'c^ka 10.»X)0-tcnsJca križarka tipd »Cjnib^rrat. 19.900-tonska nosilka letal »TinfcftnMM je razvijala hr/ :io po 34 vozim na uro Njena posadka je Štela 150O mož. Po'crt tega je bilo ni ladji 500 letalcev. 33.000-Tonska nosilka letal »SaratoDorsetsh:ret In rCormv?1! i ter nosilko letal i-Hermes*. doč'm so bile druge križarke hudo poškodovane. S potopitvijo dveh nosilk letal so ameriški mornarici ostale samo še tri nosilke letal. 3 tem so propadle vse nade Amr - gr:e- de letalske ofenzive proti Japonska Naj- večja nosilka letal na svetu >Saratoga< a tonami, je potopljena. Bila je dvojček nosilke letal »Lexingrton«, ki je bila potopljena 12. januarja pri Havajskih otokih. Oklopnica vrste : Califomia < z 32.600 I:onami. ki je zdaj potopljena, je pripadala Wtom mifttiff k.ikor oklopnica. ki so jo Japonci p »topili 8. decembra pred Tearl Hairbourom. Skrbi avstralskega predsednika vlade Rim, 9. maja. s. Avstralski ministrski predsedn k Curtin je v parlamentu izjavil: Z^lo sem v skrbeh, da bo pomorska bitka, k se razvija v Koralskem morju odločilno \-plivala na potek vojne zaveznikov v juž-nozapalnem Pacifiju. Glede rezultatov bitke v sedanjem trenutku ni mogoče ničesar reči. Ccrregidor zavzet v enem dnevu Tokio, 9. maja. s. Listi objavljajo nadaljnje za n: mi ve podrobnosti o izkrcanju japonskih čet na silno utrjenem otoku Corregidoru. Dne 5. maja, ko Japonci praznujejo dečji dan, so se japonske napadalne čete ob 22. uri zbrale med Limavo in Lamao na obal: Bataana. Kljub hudemu ognju nasprotnikov in min v vodah okoli otoka, so se japonske čete 30 minut pozneje izkrcale iz številnih jeklenih čolnov na severno vzhodni obali otoka. Drugo in tretje izkrcanje se je izvedlo 6. t- m. tik pred zoro. Oldelki »Inkin^. : Marujamac in iKarino-. ki so se kot prvi izkrcali na otoku, so premagali vse ovire in se pod močnim topniškim ognjem razdelili v dve koloni in prešli v napad na griču Tiiu in Malinta, Obramba je bil a srdita in močna, japonskih čet pa ni bilo mogoče zaustaviti. Utrdbice in postojanke strojnic so Japonci zavzel: v najhujših borbah. Iz trdnjave Mackielv na južnem delu Corregidora in z otoka Caballa so medtem ameriške baterije bruhale ogenj na japonske čete. Ob 11. uri je padla vzpetina Malinta, Ameri-škn odpor je bil strt. Ko so zmagoviti oddelki zasaiili zastavo vzhajajočela solnca na zavzetfh postojankah, so druge Japonske čete. ki so jim sledile, zavzemale ostale postojanke na otoku, vojašnice in skla-d'šča. Dne 6. maja ob 13. uri je ameriško poveljništvo razvilo belo zastavo. Trdnjave na „čeSnjevem griču44 Tokio, 9 maja. s. Poročevalec lista »Asa-hic, ki je spremljal izkrcevalne oddelke pri vdoru v CorTegidor. poroča o tehnični popolnosti trdnjavskih naprav na Malint-skem griču, ki so ga Japonci sedaj krstili za »češnjev grič . Trdnjave so bi le vse pod zemljo in so segale do 200 m v globino. Skupno so ria griču tn večje utrdbe, k; so povezane med seboj s predori, po katerih je speljana železnica na dvojnem tiru. Trdnjave so bile opremljene z napravami za prezračevanje, v njih so bile spalnice, skladišča, kopalnice, bolniške sobe in vse. kar rabi moderna trdnjavska garnizija. V bolnišnici je bilo ob predaji Corregidora 800 ranjencev. Nesmiselna obramba Tokio, 9. maja. s. Zastopnik vlade je v razgovoru z novinarji izjavil, da so se Američani na Bataanskem polotoitu in na Corregidoru branili zgolj iz propagandnih razlogov, da bi ameriškemu ljudstvu prikrili poraz, ki so ga dejansko že doživeli. Vojna, je izjavil, je borba med angleško in ameriško koncepcijo o vsemoči materialistične civilizacije in japonsko koncepcijo o neskončni vrednosti duha, posvečenega vladarju Opozoril je na umik Mac Arthua in izrazil obžalovanje za Avstralijo, rKi je morala sedaj zaupati svojo usodo tujemu generalu, ki ni znal ohraniti svojega mesta. Na pohodu proti Indiji Saigon. 9. maja s. Medtem ko prodira del japonskih oboroženrh sik ki imajo svoje izhodišče v Birmi, v Junan vzdolž Birmanske ceste, je japonska kolona iz Kvantun-ga pričela prodirati prtrti Bamu Japonska ktala neprestano napadajo koncentracijske in odporne točke kitajskih sil ter so deloma že razdejala letališči v Jučcrvu in Cun-čavu. Zavezniške sitle pa *e medtem na zapadu umikajo vzddž rek*: Inavadi Japonski oddelki sa jim za peramn in jih skušajo obkoliti. Dalje proti zapadu se Angleži umikajo vzrolž reke Hindvin proti indijski meji. V južnozapadni Birmi so japonske čete dosegle indijsko mejo in jo baje rudi že prekoračile ter zavzele mesto PaHetvo, ki ;e kakih 150 km severno od Akijaba. Japonci so Kaje na več točkah prodrli tudi že čez reko K ama d m so tam le še kakih 100 km oddaljeni od luke Citabong. Kitajska išče zvezo z Is3SLOVENSHi VA ROD«, sobota, 9. maja 1942-XX. fitCT. 107 Praznik naše glasbene kulture Otvoritveni večer proslave 6o letnice šole ljubljanske Glasbene Matice Ljubljan, 9. maja. 60-letnica Sole Glasbene Matice v Ljubljani je pomemben kulturni dogodek, segajoč preko okvira Ljubljane same. Ogromno glasbeno kulturno delo, ki je bilo opravljeno v Šestih desetletjih, se nam razodeva te dni, ko proslavljamo skupno z naSim najstarejšim, najodličnej-šim zavodom znamenit jubilej uspešnega, plodnega kulturnega delovanja. Dva rodova sta Sla skozi matično Solo in zdaj sta zgovorno pričevanje o velikem poslanstvu, namenjenem glasbeni ustanovi, kJ je pred šestimi desetletji vzniknila na naši kulturni ledini. Matična glasbena šola praznuje ta dogodek s pogledom nazaj na storjeno delo in z važnimi izpodbudami za prihodnost. Snoči je bil v mali filharmonični dvorani otvoritveni večer v nizu smotrno zasnovanega proslavnega sporeda. Ljubljansko glasbeno občinstvo, ki ima svoj sloves, o čemer pričajo Številna pohvalna prizna-mja tujih slovečih glasbeni k ov-goetov, in Iti se mora za ta sloves zahvaliti predvsem Aestdesetletni vztrajni, neprekinjeni glasbeni vzgoji matične glasbene šole, ra.-:ny d Edte riavljenke In je povsem □ i-polnilo malo filharmonično dvorano. S to »vejo častno udeležbo že na otvoritvenem proslavnem večeru je hotelo izraziti hvaležno, toplo priznanje uspešnemu glasbenemu vzgojnemu prizadevanju. V klenih, zgoščenih uvodnih besedah je zaslužni predsednik Glasbene Matice z. dr. V. Ravnihar, ki izpolnjuje skupno s svojim očetom Francem, ki ie bil med ustanovitelji matične glasbene Sole, pol srtoletja, v požrtvovalnem vodstvu ljubljanske Glasbene Matice, očrtal pomen zavodove 60 letnice. Povdarjal je, da bo pms'ava v skladu s časom povsem skromna zato t>» tem pomembnejša. To priliko nerabna zavod za točen obračun o petdesetletnem oelu, hoče pa obenem se tesneje i navezati nase. vse tiste, ki jih navdaja topla ljubezen do večno lepe glasbe. V tem duhu hoče na pragu novega desetletja izviti Sirokopotezno propagando pod vzvišenim jubilejnim geslom »Učite *e pla?be<. Pri tem nas vse izpodbuja prepričanje, da ni glasba samo zadeva po-edinče\*e vzgoV. amnak da je smotrna glasbena vzgoja veirkega pomena za ves narod. Dr. Ravmiharievim otvoritvenim izvala-niem je sledilo irredno izčrpno, poučno in skrbno se«tavl->no predavanje iniciatlvne-ga pisamiškeea ravnatelja matične glasbene šole g. Karla Mabkote. Številnim poslušalcem, ki so zbrano sledili njegovim poldruirournim Izvajanjem, je snretno nre-dočil dolgo, strmo pot Sole Glasbene Matice do sedanje veličine in slovesa. Ves ta razvoj, ki razpravljamo o njem Iz-<*mno na druerem mestu, je vzbudil pri občinstvu občudovanje za vse tiste zaslužn0 mo?r». ki so tako vešč«* !n usnešno krmarili ladi-> matične grlasbene Sole. Okoli 60 l^pih sMk le snremlialo predavateljeva izvajanja, ki so plod dolgotrajnega, mar-luvesra zbiranja ter proučevanja. Te slike so tmm kazale vse neštete nro^t^re. po katerih se je morala seliti šola M9ei se nI končno vselila pod lastno streho. Videli smo slike onih mož. ki so ustvarjali ta naš pomembni zavod, pa tudi tistih, ki so prišli iz njegcvesra vzgojnega žarišča, pa <3o notem s svojimi uspehi širili njegov sloves. Ton!o priznanje je bila iskrena oddolž:-tev občinstva za zanimivo informativno predavanje, ki vsebuje toliko drasrocenesfa gradiva, da zasluži trajno ohranitev z natisom. Ljubljansko glasbeno občinstvo pa bo izkazalo matični glasbeni šoli svoio hviip^nfvft «s trm. d^ sr» bo v čim častnej- 5em številu udeležilo ostalih proelavnfh prireditev, ki bodo sledile prihodnji teden. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 11. t« m« zjutraj do objave novega cenika Ljubljana. 9. maja Po dogovoru z zastopnicami ln zastopniki jcor.sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VTTT'2 St. 20SS S Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 11. maja 194'2-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno ▼ Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.75; repa na debelo 0.60 L; kisla repa 2 L; otrebljeno rdeče zelje 3 L; kole-rabice 3 L; rumena koleraba na drobno 1 L; rdeča pesa 3 L: rdeči korenček bre-5 zelenja 4 L; rumeno korenje na drobno 1 L; črna redke v 1.50 L; rdeča redkvica 10 L; osnaženi hren 4 L: šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50 L; petersllj 4 L: por 3.50 L; zelena 4 L; domača trda in zdrava čebula 3 L; šaiota 4 L; česen. 25 glavic na kilogram, 7 L: otrebljena. ne pa namočena berivka 10 L: otrebljeni. ne ne pa namočeni zeleni radič 10 L: nena-ne pa namočeni beli regrat 5 L: motovileč 6 L; domači otrebljeni, ne pa namočeni radič (cikorija) 4 L: otrebljeni. ne pa namočeni gojeni rde Vol tac bo prirejena posebna proslavna tehnična razstava, ki bo v nedeljo ves dan odprta. — Strankin podjtajnik Mario Famesi je bil na svojem inšpekcijskem potovanji: tuda v Sesam, Postumii ter S. P.etru na Carsu, kjer se je zanimal za razvoj tamošnjih fasijev. Spremljal ga je trdestinsk. federale dr. Piva. — Cerkvene slovesnosti na Bar ban i. Jutri bo v znani romarski cerkvi na Barbari: pri Gradu slovesna blagoslovitev obnovljene cerkve in prenovljene romarske hiše. Slovesnostim bo prisostvoval tudi nadSkof C. MargotU iz Gorizie, ki bo imel pontifikalno mašo, nakar sledi svečana procesija s kipom bar banske Madonne po romantičnem otoku. Cene marmeladi. Pokrajinska prehranjevalna sekcija objavlja, da se bo v občini Trieste razdeljevala in prodajala marmelada po načelih racioniranja. Določene so sledeče cene: v steklenih posodah do 1 kg 14.20 oz. 16.60 l'r; v parafirani lepenki 1 kg 12.60 oz. 14.40; lesenih ali drugih posodah 1 kg 11.40 oz. 13.20 lir. V parafiran; lepenki ali leseni posodi od 1—5*kg po 10 oz, 12 lir; v lesenih čebrh 6—25 kg 9.20 oz 11 lir za kg. Meščani se selijo v Tivoli Tivolske sončne kopeli in idile — Malo krajepisja Ljubljana, 8. maja. Kdor pozna Ljubljano od te strani, pe-zna njeno najlepšo stran: Tivoli. To ime meščanom pove mnogo več kakor vam bomo mogli v vsem naslednjem sestavku. Kakor da je ob vseh vhodih v Tivoli napisano: Pustite vse skrbi zunaj! Tam sije soince drugače, če že sploh posije v Ljubljani. Človek na vse zadnje začne verjeti, da so res izvoljeni kraji na zemlji Morda ni tudi prazno, kar govore o radioaktivnosti, pomisliš, ko posediš nekaj časa v Tivoliju in meže požiraš ultra-violičaste žarke. Kri se začne živahneje pretakati, odpre se celo večno nahodni nos in začneš opažati, da so na svetu še druge barve, razen sivine. Zemlja izžareva tudi nekaj, kar lahko imenujete radioaktivne žarke, čeprav vsi vemo, da v Tivoliju ni termalnih kopališč; nekaj blagodejnega se razleze človeku po kosteh in, če hočete, seveda tudi po duši. Tisti neprijetni nemir in ščemenje, ki mu pravimo živci in nervoznost, se poleže. Ogreje se koža in pordeči, ogreje se pa tudi srce. Vse to naši meščani seveda vedo. Na posebnosti Tivolija, na njegovo privlačnost, lepoto, njegovo posebno soince, zelenje, ptičje koncerte, ščebetanje otrok, na družinske in predružinske idile — na vse to in, kar je še za tem, ni treba opozarjati. Meščani vedo. re da bi jim bilo treba gledati na barometer, se ozirati na lunine spremembe, na časopisna vremenska poročila in Herschlove vremenske napovedi, kdaj pos+ane v Tivoliju prijetno. Posebni nagib jih zvabi na pot. Obrnejo hrbet mračnemu in hladnemu zidov ju in zavzamejo vse postojanke v Tivoliju — vse tiste neštete klopi in ko so klopi že zasedene, se naslonijo na lastne noge kakor štorklja ter se tako rekoč zakoreni-nijo v tivolskih tleh. To je že prava selitev meščanov v Tivoli. Ne govorimo več o sprehodih, kajti ljud:e se ne hodijo v Tivoli le sprehaja*, temveč prebivat. Mamice s svojim najmlajšim naraščajem ostajajo pogosto po ves d3n v Tivoliju m je težko celo ugotoviti, kdaj se vračajo v mesto obedovat. Založene so z vsem, da lahko pogrešajo dom. s hrano in obleko (za preoblačenje) za otroke, s šivalnimi potrebščinami, s klobčiči za pletenje in ne smeli bi se čuditi, če bi sedele v Tivoliju za šivalnimi stroji. Otroci se počutijo v Tivoli jo tudi bolj doma kakor v stanovanjih, zlasti še ko mamice impro-v z:rajo konferenco o družinskih radostih in gospodinjskih zadevah ter v svoji zgovornosti pozabijo na vso okolico. Tako je že zdaj ves Tivoli, če ne otroški, pa družinski paradiž. Med družinskimi člani si- cer navadno ni mož; v Tivoli zahaj3 več samcev kakor oženjenih, kajti možje se že po svoji naravi, če je le mogoče, radi izogibljejo družinskih idil. Toda najbolj zakrknjeni samci vendar iščejo prav tu, česar se zavestno boje in menda podzavestno najbolj pogrešajo: otroški vrišč in zgovornost mamic ž vsemi drugimi prijetnostmi družinskega življenja. Nihče drugi se ne zna tako ljubeznivo nasmihati otrokom in se igrati z njimi v Tivoliju kakor sicer mračni, v sebe zaprti g od rn javi samci. Tivoli je bil po krivici na glasu kot kraj nežnih, liričnih ljubezenskih idil — kakor da ni zahajal vanj nihče drugi razen bledoličnih deklic in vitezov v starosti od 16 do 20 let. Tivoli je splošna last meščanov v vseh starostnih dobah, zlasti še, ko sije soince. Morda se je sestava njegovega »prebivalstva« spreme-njala, ko je posijala luna. Podnevi zdaj ne opažamo toliko romantike kakor stvarnega meščanskega — letoviškega življenja. Idile, ki se nudijo očem sprehajalcev, so vse omejene v tesen okvir meščanske konvencionalnosti in tudi precej tesnih klopi. Ko soince tako prijetno greje kakor te dni, sedimo na klopeh tesno drug ob drugem kakor v natlačeno polnem tramvaju, da skoraj ne upaš prekrižati nog. Rekli smo. da imajo večino mamice s svojim nežnim naraščajem. Potem je tu še truma rekonvalescentov, žejnih solnca :n potrebnih lenarjenja — ne mislimo na tiste, ki iščejo okrevanja po srčnih bolečinah. Tu so tudi pravi študentovski parki. Mladi ljudje ne prehajajo v Tivoli iz srčnih potreb, če smemo verjeti njihovi študijski vnemi ob kupih knjig. Vedeti pa morate tudi. da imajo v Tivoliju shajališče naši ljubitelji živali, zlasti ptic v Tičistanu in da je tam v »Monte Carlu« tudi znamenito omizje vpokojencev. Tivoli je obsežen, vse lahko sprejme v svoje parke in gaje. Tako velik je, da bi bila potrebna imena za posamezne parke, kolobarje, kotičke, rotonde. Doslej smo se pa morali zadovoljiti le s tema posebnima imenoma: »Tičistan« in »Monte Carlo«. V prihodnosti se bo tem imenom še pridružil »Otroški paradiž«. Niti glavni drevored nima posebnega imena, na staro ime Latermanovega drevoreda, ki drži kot poldnevnik proti sejmišču, smo pa tudi že začeli pozabljati. Čudno res, da je v kraju tako bogate poezije domišljija meščanov silno revna; pričakovali bi, da bo sleherno drevo dobilo posebno ime ter da bodo vse tivolske kotičke krasila poetična imena. Nekaj, kar bi morali vedeti vsi Površno pisanje o gobah more postati marsikomu usodno Ljubljana, 9 maja Zaradi izredno zapo-znelc letošnje pomladi se je šele sedaj dobro začela doba prvih gob. Dru^a leta smo dobivali na ljubljanski trg smrčke ali rnavrohe (morchella) in hrčke (helvelia, gvromitra) že proti koncu marca, najpozneje pa aprila. Naši navadni gobarji s.pk>h ne razločujejo teh dveh gob jih skupin, temveč pravijo cbema mavrohi. Vedeti pa je treba, da je med hrčki ena podvrst strupena (gvromitra esculenta), toda ni nevarna, ako &e prekuha in voda odHje. Sploh je tako postopanje pri pot očij ivo pri vseh smrčkih in hrčkih, ker vsebujejo ostro kislino, ki je ne prenese vsak želodec brez škode. Za smrčki in hrčki se pojavijo kmalu pomladansjke kolobarnice (tricholoma) i. s. dve jurjevkj (sv. Jurij j« 24. aprila). Velika jurjevka ali majniko\~a kolobernica i trichcloma gambosum, rr. Gex/rg;i) je us~ njiato rumene barve, navadno v obliki podkve, dočim ima mmla jurjevk* (tr. graveo-lens) redno obliko in je dosti manjša. Obe gobi dobimo tudi po sednih vrtovih in parkih. Obe sta prav okusni. Kmalu za tu naštetimi ptr\-:mi pomladanskimi gobami se poj«vi v go-zdih najhmš* strupenjača* t. j. pomladanski ali beli strupeni kukmak (amaoita phailoides verna). Je to prva vrstnica pozneje rastočega zelenkastega in rumenkastega strupenega kuk-maka (a:n. pha'U>ides vridis. am. phall. ci-trina). Vsd 9trupeni kukmak i imajo navadno bele krpice po vrhu klobuka, v zemlji pa hruškasto debeli k ocen v hrapavi kožnati lupini. Beli (rxrniladans.ki) strup, kukmak j« posebno nevaren zaradi tega, ker ima podvrsto, ki nima. krpic, da jo površni gobarji zamenjajo z žlahtnim šampinjonom (psalliota ca m pes t ns ps. arvensifr). čeravno imajo žlahtni kukmaki ali šampinioni vedno rožnate lističe (mesne barve) strupeni pa be'e, NTedavno je ▼ nekem ljubi anslcem dnevniku zapisal nepoklican pisec v polemiki o gobah gorostasno trditev, da »dosedaj ie rti znano% da bi bil v zadnjih $to letih pn nas kdo umrl za zastrupi jen jem s strupenim kukmakom*. Ravno nasprotno je res: o smrtni zastrupitvi z musnico, ki jo član kar navaja za najhujšo strupenjačo med gobami, že mnoga desetletja ni znan noben primer, ker rdečo, be*o krpasto imišnioc (Tat. asnAnita muscaria) pMJM pri nafi že -vsak. otrek. Vsekakor pa je tudi mu-nica — vaaj pri nas — strupena, toda še daleč ne tako nevarna kot so vse tri zgoraj naštete vt-s*e strupenega kukmaka. Prva vrsta strupenega kukmaka (beli) še ni v Begovi knjigi »Naše gobe«. Pn zastrupitvi z rdečo masnico je reš-itev navadno Lahka, ker začne strup dedovati kmalu po zaui:tju (praskanje v grlu. zvijanje v drobovju, glavobol). Zastrupljena oseba naj pije dosti vede, še boije pa mleka, da se strup v želodcu razred** Drugače p« je pri zastrupljen ju s strupenim kukmakom. Tu začne strup delovati s»le 10 do 30 ur po zaužit ju gc-be. so se je že raztlezel po krvi, da je zdravljenje ali sploh prepozno, ali pa zolo dolgotrajno. Prav vsa nevarna zastrupljenja v zadnjih desetletjih so zakrivili zgoraj navedeni strupeni kukmaki. Še ni 10 let tega, ko se je. v Rožni dolini zastrupila družina Sušter-šič z belim strupenim kukmakom. ki so ga pobirali na Rožniku z drugimi gebami v domnevi, da so dobili šampinjone. 2ena (učit. za ženska ročna dela na Viču) in njena mati sta podlegli, moža in oba otroka pa so zdravniki komaj rešili. Tretja žrtev iste strupenjače je bi«la neka učiteljica pri Sv. Ani v Slov. goricah (zdi se mi. da se je prsala Senekovič). četrta pa po-štarica v Gor. Lendav (Grad) v Prekmurju. Mnogo primerov zastrupitve je o&talo prikritih, o-ziroma ni bil pojasnjen vzrok smrti. Tudi lansko jesen je v Ljubljani umrl neki mož v groznih mukah, ker ;e na Golovcu pobral med užitnimi gobami eno teh strupenjač. Ime moža bi se morda dognalo v bolnici. V Nemčiji je že več let ukazano, da morajo biti jasne s4ike vseh treh strupenih i kuk makov po vseh šolah, na kolodvorih, živilskih trgih itd. Tudi naš Higienski zavod si prizadeva doseči ista opozorila. A. B. st. S Spodnje štajerske — Novi grobovi, v LimbuSu prt Mariboru je umrla pocestnica Marija Cerič, stara 63 let. V Studencih pri Mariboru je umrl pomožni delavec Prane ČJepe. star 64 let. V Mariboru sta umrla delavec Gašper Vedernjak, star 86 let, ln goatilni-čarka Ana Purg^aj, stara 37 let. V Celju je umrla, zasebnica Elizabeta Avšner, stara 79 let. — Novi samari j a ni in samari Janke nemškega Rdečega križ*. Jutri bo v Slo-venjgradcu svečana zaprisega novih sa-marijanov in samarijank nemškega Rde-dega križa. Zaprisegel jih bo namestnik okrožnega vodje dr. Hans Tollich* — Počastitev skladatelja Josepha Mar-ra. Ta mesec bodo po vsej Nemčiji proslavili 60-letnico enega največjih še živetih nemških skladateljev bivšega ravnatelja dunajske Glasbene akademije prof. Josepha Mana. Proslave bodo tudi v Mariboru in Celju. Marx je bil rojen v Grazu ti. maja 1S82. Proslavo njegove 60-letnice priredi štajerski Heimatbund v obliki koncertov v Mariboru v torek 12. t. m., v Celju pa v sredo 13. t. m. fSe/ KOLEDAR DANES: Sobota, 9. maja: Gregor Nacij- ski, Herma JLTTRI: Nedelja, 10. maja: Antonin DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Navarska kraljica KINO SLOGA: Prva ljubezen KINO UNION: Maska Cezarja Borgia KINO MOSTE: Brodwayska parada in As zraka RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA MATIJE J AJME v Jakopičevem paviljonu VESELI TEATER ob 18.30 v Delavski zbornici PRIREDITA'E V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VESELI TEATER ob 16. in 18. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica žitko, Pleteršnikova ul. 13. telef. št. 47-64. Ij— Literarni večer Cvetka Golaria bo v ponedeljek dne 11. maja ob 18. uri v Frančiškanski dvorani. C. Golar, M. Skr-binšek in V. Držaj bodo brali sledeče pesmi ' »Mati zemlja. Plameneča roža. Balada o detetu, Morska pesem, Grozdek gre k maši, Vijola, Javor in Majda, Kmetska svatba -n Stara lipa. A. Jarc pa bo odpel ob spremi jevan ju klavirja — igra prof. Ubald Justin: Pregovorjeno otožnost. Nihče ne ve. Mlado pesem. Zacvela je roža in Grešnikova molitev. Naše Gledališče DRAM A Sobota, 9. maja: ob 17.30: Voda. Izven. Znižane cene od 12 Lir navzdol Nedelja, 10. maja: ob 14.: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Cene od 15 lir navzdol Jože Vombcrgar: »Voda«. Zabavna satirična komedija z veseloigrno potezo. Junak komedije je vsa vas. Dejanje se plete okrog zgraditve vodovoda. Dramatik je ožigosal v igri na vesel način človeške slabosti kot so: ničrmurnost, častihlepje, trma, itd. Zasedba bo običajna. Režiser: Milan Skrbinšek. V torek bo premiera Mollčrove komedije v petih dejanjih: »&ola za žene«. Osrednji lik igre je meščan, ki živi v neprestanem strahu, da bo postal v zakonu varan mož. Vzgoji si ertrogo moralno mlado dekle, toda še preden postane njen ženin, zmaga nad njegovimi računi resnična ljubezen med dekletom in mladeničem Horacom. Tragikomični lik Amolpha bo podal Gre-gorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Oronta — M. Skrbinšek, Chrvsal-da — VI. Skrbinšek, Alaina — Potokar, Georgetto — Kraljeva. Režiser in insce-nator: inž. B. Stupica. Premiera bo za red Premierski. OPERA Sobota, 9. maja: ob 17.: Prijatelj Fric. Red B Nedelja, 10. maja: ob 14.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Orfej in Evridika. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Petro Masoagni: »Prijatelj Fric«. Peli £a bodo v soboto za red B v naslednji zasedbi: Suza — Vidalijeva, Fric — Franci, cigan — Golobova, doktor — Popov, Ha-nez — Dolničar, Friderik — Kristančič, Katarina — Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoni ti. Iz Hrvatske — Advokat v koncentracijskem taborišču. Oddelek za gospodarsko politiko pri državnem ravnateljstvu za javno varnost iu red na Hrvatskem je obsodil nekega zngrebšega odvetnika na eno leto prisilnega bivanja v koncentracijskem taooii-šču in na denarno glooo 100 000 kun, ker je računal nekemu kiijf-ntu 90.000 kun za ureditev neke zadeve pr* policiji. Pri tem je prikazal prestopek svojega klijenta kot zelo težak, da bi mu lahko zaračunal tako visok ekspanzer. — Hrvatski sabor čestita slovaškemu narodu. Preko slovaškega poslanika v Zagrebu dr. Ciekerja je poslal predsednik hrvatskega sabora Marko Došen predsedniku hrvatskga parlamenta dr. Sokolu umetniško izdelano adreso hrvatskega sabora kot čestitke k obletnici hrvatske neodvisnosti. V spremnem pismu so naglašeni tradicijo-nalni bratski stiki med obema narodoma. — Določitev mezd na Hrvatskem. Državni tajnik dr. Lammer je Izjavil, da bodo delavske mezde na Hrvatskem določene neposredno v sporazumu med delavskimi in delodajalskimi organizacijami ne pa po radiu za določanje cen. Urad bo imel pri tem samo kontrolo, da nove mezde ne bodo vplivale na povišanje cen. — Gradnja silosov na Hrvatskem. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je objavilo, da bo država prispevala za vsako betonsko gnojnico 1000 kun, za vsak silos dveh shramb 1.200, za vsak silos z eno shrambo pa 600 kun. — Varčni hrvatski delavci. Hrvatski tuj-skoprometni urad je posredoval doslej za okrog 140.000 nakazil delavskih prihrankov v vrednosti 400 milijonov kun iz Nemčije na Hrvatsko. Obnovite naročnino! ' m&fL tor rftOVCNSKl TQ A ROD«, t. naja 1942« Stran S ^ SPO RT Pogled na športne dogodke prefsssje in jutrišnje nedelje Ali bo prišlo do nogometne tekme Nemčijo že letos? — Jutrišnji spe skem prvenstvu — še nekaj drugih med Italijo in Ljubljana, 9. maja V glavriern smo o vseh pomembnejših športnih dogodkih pretekle nedelje že poročali. Da pa nekaj podatkov še izpopolnimo in da navežemo na jutrišnji spored, se bomo z nekaterimi Dobavili danes še podrobneje. O mednarodni tekmi med Nemč jo in Madžarsko, ki je po svojem nenavadnem poteku zbudila toliko zanimanja, bi bilo zabeležit: še, da je uspeh Nemcev našel svoj odmev tudi v Italiji. Po nedavnem »emisu med Nemčijo in Span jo v Berlinu se je v nekaterih italijanskih nogometnih krogih glede na obč::ren poraz Spancev v Italiji mislilo, da Nemci letoe niso v posebni form. r> da bi mednarodna tekma z njimi ne pomenila nič posebnega Po nedeljskem uspehu Nemcev v Budimpešti pa je to mnenje izgubilo upravičenost m zanimanje za eventualno srečanje z nemško reprezentanco je v odločilnih italijanskih krogih z^-pe* <-ploSno. To razpoloženje je prišlo do izraza tudi na seji Italijanske nogometne zveze, ki je b:la v sredo v Rimu. Poleg drugih pomembnih 5^k!epov, ki bomo o nj h poročali v zvezi z drugimi dogodki, se je razpravljalo tudi o eventualnih mednarodnih tekmah, ki b: jih po končanem prvenstvu n finalnih tekmah za Italijanski pokal sprejeli v letošnji spored Za ga^ovanje italijanske reprezentance se sedaj zanimata predvsem dve državi* Švica in Nemčija. Italijanska nogometna zveza je v načelu naklonjena izvedbi obeh tekem, želi pa predvsem da b ju italijanska reprezentanca odigrala na eni turneji, in sicer tako, da bi se najprej sestala ■ švicarsko reprezentanco. Italijansko nogometno prvenstvo se je nretek'o nedeljo prav za prav zamotalo. Med tem ko se je že računalo, da ;e Vene-zia po porazu na domačih tleh odpadla kot kandidat za prvaka, pa Jo nedeljski rezultati ponovno uvrščajo med konkurente. Zelo važna bo v +em pogledu jutrišnja tekma med Tonnom Ln Romo v Torinu. Njen izid se ocenjuje kot odločitev, kdo bo le--~*šnji prvak. Toda možnosti je več in ugodne niso samo za oba nastopajoča, temveč tudi za druge, ki bodo istočasno nabirali ročke na drugih igrišč h. Venezia igra na domačih tleh z Ataianto in kljub pomanjkanju strelcev ji prpisujejo ves izkupiček. Čeprav ne odločilni za najvišji naslov pa •--saj važni za razporeditev v sredin: tabele, bosta jutri tudi tekmi med Triesti-no in Milanom v Ti tel tu in Laziom in Ju-voritusorn v Rima Spored v diviziji A Je jutri naslednji- ▼ F^renzi' Fiorrntina-Modena, ▼ Livor-nn' Livomo- Na pol i. v Milana* Amhrosis-na-Rolor na. v Rima* Lazio-.fuventus. v Genovi: Li-juria-Genova, v Torina* ToH-r»o-Rorra. v Trie sta t Trfe*tina-Milano fn v Venezii- Venezia- Atalanta. Kakor v diviziji A, je tud: na sporedu 3 vizije B tekma med trenutno najbolje pasiranima kluboma Barijem in Vicenzo. .oda ta tekma ?e ne bo odločilna, saj ima-v diviziji B še precej dnlišj spored do taoca, kakor v diviziji A Vsekakor pa bo rezuhat važen. Tako Bariju kakor Vicen-z* so potrebne točke, da vzdrži ta razdaljo do v***trn;*-»o zasledu'očih ju klubov. Druge važna tekma bo med Pe?caro in Novaro v Pescari. Novara. ki je preteklo nedeljo porazila Pa iova je v nevarnosti, da svoj roden položaj z eventualnim porazom =*pet močno poslabša. Padova igra tokrat doma, med tem ko gre Breseia tudi na gostovanje. *n sicer v Reg***io Emil: nedavno spada* med diletante in je šele sedaj prešel med profesionalce 2e med pre^šn^o druščino je zbinai zanimanje in napovedovali so mu siiaino kariero. Orfelli se te naglo izka7a" in na nedeljski tekmi bi bil zmešal še z večjo prednostjo, ko ne bi bil nekai časa »vlekel* svojega utrujenega *ovar;ša Se-n/adeia. Sele ko je blo popolnoma jasno, da rti Servadei ne bo več opomoce* m je bila ve-lika nevarnof-t. d? fa dobile zasledovalci fBartalli. OOppi in Vidni). Jc Ortrtli uitlHl stil tovariša usod- in sam nadaljeval zmagovito pot. Stan i e v oceni za % Vojno krožno dirko« Je «eda" naslednie' V splošni skupini: Leoni. Baflo, Orieln* do B točk. Bartalli 7 točk Conp: Favalli. Servadei in Ch:ap*p"ni po 6 točk. Bevilae-qua m Vicini po 5 točk. Cottur. Canave^f in De Benedett= po 3 točke Sledi še \-*r«-*ta IctvillOVaKev z 2 n7;rnma 1 točko. V skupini nezavisnih: Or*^-; 11 ♦'**rTk Maran gon 8. Toccaceli 7. Covolo 6. Bram-billa. Bresci. Martini in Ronconi po 5, ostali pa mani Na lahkoatle+sVh priređivah prei?**4'^ nedelte je bilo zopet postav1 ienih nekaj, za začetek seznne prav dobrih rezultatov V Firenzi so tekli za le*^*r. ;o prvens+vo v majhnem maratonu na 25 km. Na splošno presenečenje je zmagal Ettore Padovan'. ki je obenem izboljšal lanskoletni rekord Co^tantina od 1:25:07 4 na 1:23:21.4. Mi Costantino ki **o zan* vsi pričakovali, da bo zmagal, je tekel pod lanskim svojim rekordom. V Savoni je bil porrzen -rvetovni prvak v metu diska Consolni. Zmagal je T^? z metom 48.28. med tem ko je Consobni dosegel le 47 86 m V mednarodni tekm-; med Švico in Italijo v hokeju na travi je zmagala Švica 21 (1-0). V Berlinu sta se sestala bivši nemški bok5-arski prvak najtežie kategoriie Neu-sel :*n Sved Tandberg. Zmagal je po 10 ko-7.ih Neusel. V švicarskem no-eometnern prvenstvu so nedeljske tekme dale nas]ednie rezulta*^' Laussane-Chaux de Fond- 2:1. Grencben-T.ugano 3:2. "Luzern-Can + o-i^l 4:1. Nord-^tern-Ynun-? Bov-s 1*1 Servette-Sankt fJSaf-l***n 5*1. Younf? Fello\vs-Gra?shopper 1'1 Ciinh-B;eone P-3 Ob spremembi politične sme^l francoske vlade je z nastopom TLavala pr:šlr tnd" «^0 spremembe v vodstvu frnnroci-p?n rpor^a Dosedanjega neomeieneg.a vodi^el'a Bo-rotro je 7ampn;?l poli nfk Pat«POt k: K -e nekoč uve^avil kot igralec r]^^'^ ^v*-narodne vrednosti. K^kor znano, ie B°ro tra hotel v vsem frar>ro=k^~-( "=or>rtu uve-"*t"' č'sto amaterc+vo. pr; "f'^rner "° na!"4-' na Širok odnor. Pocrof 'e -7'av:i Az, v le«" pogledu ne bo ?led:l Borotri. če? da n; n;-če^r ab^oliTt-nera na sr***tii in v<» to-r>i t" di profet on a 7'zem ne da popolnoma pregnati iz sporta. DNEVNE VESTI — Smrt -r^rK-raJov A. Traditlja hl E. Cajvtonjja. V FIlmu je umrl general Aleksandro Traditi. armijski general v rezervi. L"deiežii se je prve svetovne vojne 1915-18. Po bitki prt Vittorio Veneto je vkorakal s svojimi četami v Trieste, kjeT je ostal do 1.1920 v aktivni službi, nakar je zaprosil za upokojitev. Udeležil se je vseh akcij Ornih srajc in je bil vodilen skvadrist. Bil je tudi med udeleženci pohoda na Rim. Zavzemal je razna važna mesta v fašistični milici, sodeloval Je tudi pri borbah v A"besiniji. Pokopan je bil zelo slovesno v Rimu v navzočnosti predstavnikov vlade. fašistične organizacije ter raznih uManov. — V Milanu le umrl divizijski general Er-r^st C.~_t'* ■ P ' --ri ct-t^-V fl ^;T PKjBB L 1559 v Vm zli: v 1. 1890—190o je služboval v raznih krajih v Afriki. Udeležil se je eritrejske vojne ln si pridobil srebrno kolajno. — Nova ivtirkična "a kovinski cement že več kem:čn:h tova*"n. — Sod plovan ie strank pri sklcoan.fu kolektivnih delovnih pogodb Nekatere srndikaTne organ'zacije so že deli časa vab:Ie k sodelovanju pri razpravah o novih kolektivnih delovnih pogodbah zastopnike z**r"nteresiranih de*oda^a*hkBl in delo-jemalsk-h kategorij Kornoradisko ministrstvo je nedavno v neki iziavi podčrtalo, da se je pobuda za tako ~ode"ovr;nie prizadetih -^ra*-k izkazala v praksi kot zelo učinkovita. S sodelovanjem prizadetih so se in'eresi kategorije vrednotili natančneie in določneje. Zadoščeno je bilo tako na eni strani politično sindikalni zahtevi, da se poedinec udeležuje življenia organizac:;e. na drugi strani pa so prišle do veljave tudi zahteve pogodbene tehnike, ker so se razna vprašanja razglabljala do podrobnosti in se je prikazal resničen in konkrc'en položaj delovne kategoriie Korporacijsko ministrstvo je sedaj priporočilo vsem konfederacijam, da nni k bodočem posaianjem vedno vabijo tudi zastopnike strank Da se pa pogajanja ne zavlečejo v nedogled in s tem stvari več škodi kakor kr.ris*i. se priporoča, naj število zastopnikov ne bo previsoko. — Poii vijena C os pod a rs k a proi-rrodnja ▼ Dalmaciji. Iz nekega poročila dalmatinskega guvernerja izhaiajo naslednje zanimive podrobnosti o gospodarski delavnosti v Dalmaciji: v splitskih tvorn cah cementa, v tovarni aluminija v Lozovači, v *:he-niški železarni, v splitskih ladjedelnicah, ki so vse pod nadzorstvom ita'ranskih komisarjev, je bilo delo potencirano do najvišje možne meie :n «=e njihova proizvodnja stalno veča. vl;eno je bilo tudi delo v dveh ladjedelnicah na Knrčiil ta v Trogiru. Delo vod:*a enertrčno dve *vrd-ki in z novo opremo }e h:l^ mogoče doseči, da je proizvodnja m^tomb r-o ' h ladij dosegla znatno stopnio Ker te *nvar-ne potrebujejo mnogo ma*eria'a \z I*aliie. ;e bil olajšan carinck: postopek za številne vrste blaga. Na področju izdelkov, posebnih vojni industriji, se ie razvila posebno živahna delavnost v izdelovanju glicerina in izdelovanju u*m;a z zbiranjem ko? Z guvernerjevo naredbo z dne 27 avgusta lani je bilo določeno skladno s stanjem v Italiji, da je za ustanovitev vsakega novega industrijskega podjetja potrebno posebno dov'oTjen'e. Najoomembnejše doslej . izdano dovol-enje je tisto, ki ga te dobila ; družba SCODA kemično podjetje, ki se bo bavilo s proizvodnjo dalma4'nekega olja 1 in sorodnih izdelkov iz odpadkov rib. lupin, ostankov destilacij oličnih -«emen in podobnih maščobn'h «novi Dovnlienie za obratovanje je dobilo tudi oodietje. bo zgradilo tovarno za proiz\«odnjo kem.ćnm LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.15. ob nedeljah tn praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30 KINO MATKA • TELEFON tt~%\ R********** ■*-*Jtfu*fu**i vraieniB — vvfHu fjnhem Navarska kraljica MeHini. O t no Ceo t. Le«warani BRODUAVSKA PARADA AUCE FAY! PREMIER-At A1.ICE FAY! To je film god*-*. •>» ne.i m nrvm. romantike in me-od'i! AS ZRAKA KV «e ^BrnmrltT K* Dramkr/vati bolnike le v navedenem času, odhajati pa ko zazvoni. — Jermenčkov za ure ni treba prijavljati. »Eco di Roma« obvešča, da je Generalno ravnateljstvo za industrijsko potrošnjo v Rimu na vprašanje, postavljeno po Zvezi trgovcev z zlaivdno, srebrnimi predmeti in urami, ugotovilo, da jermenčki za zapestne ure ne spadajo med predmete, ki i:h je treba na osnovi nedavnih predpisov prijaviti. —Minister Ricrardl v Sofijo. Finančni minister Rircardi bo prihodnji teden odpotoval na večdnevni službeni obisk v Sofijo. — Nemški novinar umrl v Rimu. Po krajši bolezni je umrl v Rimu 601etni nemški novinar Kari Ludvik Mayewog\ urednik tiskovne agencije ^Europapro\ss<=. Pokojni je živol v Rin.u več ko 10 let. Bil je dopisnik raznih avstrijskih in nemških listov, nakar je postal urednik omenjene tiskovne agencije. — Novi župan v Canalu. Za nove*ra župana v Canalu d* Isonzo je bil imenovan fašist Aloardo r.srinnantoni. — fttevllna družina. Nedavno sta bila roj. delav. Benjannnu Zarantoni-jllu v Milanu krepka, zdrava dvojčka. Zarantonielli fi star 39 let prav toliko njegova žena. ki je rodila doslej 11 sinov. — Prov7spojno srodiSčo 5«» vojne ranjence. Jutri bodo otvorili v Legnanu osrednji prevzgojni zavod za vojne ranjence, ki se bodo tukaj prevzgojni za nove življenjske in poklicne naloge. Otvoritvi bo prisostvovala piomontska knegrinja. — 600 drajroopnih do! ukradenih \i. beneške vseučiliške knjižnice. Kvestuia v Venezii jc bil? obveščena po vodstvu univerzitetne knjižnice v Bcretkah. da je bila ukradena iz knjižničnih prostorov kartoteka, razen tepa 600 dragocenih knjig. V zvezi s tem je bil med drugim aretiran tudi 37-letni knjigarnar Mario Ri^attieri — Odkritj £n;b-» iz pa'.eotićne dob«\ Lep uspeh sta imela pri arheoloških izkopavanjih v Finale Ucrurii sloveči pr^f. A C.irdini od Italijanskega paleontološkega instituta in profesorica G. Chiapella od ar-heolcS^p-ra muzeja v Genovi. Prj svnjem znanstvpr^Ti prizadevanju na terenu sta odkrila grob iz paleolitične dobe: grob jr bil v globini osmih metrov o-l vrhnje iz-kopaninske plasti Okostje, kolikor ga ]e ostalo, je pripadalo mlaiSemu moškemu ki je dr*ol v levici pric3treno kost. — St:e-"j» u!-»:!a f-stro in bratca. pe-dovala očeta in mater. Tragično naključji1 je doletelo družino kolona Josipa Maginija :z Monte Amiata Med si'nim neurjem je švijrnila strela ske^ri dimnik ter ubila 17 no domačo hčerko in njenegra 6-letneg?. bratca. Orv.amila in cž.TrJa je tudi M'2i-ni;a t**r njegovo ženo. Njeno s*anje vzbuja resno skrb. = Op*">*eori!o kmetovalcem. Kmetovalci, ki Imajo svoi«> bivališče znotraj kontrolne črte. ki -zajema mesto Ljubljana, svo.io zcml o pa izven te črte ;n doslej še niso dobili prepustnic, da bi mogli obdelovati zemljo naj se zsdare v pisarni Združ^n-jr« kmetovalcev L ubljanske pokrajine. Ljub Ijana. Gosposvetska ce-^ta 2 I Zaradi Izpolnitve prošnje naj prinesejo s sebo; tudi svojo sliko. — Nesreče. 10 letni ~:n pr *?ledn:ka finančne kontrole v Ljubljani Ladislav Ja-kše je včeraj padel z lestve in si pri tem poškodoval levo nogo — 19 letni mesar F**anc Babč z Liubljane se je pri opravkih na klavnic* po nesreči urezal v desnico — 30 letni elektrotehnik iz Ljub'Jan* ^rečko Reniger **e je včeraj mudil na Ambroževem tVfll. Nepočakan je prena.^o hotel prekoračiti tik pred tramvajem tram- vajsko progo, pn čemer ga je tramvaj zajel in podrl, da je dob 1 poškodbe na glavi. — 11 letni sin posestnika iz Notranjih goric Ivan Sebenik se je v domači vasi igral s svojimi scrvrstniki. Otroci so se vozili z ročnim vozičkom po nekem klancu, nesreča pa je hotela, da se je voziček prevrgel. pr-. čemer si je Sebenik zlomil desno nogo. 62-letni posestnik iz Ljubljane Franc Goljar se je ponesrečil v gozdu, kjer je padel nanj bor in mu zlomil desno nogo. — 24 letna frizerka iz Ljubljane Slavka Kramerjeva je pri delu v kuhinji tako nerodno skočila z nriize. da si je močno poškodovala levo nogo v kolenu. Vsi ponesrečenci so bili sprejeti v oskrbo splošne bolnišnice. — Redek Petrov Majror. V Voltriju pri Genovi so zajeli ribiči orjaško ribo. dolgo pet metrov, težko več metrskih stotov. Velikanska riba pripada zvrsti rib. ki ji pravijo v okolici Genove »pešce angelo«. Ribo so prepeljali v Genovo in jo prodali v tamošnji ribarnici. Izkupiček za redki Petrov blagor je bil precejšen. Srečen ribolov so imeli tudi ribiči, ki so spustili svoje mre*e v vodah pri Laig-uegdii pri Savoni. V mrežah se jim je nabralo sardin za več ko dve toni. Iz Lfribrljane —lj Zivilsk* trtr. Dan^s je bila na živilskem trgu že gneča kakor sredi najživah-nejše sezone. Promet je postal živahen f.^ zelo zgodaj. Biaga je bilo precej. Tudi branjevci so bil! bolje založeni z uvoženimi pridelki kakor v sredo. Danes so Imeli zlasti mnogo graha, ki je po 9 do 10 L kg Glavnate solate je bilo tudi nekaj naprodai po primerni ceni. a zdaj uvoženo salato nadomešča že nekobko domača berivk;-« Kmečki zel^njadni trg je bil danes res že dobro založen. Naprodaj je bilo na njem tudi nekaj kislega rolja in repe. »KlsHce so šl° posebno dobro v denar. Kakor prejšnje dni. je bila tudi danes živahna kupčija s adikami. Bilo jih je naprodaj še več kakor prejšnji tržni dan. — Danes je bilo naprodaj po 14 dkg* mesa na dru2teskega člana. —lj Prva produkcija gojencev šole ('M. V ponedeljek, dne 11. t. m. bo prva produkcija gojencev šole Glasbene Matice v okviru propagandnega tedna 1 Učite se glasbec. Na tej produkciji bodo nastopili gojenci slovenskega oddelka ravnatelja Betetta dalje klavirskega oddelka učiteljev: Bradač Zorke, Sonca Viktorja. Drnovškov • Emilije, štruklove Milene. Hrašovčeve Silve in Seskove Vide. Violinski oddelek bo zastopan z gojenci GregOTCa Jurija, oddelek za čelo z gojenci gospodične Jerajeve Iz šole višjega režiseria Osipa Šesta bo nastopil en gojenec. Začetek produkenc je točno ob pol 6. uri zvečer v mali filhar-monični dvorani Podrobni spored se dob! v Kr.jijrarni Glasbene Matice in je obenem vstopnica k produkciji. —lj V LjuhJjani so umrli od 1. do 7. t. m. Meden Josip na, roj. Kopiivec, 90 let, vdova zasebntga uradnika, Vidovdanska cesta; Zajec Videjka, 21} let, Ziusebnica, Pri-voz; Dolenc Maiija, roj. Hofbauer, 78 let, v lova trgovca, Vidovdax..ska cesta; štie-kelj Ivan. 53 let, prer.Lkać orž. žel.. Rožna dolina. Cesta XV; Kratochw.ll Karo!, 60 let, pek, Jezica; Pavlin Ivana, 74 let, vdo-\-a zasetn. uradnika, šušteršićeva unca.; Završan Franc, 57 let. prevoznik. Sv. Jerneja cesta 1; Stefančič Anton, 79 let, zasebnik, Karlovška cesta; Grčar Jakob. 79 let, policijski agent v p., Pražak a ,;l.ca; inž. Petrič Josip, 45 let, inženir. Teharska ulica; Marn Margareta, roj. Zaletel, vd. Lavrin, 78 let, vpokojenka tob. tov., Hra-decekga cesta; RoUič Marija, s. Alkantara, 35 let, usmiljena sestra sv. Voic. Pav.. Slomškova ulica; Zdiavje Franc, 49 let, vozovrii preglednik drž. žel.. Podmilščajto- va ulica; Zalaznik Jakob. 54 let. posestnik. Ižanska ces'.a; Strnad Josipina, roj. Zvan, 64 let, vdova višjega davčn. uprav., Mestni trg; Huttmann Julij, 81 let, vodja ku-r.lniee d j ž. žel. v p.. Prisojna ulica; Rebolj Josip, 74 let, delavec. Vidovdanska cesta. V ljubljanski bolnici sc umrli: Kadunc Marija, roj. Boič, 4o let, žena profesorja, Resi jeva cesta; Gačnik Pavla, 14 let, hči posetnika. Sp. Miadetiee pri Novem mestu: Benec Katarina, 16 let, hči posestnika, Pouklanc. obč. Vinica: Karer Tomaž. 2 leti, sin mizar, pomočnika. Pot na Rakovo jelšo; Pavšič Marija. 65 let, kuharica. Sv. Petra c»sta: Muller Peter, 5 mesecev, sin delavca, Bežig-rad; Gregorič Ivana. 35 let, poljska delavka. Kot, obč. Semič pri Črnomlju; Justin Franc, 67 let, železničar v p., Pokljukarjeva ulica; Anžič Fr., 59 let. mesarsk' mojster. T^itijska cesta: Huter Klementina, roj. Novak. 79 let. vdova k!ep. pom.. Cesta dveh cesarjev: Košir Ivan. 48 let zklarskj pomočnik. Pod hribom ; Star: >vnik Lovrenc. 3 dni. sin kroj. pomoćnika. Drenov grič; Meglic Franc. 64 let, delavee. Groblje, obč. Prečna pri Novem mestu. Sobota ob I8.20 Nedelja eb 16. In iS. VESELI TEATER —lj Za dobro voljo je poskrbljeno v »Veselem teatru«, kjer je na sporedu v soboto ob 18.80 in vnetleljo oh 16. in 18. izredno zabaven dvajseti program. Izbrane tečk? kot »Skandal v Dolenjskih toplicahe, »Cez sedem let vse prav pridem, nastop jecljača Jurija. »Ljubljanski toreader« itd. vas bodo nasmejale do solz. Sodeluje Adamičev ;azz. — Predprodaja vstopnic v soboto od 10.— H13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10 ure neprekinjeno do večera. —lj Jubilejna razstava, prirejena v počastitev življenjske -sedemdesetletnice slikarja Matije Jame, je trajno odprta v Jakopičevem paviljonu od devete do devetnajste ure. V nedeljo, 10 .maja bo vodstvo pb enajstih. —lj Odlična kuhinja, dobra vina, prijeten vrt, nudi gostilna Lovšin. Iz pokrajine Gorlzia — 681etni starček utonil. Pri S. Croce pri Aidussini je grabil listje ob reki Vipacco 681etni posestnik Anton PaJb"k. Po -esreč-nem naključju se mu je spodrsnilo, »kotalil sc je navzdol v reko Vipacco. Ker ni znal plavati, je starček utonil. — Praznik d reven so proslavili te dni eojenci klasičnega liceja v Gorieii. V parku aa za vod ovi m poslopjem so posadili polno novih dreves. Gojenci učiteljišča >Scipio Slataper« in tehnično trgovskih, šol so zasadili mlada drevesa na M on tesan t u in v gozdu Panovizze. — Ob lOletnici sirarske šole v Tolminu. Pomembno nalogo je izvršila v 10 letih svojega obstoja m razvoja sirarska šola v Tolminu. Postala je žarišče sirarstva po vsem okolišu Tolmina. Od 500.000 metrskih stotov mleka v vsej pokrajini, gre okoli 250.000 m. s., vrednih 25 milijonov lir, za sirarstvo. Danes je v tolminskem okol.šu 150 mlekarn, ki proizvajajo okoli 7000 m. s. sira, 5000 m. s. masla in 2500 m. s, skute. — .Nezgode. 571etni Ivan Ortolan iz Fare je padel z voza in sd zlomil desnico; 35-letn: posestnik Angel Gerin iz Romansa si je pri sekanju drv ranil koželjnico. 521etni Guerino Bait iz Castellucia je dobil poškodbe po vsem telesu; 71etnega Josipa Riavca iz Tamove je brcnil konj s takšno močjo, da mu je razbil piščal. Ponesrečenci se zdravijo v bolnici Brigata Pavia v Križanka n Q 3 1 4 5 w& 7. 1 8 ■ 9 10 U 10 * J ta /A Iti m IS 1 ■ ta - ■*.» • 21 09 — 24 -T« r- • - • • T m A 1 27 —j t 23 Ml 30 SI 88 34 # š| ! M6 1 > - ■iti — r - - •T \2 - I 'iS - iS v, C v; .... 1 - i m • _- Besede pomenijo Vodoravne: 1. žabje kraljestvo, 6. število, 8. pretiravati v odpočltku, 10. angleško univerzitetno mesto. 11. večja časovna enota, 13. v kateri smeri, po kateri poti, 14. n?sreča, smola (ponašena tujka), 15. hrib pri Beogradu, 17. kazalni zaimek, 13. egipčanski bog. 19. poravnam dolg, 22. nuditi, stopati, 24. grška boginja, 25. tobačni izdelek. 27. germanski bog. 28. kratica za r cenjeni naslov«, 30. končni, zadnji, 32. kratica za brat, 33. pol kače. 34. neznanka v višji matematiki, 36. boleče mesto, 38. utežna enota, 39. trdo spremeniti v tekoče, 41. italijanska reka. 42. veznik, 43. okrajšano srbsko Krstno ime, 44. biči, 46. mati, t7. poljska cvetlica. Navpično: i. dobaviteljica dragocene pijače, 2. preživljati počitnice izven svojega stalnega bivališča, 3. elektroda, 4. tatarski poglavar, 5. površinska mera, 6. gora v Karavankah, 7. prebivalec v osrednji Aziji, 9. žensko krstno ime, 12. prijeten ■liih. 14. tropska bolezen, 16. konec Alp, 20. evropsko glavno mesto, 21. začetek četrtka, 23. moško krstno ime, 26 otok v Donavi pri Beogradu, 29. začetek, rojstvo, C0. okrajšava, 31. nikalnica, 32. poganjam prvo zelenje. 35. časovni veznik. 37. brez njega je vsako strelno orožje brez vrednosti, 38. bivališče, 40. članica evropske države, 42. del imena naše filmske igralke. 45. ima sedež v glavi. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: 1. zamera. 6. el, 8. Amon, 9. sova. 11. leča, 12. va, 13. Iračani, 17. vi. 18. imetek, 20. akuten, 22. ro, 23. tapir, 24. Rim, 25. Ineni, 26. orač, 28. din, 29. smetar, 31. je, 32. ton, 33. Neva, 35. ot. 36. mina, 38. Niko, 40. Eros, 42. očesa, 44. ata, 41. generator. 47. antracen. Navpično: 1. zalivati 2. Amerika, 3. moča, 4 enačiti, 5. as, 6. Eva, 7. Ia, 10. ovit, 14. Američani, 15. Nen, 16. skomine, 19. Frinija, 21. uporen, 24. red, 26. omotičen, 27. at. 29. stonoga. 20. Rene, 34. varate, 36. x\loser, 37. Isar, 39. Kent, 41. Oton, 43. ara, 46. ac. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI KANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH Comsti. Atronso Catnagna Tvrdka utemeljena leta 1900 Komisije — eksport — zastopstva — skladišča — prevozi — zavarovanja Časa fondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rappresentanze — Depositi — Tras-porti — Assicura-zioni NA POLI — Via Arte della Lana 18 DOLGO STAROST boste učakali, če boste uživali medico, ki razkraja škodljive klice, pospešuje prebavo in odstranjuje razne biološke motnje. — Pristno Ambroževo medico dobite le v Medarni — Ljubljana, židovska ul. 6. 5? PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 IZGUBILA SEM v četrtek popoldne denarnico z dokumenti na ime Tomažin Ma- ga in nekaj denarja od Eežigrada do Frančiškanske ulice. Poštenega najditelja se naproša, naj odda dokumente v oglasnem oddelku Jutra in si cot nagrado lahko ob- :ži denar. KUPIM vsako količino samo čistih šampanjskih steklenic, ter plačam najvišjo ceno. — Sla-pernik, Cesta 29. oktobra št. 19 — telefon št. 36-83. *§L0 VENSKI N A RODc, sobota, 9. maja 1942-XX. Ste*. 107 loo let našega glasbenega življenja Razvoj našega glasbenega življenja od L 1848 in 6© — po predavanju ravnatelja K. Mahkote Sole Glasbene matice Poslopje Glasbene Matice Ljubljana, 9. maja. Te dni praznujemo lep jubilej našega kulturnega življenja, šestdesetletnico šole Glasbene matice. Zunanje je proslava skromna, a značaj resnih prireditev Glasbene Matice nas vendar opozarja dovolj živo na pomen v dolgih desetletjih opravljenega kulturnega dela. Zgodovina naše Glasbene Matice ni le eno glavnih poglavij zgodovine slovenskega glasbenega, temveč tudi splošnega kulturnega udejstvova-nja. To smo lahko sprevideli tudi snoči iz predavanja ravnatelja Karla Mahkote za šestdesetletnico sole Glasbene Matice. Predavanje je izčrpna razprava o našem glasbenem življenju v zadnjih sto letih in zaslužilo bi. da bi bilo objavljeno v posebni knjigi. Iz predavanja posnemamo naslednje podatke: »Beseda« L 1848 v stanovskem gledališču Prav na kraju, kjer je bilo snoči v poslopju Filharmonije predavanje o zgodovini Glasbene Matice, je stalo v prejšnjem stoletju stanovsko gledališče: v njem je bila leta 1848. prirejena »Perva beseda Ljubljanskima slovenskiga zbora t. Na tej besed: so pod vodstvom skladatelja Gašperja Maska prvič javno peli melodije Blaža Potočnika. Jurija Flaišmana in Antona Martina Slomška. Poslej je naša zborovska literatura precej hitro rasla od leta do Teta. Teini pa 5e nismo imel: provh pevskih dni.-4ev. Petie so gojile narodne čitalnice, ki so jih začeli ustanavljati v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja. Skladbe so se širile le kot prep-'^i v naših krajih. Potreba, da bi dobili društvo, ki bi za glasbeno življenje pomenilo toliko kakor za književnost Slovenska Matica, je bila vedno bolj občutna. Zamisel ustanovitve takšneca društva je sprožil Štefan Kuhar, učitelj, in io zaupal vodji ljubljanskih čitalniških pevcev Vojtehu Valenti. Vslenta je zamisel zreovarjal v »Slovenskem narodu^ leta 1871. Ustanovitev Glasbene Matice Razen Valente imata največ zaslug za ustanovitev Glasbene Matice Fran Ravnihar in Fran Drenik. Fr. Ravnihar je bil eden najdelavne.'ših narodnih delavcev. Bil je tudi prvi predsed n: iv Glasbene Matice — poln h 26 let. Prav tako se je v prosvetnem delu zelo marljivo udejstvoval Fran Drenik Prv: razgovori za ustanovitev Glasbene Matice so bili na Drenikovem vrhu. Ude'.ežill so se jih Ravnihar, Drenik, Va-lenta in Kuhar. Pripravljalni odbor je predložil pred 70 leti. maja leta 1872.. pravila deželni vladi. Ustanovni občni zbor je bi' 23 -ep»embra i-*c^a leta ob priliki Tenkega učiteljskega zborovanja. Prav sodelovanju učiteljstva je treba predvsem pripisati, da se je Glasbena Matica kmalu razbila v močro organizacijo. — Društvena pravila s^ določala v drusem členu kot posebno društveno nalogo ustanovitev pev-sko-^lasbene Mislim. da je to častno za vas in tudi za delo Glasbene Matice.« Deveti križ si že nalaga Ljubljana, 9. maja Te dni praznuje v Rožni dolini v krogu svoje številne družine, šestih otrok, desetih vnukov in štirih pravnukov svoj življenjski praznik, 80!etnieo rojstva, Srečko Viz-jak. Pristna trnovska korenina je, iz vrst tistih starih zdravih Trnovčanov, ki so osveževali kri Ljubljani. Pred petimi leti smo opozorili na zlato poroko zakoncev Vizjakov. Zdaj lahko z veseljem zapišemo, da sta še oba zakonca zdrava in da bo rodbina lahko čestitala k 801etnici še vedno krepkemu, zdravega življenjskega optimizma polnemu možu. Srečko Viziak je eden tistih naših preprostih mož, ki jim je vse življenje neprestan delavnik, a ki vendar zmagujejo vse napore in se ne boje trpljenja. Zakonca Vizjakova sta vzgojila šest otrok, kar nedvomno ni bila lahka naloga; oče si je služil kruh v železniški službi. Upokojen je bil pred 36 leti kot sprevodnik. Tedaj se je v Zidanem mostu pripetila železniška nesreča in Viziak je obležal na progi s polomljenimi udi. Ostal je pa tudi po nesreči vedrega duha in delaven. Za poklicno delo ni bil več sposoben, a posvetil je vse sile v delu za družino. Najstarejši njegov sin je višji monopolski inspektor v tobačni tovarni, Ivan je pa že dolga leta zaposlen v Narodni tiskarni. Tri hčere. Ivanka, Malči in Stana, so poročene. Vera pa je samska. Sorodsfvo je zelo številno, kar priča o življenjski sili rodbine. Tako ima naš jubilant 24 nečakov in, kakor rečeno. 10 vnukov in 4 pravnuke, ki so mu posebno pri srcu. Vedno je bil velik prijatelj našega lista, zato mu tudi ob tej priliki sporočamo iskrene čestitke, ko si nalaga deveti križ. Se mnogo zdravja in zadovoljnih let življenja! Netnš&i list v Minsku Kot prvi nemški dnevnik v Bel oru si-'i je začela 15. aprila izhajati v Minsku iMin-sker Zeitung«. Državni komisar Lohse je napisal za prvo številko uvednik, v katerem pravi, da bo naloga novega lista v prvi vrsti služiti za zvezo med civilno upravo, vojsko in domačim prebivalstvom. Goethejev o društvo tsa Japonskem Japonci imajo že 10 let Goethejevo društvo, ki je izdalo doslej 9 zvezkov G-oethe-jevega letnika v japonščini, v katerem so priobčeni zanimivi nemški in japonski prispevki. Društvo izdaja svoj mesečnik, ki se vsako leto veže v kn'igo. V seznamu zadnjih letnikov so naštete naslednje po Japoncih obravnavane teme: ^Goethe kot genij, tip in simbole, t Goethe in drame na- rodnosociall stičnih pesnikov«, *Goethe T luči narodnosocialističncga duhovnega pojmovanja«, j Goethe je ve študije in Japonska«, »Goethe kot naiven in sentimentalen pesniki, »Narava in etika pri Goetheju*, >Goethejeve naravoslovne metode in >. Faust ova* preteklost*. Nemška umetnostna razstava v Ritnai V Rimu je bila te dni otvorjena nemška umetnostna razstava in sicer v Gal-leria di Roma. Razstavo sta otvorila italijanski prosvetni minister Eks. Bottai in nemški poslanik von Mackensen. Svoja dela je razstavilo šest nemških slikarjev. Precej svojih najboljših del je razstavila tudi nemška kiparka Annie Hofken-Hen-pel. Glavna dvorana je polna njenih kipov in velikih figur. Annie Hofken-Henpel je razstavila svoja dela v Kolnu. Berlinu in Parizu, kjer je prejela zlato kolajno, svetovne razstave. Med drugim razstavlja tudi zelo dobre portrete Hitlerja, Hinden-burga. Goringa, Papena. dr.Schachta, grofa Ciana, princa Borghese itd. V kratkem namerava razstaviti svoja dela tudi v Budimpešti in Curichu. V simboličnih monumentalnih figurah se naslanja ta umetnica na umetnost, obvladano še vedno po Kolbejevcm geniju. Izmed slikarjev, ki so njihova dela razstavljena v Rimu. žive razen Petra Thien-hausa, vsi že del j časa v Italiji. Poleg Thienhausa so zastopani na razstavi Ri-rhard Noller, Erioh Stephani, Erich Schmid. Franz von Stuks. Hans Sauer-bruch in Jcsef Kienlechner. Njihova deli prikazujejo večinoma naravne lepote Italije. Ameriški vojni dobičkarji Velike delniške družbe Ameriške industrije so zaključile svoje poslovno leto tn predložile bilance. Statistični podatki, ki jih je zbrala Federal Reserve Bank, se nanašajo na 629 industrijskih podjetij in izkazujejo naravnost ogromne vojne dobičke. Predlanskim je znašal dobiček teh podjetij 800 milijonov dolarjev, lani pa že 2 milijardi 100 milijonov. Povečal se je torej za lS2rc. To je presenetljivo celo za ameriške razmere. Iz vojne kujejo dobiček zopet ista podjetja in isti ljudje, kakor v prvi svetovni vojni. Takrat se je dvignil povprečni dobiček Atlas Hovvder Co v primeri z dobičkom pred vojno za 388*%. dobiček konkurenčnega podjetja Herkules Howder pa. celo za 480'o. Dobiček Betlehem Steel se je dvignil za 623r/c, kemičnega koncema Dupont pa celo za 850*^. Največji dobiček je pa imela od prve svetovne vojne tovarna strojev SoOWHL V primeri s predvojnimi leti je narasel njen čisi-i dobiček za 1072%. Vidimo torej, da bodo tu-M v sedanji svetovni vojni spravili ameriški kapitalisti masten dobiček. Iz glasbenega sveta V Insbrueku so te dni z velikim uspehom vprizorili novo opero bivšega generalnega intendanta bavarskega državnega gledališča Clemensa von Fran ckensteina »Lj-Tai-Per«. V Bratislavi je bil prirejen v proslavo nemškega narodnega praznika slavnostni koncert, na katerem sta sodelovala tudi nemški pianist Friedrich Wiih-rer in avstrijski simfonični orkester. Zborovski del sporeda je izpolnila vratls"av-ska skupina Podkar palskega glasbenega združenja. Ensambel zagrebške opere, ki šteje 237 članov, je odpotoval na gostovanje v Italijo, da vrne gostovanje Rimske opere. Zagrebška opera vprizori v Rimu. Venezii, Firenzi in drugih mestih Gotovčevo opero jEro z onega sveta«. — Ravnatelj bolgarske Narodne opere prof. Steinov sporoča, da je bilo dogovorjeno med bolgarsko državno opero in italijansko opero San Carlo v Neaplu gostovanje nekaterih italijanskih opernih pevcev v Sofiji in sicer v dru~i polovici junija. Nagrada za turško umetnost v znesku 2.500 turških funtov, razpisana po republikanski ljudski stranki in podeljena vsakega pol leta, je bila za letošnje prvo polletje razpisana za najboljšo skladbo. KOČLJIVO VPRAŠANJE — Mamica ali sem bila res rojene, v januarju ? — Res, dete moje, — odgovori mati. — Beži no! Kako je pa to mogoče, ko so štorklje ta čas še v Afriki? Dr. Torridon igra za vse Roman Vzlie vsemu je nehate zaspala, kar tam, na di-vanu pri odprtem oknu ... in ko je spet odprla oči. se vrt ni več srebril v mesečini, ampak se je bleščal v najbohotnejšem soncu. Marija je mahoma sedla pokonci in se opameto-vnla. Ori* spodaj, s terase, so se razlegali glasovi. Pleska -ii so bili spet začeli delati. Na skakalni deski v bazenu je stala June Baddileveva in si natikala belo gumeno čepico na kodraste lase. Jclande ni bilo pri nji. a ta je bila zmerom zadnja pri vstajanju. O: it no je bilo že pozno. Marija je pogledala na uro: stala je in kazala deset do sedmih. Tedaj je dekle stopilo z divana in pozvonilo. Koliko je ura. Anton?* je vprašala slugo, ko se je pokazal. i Ravno devet, gospodična.« »Devet!« Za hipec ni vedela, kaj bi, nato je rekla: »Ali gospod Brookbv še leži?« Anton je umaknil oči. -Gospoda ni doma. Ali naj podam kavo na terasi, gospodična?« 7Da, Anton, prosim.« Sedla je k toaletni mizici in vrata so se zaprla. Soba s svetlimi stenami. Marijini medenorjavi lasje, njena mehka, jantarnobleda polt, vse je zrcalilo radost bleščečega sonca; toda njene oči so bile temne od tesnobnega vprašanja, ki ji ni dalo miru: -Devet je, in Lionela še ni domov... Zakaj ne?« Ko je prišla na teraso, je sedela June za mizico pod sor.čnikom in jedla kruhke z medom. Pogledala jo je izza časnika, ki ga je naslanjala na ročko za kavo. »Danes ste vsi pozni.« »Da,« je odgovorila Marija. Sedla je. Anton je prinesel kavo. in ko si jo je Marija nalivala, je vprašala: »Kaj novega v listu. June?« TStrahotito trčenje vlakov v simplonskem predoru: enajst mrtvih, štiriintrideset ranjenih. Zakaj je neki na francoskih železnicah zmerom toliko nesreč?« > Nič drugega?« je spet vprašala Marija. »Ne. Same politične novice. O naši otvoritvi v ponedeljek niti besedice.^ June je vrgla list na kameniti, od sonca razžarjeni tlak terase. ?Kaj boš drevi oblekla?« »Drevi?« »Da, sobota je. Vse štiri smo povabljene k Royu Torridonu v njegovo vilo.« »Pha!« je dejala Marija. June jo je radovedno pogledala. »Zakaj ga tako sovražiš? Na , Ran poru' se mi je zdelo, da ti je simpatičen.« »Nikoli nisem bogvekaj marala zanj,« je rekla Marija. »Zatrkan je vate.« »Misliš?« je na moč ravnodušno zategnila Marija. V želji, da bi izpremenila pogovor, se je pripog-nila in pobrala list, ki ga je bila June vrgla na tla. Toda čitati ni utegnila, kajti oglasil se je avtomobil, ki je pred vrtnim vhodom mahoma obstal. Motorja ni utrnil, in čez pol minute je odbrzel naprej. ^Najbrže je biJ taksi,« je rekla June. Marija ni rekla ničesar, toda ozrla se je proti vhodu, baš tisti mah, ko se je pokazal Lionel Brookbv. Bil je sam. Marija je na pol vstala, ko se je naglo vzpenjal po stopnicah. Toda Lionel je samo kratko dejal: »Zdravi, dekleti!« in stopil v hišo. »Kje je bil tako zgodaj?« je rekla June. »Si videla, kako grdo se drži?« Pogledala je Marijo in dodala: »A tudi ti si danes nekam čudna. Se je mar kaj zgodilo?« »Ne vem,« je odvrnila Marija. In res ni vedela. Ponoči je bila prišla policija in ga odvedla. Zdaj se je vrnil. Marija ni vedela, kaj pomeni vse to. A morala je dognati. Čim prej je morala govoriti z njim. Ves čas, ko je sedela pri zajtrku, ji je srce burno razbijalo. Hotela mu je dati časa, da se obrije in preobleče, in šele potem stopiti do njega. Jolanda Cassvjeva je čila, ljubka in spočita stopila na teraso ter se pridružila tovarišicama. »Ali smem vedeti, kaj je bilo z Lionelom?« je vprašala. »Prav to se vprašujeva tudi midve.« je June odgovorila. »Anton mi je rekel, da je v svoji delovni sobi,« je nadaljevala Jolanda, y. pa sem šla, da bi ga nekaj vprašala. Ali me je grdo napodil! Čist whisky pije, ob tej jutrnji uri!« »Kje je Irena?« je vprašala June. »Mislim, da bo še v postelji,« je odgovorila Jolanda. Anton je spet prinesel kave; pravkar je postavljal podnos na mizo, ko je iz predsobja zaklical Brookbvjev glas: »Anton!« Sluga je jadrno odhitel na klic,, in Jolanda je medlo dejala: »Lionel ima gotovo zelo resne skrbi. Marija, še potrebuješ časnik?« Marija ji je dala list, vstala in nekajkrat krenila po terasi sem ter tja. Ko je stopila v predsob je, kjer je bilo po vnanji bleščavi tako hladno in io-brodejno, je zagledala Antona, ki je prihajal iz delovne sobe. Namerila je korake tja, potrkala na vrata in vstopila. Stric je sedel za pisalno mizo s kupom pisem pred seboj; nekatera so bila odprta, druga še ne. Ob komolcu mu je stal kozarec. V roki je držal pismo, in ko je dvignil oči proti Mariji, je ta opazila na njegovem obličju izraz groze. Ves nagubančen je bil, ves prepaden, in poznalo se mu je, da ni obrit. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnj del lista: Ljubo mir Volčič — Vsi v Ljubljani