Gospodarstvo. Konjerejcem Spod. Ptujskega polja. Koojereja na Sp. Ptujskem polju in v Slov. goricah je po vojni močno nazadovala. Glavni vzroik temu je bilo občutno pomanjkainje lepLh izvirnih belgijskih državnih žrebcev. Na ta nedostatek se je sicer večkrat opazarjalo konjerejsko društvo in druge mednarodne čiinitelje, a brezuspešno, ker dnžava ni več nakupovala belgijskih žrebcev, a domači pa so doshižili. Zato so nekateri zavedni konjerejci ptujskega in ormoskega okraja dali pripuscati svoje plemeaiske kobile na sosednem Hrvatskem, kjer je več lepih izviroih belgijskili zaseibnih žrebcev. V^iidar veciaa konjerejcev tega ni delala, ker po več daleč iti na Hrvatsko nima vsaki veselja, pa tudi ne časa. Zato so pa nekaferi pilemenje konj opustili, iker pripuščati kobile ik slabim plemenjakain se ne izplača, ker taka žrebeta nimajo slkoro nabane cene, docim žrebeta od lepih plemenjaikov so vedno dobro plačano blago. Da se temu zlu odpomore, sta se znaela dva požrtvovalna konjerejca, že dobro poznani Franc Rižnar iz Gajavec od Sv. Marjete na Pesnici in Franc Horvat \x Oslusovec pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji. Ta dva sta si sama na lastne stroške anabavila dva rps krasna, izvLma belgij&ka žrebca, ki sta te vrste edina na celem Spodnjem Ptujskem polju in gosednem delu Slov. goric in Haloz. Tako imajo po več letih naši konjerejci zopet priložaost svoje kdbile dati plemeniti od lepih žrebcev, gi potem izrediti lepib. žrebet in pozneje ikonj, ki imajo vedno dobro ceno. Tako bi si zopet izboljšali naše pleme, imeli iz konjereje lepše dohodke in naši ikomjereii aopet nazaj pridobiili prejšnji sloves in veljavo. Kaj je z desetkom? Na razna vprašanja odgovarjam, da je znižaaii desetek v veljavi že od 1. aprila 1927. Pri kupnih in prevzenHiih pogodbah je naša vlada znižala desetek pri nepremičninab. od 6 do 4%, pri premieninah pa od 2 na 1%. Pri starših in otrocih pa je desetek pri čisti vrednosti imetja do 150.000 Din popolnoma odpisan. Tudi to velja od 1. aprila 1927. Vse to je sprejeto v finanonem zakonu. — Franjo Žebot. Objava davčnega okrajnega oblastva v Mariboru v zadevi na novo uvedenega davka od zaslužka zaaebnih namesoencev: S členom 79, točka 6 finančnega zakona za leto 1927-28 se je uvedel davek o zaslužka zase^bnih nameščencev, vštevši trgovske in obrtne pomoenike-ce. Da se davčnim zavezancem olajša sestava tozadevnih prijav^ naložilo je davčno oblastvo posebno tiskovino, ki ima na eni strani detajliran ključ za izračunaaaje tega davka, na drugi strani pa lestvico invalidskega davka in konaorske doklade. Tisikovine ise dobijo pri davonem okrajnem oblastvu v Mariboru soba 77 ter pri davčnih uradih Konjice, Slov. BLstrica in Sv. Lenart v Slov. goricah, proti plačilu nabavnih stroškov. Loče Na cvetno nedeljo se je ustanovila Kmetij«ka podružnica v Ločah. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Podružnica šteje danes 54 članov. Gospod kmet. nadzornik Zupanc je govorU o vcliki potrebi združitve kmetov v takšne organizacije, razpravlial podružniška pravila. Nadalje nam je povedal v praT privlačnih in zanimivih besedah o važnosti in vrednosti vzgoje Staierske kokoši, o velikem donesku dobička pri izvažanju jajc, ter končno povdarjal potrebo pravilne živinoreje, zlasti izbiro na.šemu kraju prikladnih plemen. Gospod živmozdravnik Kenda nam je pa razložil bolezen metljaTOst pri živini, ki danes tako močno in obširno nastopa, povedal, kaj je ta bolezen, kako nastane in kako jo zatiramo. Z veseljem in hvaležno smo po poslušali oba predavatclja, kajti sami kmeti čutimo danes potrebo takšnih poučnih predavanj. Kmetje, ki še niste vpisani pri podružnici, dajle se vpisat, zlasti v sedanjem času je vclike važnostl takšno udruženje. », Rimske Toplice. Zaključna prireditev prvega dra. «™efk<yaospodinjskcga tečaja v laškem okraju se je vršila dne 10. t. m. v Rimskih Toplicah pri »Stari pošti«. Prireditev, katero jezvso lastno ii spretnostjo in pridnostjo aranžirala voditcljica tečaja gdč Rožnikova, so posetili mnogi gostje, predvsem nacelnik okr. Liopa g. M. Hrastnlk, župan g. Sluga šolski upravitelj^g. Majer, p^slanec g. Deželak, kmet. ref. g. Wemig ,td Navzoči zaslopaiki naSega ljudstva so se prepricah, kako vehk je rzgojni vpliv teh kraitkih in prepotrebnih gospodinjskih tečajev — pre- pričali pa so se tudi o vsestransko zadovoljivem učnem u&pehu tečaja v Rimskih Toplicah. Tozadevni ugodni vpliv bo gotovo poznati prav kmalu v vseh naših kmečkib hišah bližnje okolice. Globoko občutena ginjenost je prevzela naše može, ko so spričo krasnih in dovršenih deklamacij in nagovorov spoznali, koliko so pridobila pTiprosta kmečka dekleta v dobi dcsetih tednov po leg praktično-gospodinjske naobrazbe tudi na splošni in srčni izobrazbi Vsa zahvala glede omogočenja prireditve tečaja z materijalne strani gre v prvi vrsti marljivemu prizadevanju blagajnika g. Deželeka in odbornika občine Sv. Krištof g. Goloba. Neinienovanim inici|atorjem tečaja pa izrekamo na tem mestu še posebej najprisrčnejšo zahvalo! Mariborski velikonočni trg. Na veliki četrtek je pripeljalo 16 slaninarjev 45 zaklanih svinj na trg. Cene so t>ile pri slaninarjih iste kakor pretečeni teden. Perutnine jc bilo kakih 500 komadov; cene so bile višje kakor po navadi, kozliči so se prodajali po 75 do 100 Din, ovce po 150 do 175 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje cvetlice, sadike. Krompirja je bilo 5 vo7x>v in se je prodajal po 6 do 7 Din mernlk (7 in pol kg) oz. 1.50 do 2 Din, solata se je podražila in stane 12 do 15 Din kg, motovilec 1 do 2 Din kupček, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 Din kg, karfiol 5 do 15, ohrovt 0.50 do 3 Din komad, čebula 6 do 8, česen 8 do 12 Din venc, fižol 2.50 do 3 Din litcr. Podražilo se je mleko 3.50 do 4 Din liter, maslo surovo 50 do 60, kuhano 55, čajno 60 do 65 Din kg, smetana 14 do 16, oljčno olje 28 do 30, bučno olje 16 do 24 Din Mter; tudi jajca so se podražila 1 d« 1.75 Din komad. Sadje: Jabolka 4 do 12, suhe rešplje 7.50 do 12 Din, datelji 24 do .36 Din, med 30 do 35 Din kg. Cvetlice 1 do 7 Din komad. Rože in cvetlice v loncih 25 do 100 Din komad. Sadike raznih vrst, kakor jabolka, hruške, črešnje i. dr. in rože 12 do 25 Din komad. Na veliki petek in veliko soboto so sc prodajale ribe, in sicer živi karpi iz grajščine v Račah po 18 Din, donavski karpi 25 Din, ščuke 25 do 30, fogaš 40, morske ribe 20 do 25 Din kg. Na veliko soboto ni bilo slaninarjev, domači mesarji so zvišali malo ccne mesu in so jih znižali še le po 11 uri. Tudi drugače ni bil trg ta dan tako dobro založen kakor na veliki četrtek. Lončene in lesen« rx>be ni bilo, ker so šli Ribničani za praznike domov. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 13. t. m. so kmetje pripeljali 21 vozov sena, 7 vozov otave, 2 voza stelje, 7 vozov slame; v soboto, 16. t. m. pa samo 1 voz sena na trg. Cene so bile senu 75 do 100, otavi 75 do 85, stelji 35, slami pa 45 do 55 Din za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je 22 konj, 6 bikov, 118 volov, 336 krav in 18 telet: skupaj 500 komadov. Povprečne cene za različne žrvalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8 do 8.25 Din, poldebeli voli 7.50 do 8, biki za klanje 6.25 do 6.75, klavne krave debele 6.25 do 7, plemenske krave 4 do 5.25, krave klobasarice 2.50 do 3.50, molzne krave 4 do 6, breje krave 4 do 6, mlada živina 6.25 do 9.50. Prodalo se je 250 kom., od teh za izvoz v Italijo 16 komadov, v Avstrijo 14 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav teKc 8 do 18 Din kg, telečje meso 10 do 20 Din kg, svinjsko meso sveže 15 do 27.50 Din kg.