V Trstu, 3. aprila 1870.
Tečaj II.
JADRANSKA
lakaja dr »krat t mici, ruko 1. ia a. Mfeljo.
Političen, podučiven i kratkočasen list.
Laitnik, izdajatelj in odgovorni rrednik:
O. H. MARTELANEC.
üuociiu Ulit
u c »I. Uto I |!d. 'JO ki.

V Trsta, 2. marca.
Voz tiči v blatu, v globocem blatu! Minister Giskra je spregel, ter pojde peš. od kodar je prisil, i ponese sab'» 4000 t. letne penzije i baronov«. iu;e. Z veličini hrupom je prišel na ministerski stol. g> d. i so mu godli, remški klarinet je piskal, liberaluške cimbale so pele ¡11 drhalski bas je renčal. Ali vs. m godcem je tako hitro sape zmanjkalo, strune so popokale i minister Giskra mora iti, sam, brez muzike, tiho, brez pomilovanja, brez sladkega upanja, da kdaj še sede za državno mizo. Kratke so mu bile sladke sanje; vsa njegova i njegovih privržencev glorija, kako strašno je otemnela! Vse je šlo — rakom žvižgat ! vozil je vozil, to je res ali res je tudi, da je zelo zavozil, da je v blatu obtičal. Pa naj bo, kaj bi zarad tega žalovali, on je saj še rešil sebe, ker je zapustil voz, ko je videl, da z svojimi bajsi nič več ne opravi. Ali njegovi tovarši so večega pomilovanja vredni; kakor bi bili prilimani na svojih sedežih, tako se jih drže, pa ne vidijo, da se jim strop na glavo vdira. Pa naj bode še to, tudi to nesrečo prebijemo, tiho i brez solz jih ponesetiio v nekterih dneh k po -grehu. Njihova nesreča mora ris uže velika biti, kajli najboljši prijatelji jih zapuščajo. Poljaki, Slovenci, Tržačani — 48 vseh skupaj — so se naveličali dumjske lesenjače i šli, kamor so jim Tirolci pot pokazali, šli so i pustili ministre i državni, ali prav za prav ministerki zbor, kjer so brez potrebe predolgo dragi čas tratili i nove davke kovali. Ali nečemo jim več c citati tega, veseli smo i z nami vred gotovo ves slovenski narod, da so naši poslanci sprevideli, da z sedanjo vlado i sedanjim dunajskim zborom niti ni zaveze, niti ni sprave. V osormh težkih časih ne moremo imeti želje poslušati dragih komedij, ne moremo imeti volje veseliti se, če nas državni Atlanti v oči zasramujejo in predrzno igrajo z našim premoženjem, z našo svobodo, naso narodnostjo, našo pravico. Pustimo jih, saj imamo tolažbo v prepričanju, da tudi njim uže zadnja ura bije. ( e utegne ministrstvo deželne naše zbore razpustiti, naj bode, prebijemo tudi to, bilo bi zadnje njihovo delo ; neustrašeno bo-demo stali i pri novih volitvah pokazali, da smo živi, da mamo, kaj hočeiuo. Kmalu popihne vetrček ter raznese ministre i državne poslance na vse vetrove, narodi pak bodo krepko stali in vriskali.
Izstop slovanskih poslancev iz državnega zbora ima tolike pomembo, da se mora vsa državna politika promeniti. ali pa država razpasti, ta izstop je spodbil zadnji steber vladajoči stranki, z dnevom . ko so poslami izstopih, odklenkalo je sedanjej vladi i sedajnemu državnemu zboru, ta dan pa je je tudi zapečatil slovansko vzajemnost i podrl vse stene, ktere so ovirale slogo mej nami. * Se le sedaj se prične mej nami s združenimi močmi krepko i vspešno politično delovanje.	^
Nesreča med ženami.
(Kunec.)
Takrat smo tudi mi še ž njim počenjali, kar smo hoteli. Nezavedni, v eno ali drugo ali pa v obedve tetki zamaknem jagenjček slovenski se nam nij celo nič zoperstavljal. Vsa hiša njegova bila je tako rekoč skrinja miru i sprave. Oh kolika sreča. Ali v novejšem času se je ta nehvaležnež, od hudobnih ljudi zbuj^n i našuntan, tolike sreče med ženam* i zlatega miru i pokoja naveličal, zarad neke druge zaničljive babure iz pohlevnega jagnjeta v grabljivega tigra se spremenil, i se nad nami v le tako strašansko pogrešil, kakor 8e pregreši struna, ktera, kader se preveč napenja, pokne i celo „nedolžnega" človek.?, ki jo je iz samega liberalizma nalašč preveč napenjal, nemilo po obrazu i po roki švrkne, — ali kakor se pregreši goreča sveča, če se „nedolžna- muši< a pri njej zasmodi, ki se je tako dolgo vanjo zaganjala. dokler se je pritrknila. Kakor mušičja, je tudi naša nedolžnost— očitna. Mužiclji v fracih, zlasti pa vi slavni turnorci! Pokažite svetu, da ste pravi prijatelji miru i sprave i branite hrabro našo ^prismojeno" nedolžnost. Ne mirujte torej, dokler zdivjanega rogovileža slovenskega, ki se je nad našo „prihkneno" nedolžnostjo tako strašno pregrešil, v ko/ji rog ne vženete in eksemplančno ne kaznujete. Hajdmo torej, bratje miroljubni, v boj za javni mir i red! Ne odnehajmo, dokler se vsa Slovenčeva hiša v turnoreko knajpo ne spremeni i dokler se nam poprejšnji ljubeznjivi mir, Slovencu spet stara „sreča" med ženami i našim tetkam njih stare pravice v Slovenčevej hiši ne povrnejo!" --„Amen, amen!* odgovorili so turnorci na to enoglasno. Mož Slovenec pa, ki je vse to slišal, se oglasi i reče: -Zastonj prisego jete i se nad menoj hudujete. Ja*: imam, hvala Bogu. še zmerom toliko moči i pomoči, da mi se vaše prismojene nedolžnosti bati nij treba. Pa povem vam: raji vidim, da me tiste drobne miši »nedo, nego da bi se Še kedaj vam podal, mojej ženki se zoj.et izneveril i v tisti sramotni mir se povrnil, ki je v mojej hiši vladal, ko so me vaše tetke skuble ter z menoj samovlastno gospodovale. V aše t tke naj svoje kure i pure skubejo, če jih kaj imajo, mene pa nikdar več skuble ne bodo, niti po mojej hiši gospodovale, ktero sera jaz pošteno podedoval od prednikov svojih. Vaših pohlepnih tetk ne bom nikdar več v svojej hiši priznaval za ravnopravne z mojo ženko, kamo li, da bi jim njih stare pravice — „pravice"? — hahaha! — povračal, s kte-runi so me neprestano skuble, ne le na glavi, ampak tudi na premoženji.*) — Bogu
•) Davku podvrženi čisti dohodek od 1. orala njiv cenjen je v rodovitnem vojvodstvu avstrijskem samo 5 f. 22, na Stirskem so, menda zaradi Slovencev, poskočili vže na 5 f. 58, v Gorotai.u na 6 f. 47, na K r a n j s k e m pa na 7 f. 22,
sem prisegel, da ne bodern nikdar več rado-voljno pripustil, da bi one še kedaj hlače v mojej hiši nosile. Le z Ijubeznjivo ženko svojo — milo Slovenijo hočem gospodarstvo deliti, ž njo živeti ali umreti. Kdor je prijatelj miru in sprave, naj nikar v mene in družino mojo ne dreza, sicer naj si hinavski miroljubček sam sebi pripiše, ako se prifrkne i speče, kajti jaz ves gorim za pravico, ktera ini gre pred Bogom i pred ljudmi."
Tako je govoril mož Slovenec, na kar so se psevdomiroljubi: šlechtheulerji, wenig-barmonisti, konštituclerji, vor- i nachsteheiji in ultramarinski progressisti in antikristi prav zaničljivo krohotali. — Ker je pa vsa pravica na Slovenčevej a vsa krivica na nasprotnej strani toliko očevidna, ne manjka se hvala Bogu Slovencu še zvestih prijateljev, ki so se zakleli za njegovo i matere Slovenije sveto pravo, če je treba, iti — t u vatru t u vodu. Ah tudi pohlepni tujki razpolagati, od mogočnih oblastnikov podpirani, čez veliko moč. Vrh tega i mat i tudi mnogo sorodnih hišnih služabnikov na svojej strani, ki se boje, da ne bi s tetkinim gospodo-vanjem tudi njih službam — odklenkalo. Nij torej čuda, da je boj med strankama silno razdražen. Dokler so se Slovenčevi prijatelji pod skupno zastavo složno vojskovali zoper tujke i njih varuhe i privržence, so še lepo napredovali i zmagovali. Da pak srečnemu pričetku nij sledila še konečna sijajna zmaga, da tuje tetke še dandenes samovlastno po Slovenčevej hiši vladajo i da si so v bojih |M»slednjega časa svoje gospod-stvo tu pa tam še bolj utrdile i razširile ter ubogega Slovenca v še večo stisko pripravile, krivo je to, da ne vlada več med Slovenče-vimi brambovci tisto lepo soglasje, ko s prva. Na novo izvoljeni brambovski prvaki so namreč, izneverivši se svojemu lastnemu programu, soglasje s svojimi razumnimi vo-lilci žrtvovali, da so v nekako soglasje s tetkinimi protektorji stopili, kjer zdaj vže leto /a letom svoje poslanstvo zlorabijo v to, da nesrečnemu med ženami od milosti nepoboljšljivih tetkinih podpornikov rešitve i zmage pričakujej.». To je vse ostale Slovenčeve bratnbovce z žalostjo navdalo, kajti od toliko zbadljivega trnja se nij nikdar nadjati ravnopravnosti grozdja. Ker nij bilo te zmote, ki je 1* tetkoviče veselila, ni kraja ni konca, šlo je staro zaupanje do prvakov — rakom žvižgat. Bojevanje se je sicer še nadaljevalo, toda kjer nij zaupanja, tam nij navdušenosti i kjer nij navduš- nosti, tam nij zmage, ne napredka, tam gre vse le polževo ali pa celo rakovo pot. Tako
a na Ceskem celo na 7 f. 44. V plodnej Galiciji se ('isti dohodek od 1. orala, po kterem se davki računijo, ceni le i f. 38, v naj rodo-vitneji Magjariji ¡>a menda še toliko ne. Gorenje številke so avtentične in uradne. Kranjci smo torej za zaničevaniroi Cehi največi bogatini v v Avstriji, kader se pravi: plati Kranjar! (sicer pa najnesrečneji berači, kader zahtevamo svoje .pravo.) Živila: Ju.lt Uta regnorum funda-mentuui '
tudi tokaj. Mnogo let je vže preteklo, od kar je Slovenec tvojo ženko pazaj poklical, oholi tujki gospod ujeti vendar ie dandenee v njegovej biki ošabneje, nego poprej ter ga akubeti po atarej navadi vsaka od avoje strani, da je groza. Vrh tega ga ie vedno nadlegujeta da bi ž njima v preieatvu živel, svojo I-'po ženko — milo Slovenijo pa imel komaj za deklo pri hiši, dokler jej ne bi one popolnoma vratu zavile. Vse to jest faktum, kar je Slovencevim poslancem dobro znano; vendar se ne upajo na dotičnem mestu za Slovenijo ni besedice spregovoriti, temveč s svojo nemarnostjo, sebičnostjo in zajčjo koražo še le gospodovanje tujih tetk pospešujejo. Nij čuda, da morajo vsled tega marsiktero grenko |>ožreti. Ali namesto da bi svojo zmoto spoznali, poravnali i s tem nesrečnej razprtiji konec napravili, ti vladni ministranti le čedalje bolj v zmoto rijejo in tožarijo, da jih nekakove slovenske „muhe* brez potrebe giajajo ter jim v ne prestrašenem i nesebičnem delovanji za blagor Slovenije ovire delajo.
Oj nesrečni med ženami! Ako želiš, da bi kedaj tebi i soprugi tvojej rešitve dan napočil, nikar ne molči k vsemu temu, temveč pokliči kimajoče poslance svoje ti o m u brže ko moivš, ker je očitno da izpodbiješ s tem nadaljevanju starodavne krivice kakor novemu brez verske mu liberalizmu vso u-stavno podporo. Da se pa tudi vpri-hodnje take poslanske neprilike obvaruješ, poskrbi, da ti se bi za naprej poslanci le za tri leta volili. Ako se je poslanec pravega moža skakal, bo če/, ti i leta gotovo zopet izvoljen. Za vetrnjáka pa i zajca, ki se neče ali ne uj,a prav obnašati, je še to preveč, če le tri leta svojemu poslanstvu nečast dela. — Vrh tega, Slovenj dragi, ne voli vprihodnje nikdar vtič nobenega poslanca, dokler ti pravega, določnega programa ne podpiše i ne prisede,, da se ga hoče zvesto držati ali pa — odstopiti, kakor hitro mu občinstvo svojo nezaupnost razodene. Da nij vse zlato, kar se sveti, to te žalibože lastna skušnja uči, sicer bi bil morda vže trplenja rešen, i se ne bi več imenovati mogel: nesrečen med ženami. Pazi torej, dragi moj, da te ne bi pri volitvah nikdar več kak buzakiunski Iškarjat ali oportunski polž prevaril. Experto črede liuperto!
Pred vsem pa si prizadevaj, da boš sam znal razločevati: kaj je prav i kaj nij
prav, da ne bodo mogli zastopniki tvoji političnih smrtnih grehov predrzno več uganjati zanašaje se na nevednoet ali nemarnost tvojo.
To ti svetuje i živo priporoča
Moka.
NB Maha ta je aicer m da živalica. vendar „Novice- zagotavljamo, da več tehta, nego vae
zajčje oportunstvo, mastne dijete in velike železno-oestne premije rajhsrackih poslancev. Živalica ta je razen tega tudi tako sitep i pogumen mrčes, da, kader gre za pravico i resnico, se ne ustraši niti strupenega pajka, niti prokletili grabelj, niti krive palice, niti kosmatega kljuna, niti rogatega polža, niti največega raka. Ker je brencljeve žlahte, ima brenčija sicer rada, toda takega ne, ki se z raki pajdaši. Sloga je sicer od Boga. ali tiste sloge nas večni Bog varuj, da bi ž njo odobravali i podpirali skoz i skoz napačno bibulczc-politiko rakov prvakov. Pravi narodnjak naj se trudi i neumorno dela za n a r o d, ne pak za — sebične, nemarne ali kimajoče prvake. Vsak pravi rodoljub, komur je kaj na slogi i vzajemnem, vspešnein delovanji ležeče ^kakoršen mora vsak slovenski poslanec biti), se ue bo jezil i žolča kuhal zavoljo poštene odkritosrčne graje, temveč poravnal bo nemudoma, kar je krivega i se s tem »kazal pravega sinka majke Slave. Brencclj! ako hočeš biti nas, bodi torej prvo rodoljub. a prvukoljuh še le potem, če je — mogoče.
¿Uulia
Zedinjena Slovenija
in kranjski slovenski poslanci.
Z Gorenskega. Kakor se bere po časnikih, misli jo domoljubi sklicati zopet nekaj taborov letos na Slovenskem. Nevem, ali bodo stavili povsod za nas najbolj važno točko o zedinjeni Sloveniji v eno administrativno celoto na prvo mesto v programo — upati je du —, ali to ni povod mojim vrsticam, ampak radoveden sem, bo li kteri naših prvakov o tej zadevi ua kterem teli taborov javno govoril ali ne? — Kakor vedo vsi izobraženi Slovenci, spoznali so to živo potrebo že pred dvajset letmi domoljubni možje, in znano je, da jc dr. Blciweis takrat celo nadvojvoda Ivana o tej zadevi interpeliral, pa ostala je "stvar zbog tadajnih neugodnosti pri starem. Zadnji čas se je ta misel čudovito hitro polastila vseli mislečih Slovencev, in govorilo se je v družbah i na taborili veliko o tem, tudi naše časnikarstvo se z to rečjo veliko peča. to se ve da vsak po svojem prepričanju (?). Na najsijajnišem taboru na Vižmarjih je — da imenujem le enega — dr. Bleivveis ves navdušen govoril in dokazoval, kako neobhodno potreba nam je zedinjene Slovenije, brez ktere se zgubimo gotovo prej ali slej v nič, ker od ene strani pritiska stara grešnica Germa-nija, in od druge zija nenasitljivo lahonsko žrelo. Dobro se še •spominjam, kako je dalje povdarjal, da moramo glasno klicati in zahtevati, da nas bo vlada slišala in zvedela kaj da hočemo. Mislil sem si takrat: na! dr. Bleiweis je vendar še mož.
ki ae ni iaaevenl svojim nekdanjim 'nafelom-
le nekaj mi m hotelo prav po všečabiti — da •e dr. Toman tako dosledno vseh taborov izogib-
Ije. — Rojilo mi ie po moji hribovski glavi: bo u dr. Bleiweia tudi tako energično in glagne tir-jal zedinjeno Slovenijo v Ljubliaoakem deželnem zboru ? Mislil sem, da na vsaki način, kajti ie doslednost to zahteva od njega, in v ti nadi me
i" potrdil š« bolj «hod slovenskih poelanoev ▼ jubljani. Ko so začeli deželni zbori zborovati, težko sem pričakoval, kdaj pride ta stvar ▼ deželnem zboru na dnevni red; med tem ko ao stavili slov. poslanci stirski v graškem deželnem zboru svojo interpelacijo — so se pa v Iijubljani v deželni dvorani prepirali za malenkosti t Dež-manom itd., in v svojem klubu z Zamikom, kakšna naj bo resolucija, s ktero zdaj ni bilo več odlašati. Slednjič je prišlo vendar tudi to, že med porodom pokvarjeno dete, v deželno dvorano — na resolucija j.- bila taka, da človek , ki Jo je bral, ni vedel, hi se ji smijal ali jezil, (rodilo se ji je menda tako , kakor članku pisanemu v zagovor vlade na ktero pisatelj ne stavi nikakor-šnega zaupanja, a vendar piše zanjo, ker je od nje plačan, kar mu ni na njegovo matcrijelno kvaro. Obsodili so jo naši prijatelji, kakor tudi sovražniki s tem, da so molčali. Svobodno smemo reči. da je imela ljubljanska resolucija veliko upljiva na goriške interpelacije žalostni izid. Ko sem kmal i po tem primi-ljenem činu naših državnih poslancev govoril i. enim teh možakov, ter mu očital slabo opravnost in mu naravnost povedal. da so naši prvaki s to strahopetno resolucijo zaigrali pri obilem števili vohlcev svojih zadnjo trohico zaupanja, rekel mi je on v zavednosti svoje nezmotljivosti: da resolucija je kakor mora biti. ktero so stavili poslanci še le po zrelem preudarjauju. Kar zadeva točko .zedinjene Slovenije-*, tega res naravnost ni v resoluciji, ali to je iz tehtnih političnih razlogov, kajti to bi vlado tako zoper deželni zbor kranjski razkačilo, da bi ga brez dalnega poniišljevanja razpustila. Kazal mi je megleno porast, da bi potem težko prišla narodna večina v deželni zbor in da ljudstvo samo bi protestiralo zoper „z e d in j e n j e" in da bi se s takem početjem deželni zbor kranjski strašno blamiral — tako kakor se je zgodilo dr. Tonkliju i Zigonu v Gorici. Skušal sem ga z nasprotnimi dokazi prepričati, in mu rekel: da l»i vlada si par dvakrat premislila predno krnojski deželni zbor razpusti; in ko bi se to tudi zgodilo , vendar se ui bati, da bi večina zopet ne bila narodna, dokaz temu razpust i nove volitve leta 1 K<)7, in taka nezaupnost slabo karakterizira naše voditelje. Priznati moramo, da bi se vlada taki resoluciji, kakor jo je nasvetoval dr. Zarnik, res le posmehovala — ali to bi škodilo vladi sami gotovo več, nego nam' Slovencem. Kar zadeva pa ljudstvo, bila bi gotovo velika večina za zedinjenje, kajti dosti jasno nam kažejo brezštevilne zaupnice, ki so jih dobili hrabri bo-ritelji dr. Vošnjak, Herman, Tonkli i Zigon navdušenost ljudstva na vseh taborih za to točko našega programa. In zadnjič že doslednost bi bila zahtevala od poslancev odločno postopanje, ka jti prokleto čuden kontrast je to, pridigovati
.«^Kras.js^
(Napev kakor .Ipava.-)
Kras lepa planjava ob robu morja Nam kruha in vina prav dobrega da, Čeravno potokov in rek po njej ni Pa vendarle deleč po svetu slovi.
Čeravno je slabo z zemljo darovan Pa žlahtnih pridelkov, med njimi teran. Nam plodua žemljica obilo rodi. Rumeno pšenico in druge zeli.
Na solnčnatem polju se trta soizi Za grozdje presladko, za vince ko kri. In ajda cvetoča — veselje in leg! — Jo črno žemljico pobeli ko sneg.
Se rožic ne manjka prekrasnih cvetic Ker kraška dekleta rudečih so lic, In fantje mladenči veselja pojo Ko ž njimi v druščini ovenčani so.
Kras krasna planjava je krasna zares Naravnih prizorov je čudnih kaj vmes, Trdnjave 'z skalovja mu kras jo glave Ki zidale so jih premodre roke.
Naj Nanos in Čavenj — tud' moža oba — In drugi naj bratje okoli sveta Priklonijo Krasu globoko glave! Ker on je zaslužil to častno ime.
Od nekdaj je Kras bil Slovenčeva last. Saj kaže ime že v veliko mu čast, Da ima vsa svojstva bogatih planin Naj vživa na veke slovenski jih sin!
Na Krasu Slovenci so trdni ludje, Za dom, za pravico prav krepko stoje! Naj silo pritiska prokleto škrat Za narod in vero umremo sto krat!
__Tone.
Dramatično društvo v Ljubljani
je napravilo v deželnem gledišču 20. marca svojo 6. predstavo. Igrala se je prvikrat izvirna veseloigra „V Ljubljano jo dajmo", ktero je spisal g. J. Ogrinec. Nc rečemo preveč, ako zagotavljamo, da je igra izmed vsih do zdaj predstavljanih naj bolj dopadla, in gra-tuliramo mlademu pisatelju k temu vspehu. Značaji igre so tako naravno narisani, da je narod z velikim veseljem gledal in slusal predstavljavce. A igralo se je pa tudi skoz in skoz živo z tako izvrstnim razumom. da po pravici moremo predstavo mojstersko imenovati. Glavni nalog je imel v rokah g. Josip Gecejj „Gašpar", ki je za to rolo kakor ustvarjen. Malomeščanskega bahača, ki vse zaničuje, kar je novega i nič ne obrajta, ko bogastvo — je predstavljal tako mojstersko. da bolje ni mogoče. Gospodičina Josipina Kremžarjeva „Rotija", vedno mej svojo hčerko i svojim možem mir delajoča, bila je v svojej roli, da jej ni para. Gospodičina Albina Brusov», preljubeznjiva krasotica dramatičnega društva, je bila
pač prav na svojem mestu kot „Marica'; igrala je z vso gorečnostjo mlndosti-zaljubljene devojke, da jc vsem poslušalcem v srca segalo. Gospa Odi-jeva je pa tako vže od vseh predstav slavnoznana. Njeno „Nežo", trcjalsko kmečko deklo, ni mogoče bolj komično in z večim razumom predstavljati — mimika njena je bila pač klasična. Gospod Resman je stopil prvikrat na javni oder, a ni bilo tega videti, kajti resnega ljubljenca „Mirkota" je prav dobro,igral Gosp. Susteršič, kmečki hlapec nPavel", je v maski in igri enako dopadel. Razumeva se samo ob sebi. da gromovitega ploskanja v odprti sceni, kakor po dokončanem dejanji ni bilo ni konca ni kraja.
Ponavljala se je potem s hrvaškega prestavljena opereta „Serežan" — c veliko zadovôljnostjo prvikrat sprejeta —, je tudi zdaj j ako dopadla. Gospa Odi-jeva je na vsak način palmo večera zaslužila, donel je prelepo njen zvoneči glas, pela je tako eksaktno, kakor smo nje kot nmetnico vajeni slišati, v opravi in igri je bila izvrstna. Gospod Filapič „Serežan" je bil že pri nastopu živo sprejet, in je rešil svoj nalog prav dobro v vsakem obziru. Gospod Vojteh Valenta je pokazal, da je v petji umetnik skoz in skoz, res je tako milo in c globokim razumom pel, da je krasno petje globoko poslušalcem v srce segalo. Gospod Noli ravno tako zaslužuje očitno pohvalo, tudi njegovo petje in igra se labko meri z drugimi. Gospodičina Jamnik-ova je imponirala a¿ svojo klasično lepoto, in se skazala kot prav dobra igralka. Živa pohvala je vsem donela. Nié manj hvale vreden ni bil kor, ki je svoj nalog v splošno
■ priporoČevati občinstn pod milim nebom ¿cectinjeno Slovenijo", na marodajnem kraju pa o tem molčati, ko krt. — Pa tndi zato ie imel mož hitro odgovor. Rekel je: res ni buo pametno, da je Bleiwcis na Vižmarjih povdaria) m razlagal potrebo zedinjenja, kajti sam je tako kakor mi drugi prepričan, da zdaj to ni mogoče, ali ne škoduje pa tndi nič. Sicer pa mislim, da pride prari čas za tako tirjanje se le, ako naredi Avstrija z svojimi narodi tabula rasa. Uboga Slovenija, ki imaš take očete! Se enkrat: radoveden sem, se bo li še kteri naših prvakov javno oglasil za aedinjenje Slovenije? Pri tacih žalostnih nazorih, ki jib imajo — upamo, da ls nekteri mogli bi naravnost reči, da naši prvaki imajo le srčnost: kmete i tacimi in enacimi rečmi za nos voditi — kakor jim je „Tagblatt" dostikrat že očital —, na merodajnem mesta kaj tirjati, pa so prestrahopetni.	Planavaki.
*) Zdaj mora biti vse drugače. Slov. poslanci so storili svojo dolžnost , ker so hrbet obrnoli dunajskim komedijantom, i slovenskemu narodu dali dolžno čast.	Vred.
Juri s pušo pred porotno sodbo.
Druga tožba
20. decembra 1869.
Druga tožba, ktero je državni pravdnik obesil „Jurju" na vrat, tiče se spisov, ki so tiskani ob priliki tabora na Kalcu v posebnem izdanju našega lista „Juri s pušo na taboru", kteri so se porotnikom čitali naj-pred v slovenskem jeziku, potem pa tudi v laški prestavi.
Glasijo se tako-le:
Nazaj! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Ti Vlah na unkraj Soče, Ti Nem do kjer mogoče! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Sta truplo nam tlačila, Nam duše pomorila! Nnznj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita, Sta majke nam poklala, Nam deco psom metala! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita. Železo proč in jeklo, Ker tisoč let nas peklo! Nazaj, nazaj, na svoja da Nasprotnika pobegnita, Slovanu solnce sije I spone vse razbije! Nazaj, nazaj, na svoja tla Nasprotnika pobegnita. Pustimo Vam kar Vaše, A vzamemo si Naš c.
Miro Bilkovie.
Nemškutaiiem!
Zlo rad bi jaz bil velikan,
Prav silen, uren in močan;
Ne delal dobrim bi krivic.
Al strah bi nekih bil bode	,
Ne vprašal prej bi, če bi smel —
V največi kranjski gozd bi šel
In tam napulil brezovja,
Karkolj ga celi gozd ima.
Iz brezja vsega pa strašno
Košato zvezal bi metlo,
In i njo z dežel« kranjske vse
Pometel bi — nemška ta rje!
HM«»«
Slovensko mesto Trst
Da bi ne bila pot na Občino in nazaj v Trst tako težavna, jaz bi si ondi grad sezidal! A zdaj sem, ovala Bogu, spet v slovenskem ir.»stu Trstu. Kolikrat po mestnih ulicah hodim, moram puško vedno navrto imeti. Nemškutarjev tukaj res nimamo, temveč pa Labonov! Oni imajo v Trstu svoja posebna gnezda, iz kterili se razprostirajo, kakor mravljice iz mrav-ljinjakov. Pa vsaj imam jaz železno dušo! Lahoni meni škodovati ne morejo, jaz njih pa lahko vse — postrelam. To bo tudi naj boljše, potem pridejo vendar drugi časi. — Slovenec bode v Trstu mirno svojo blago kopičil in denarje štel, Avstriji bom pa iztrebil bodce, kteri revico vedno bodejo.	jari i pnw
V nekem potem v nemškem in italiian- j skem jeziku čitanem naznanilu tržaškega policijskega ravnateljstva se trJi, da je zložil prvo pesem grajščak in „prenapeti slovenski pesnik-4 (exaltirter slovenischer Dichter) Miroslav Vilhar, kteri je bil pred n-kterimi leti. kot vrednik, v Ljubljani na ve»; mesecev zaprt. To se da sklepati iz sledečih vzrokov: 1. ker je Miroslav Vilhar osnoval tabor na Kalcu in 2. ker na to že podpisano ime „Miro Bilkovič" precej jasno spominja.
(I)alje prih.)
Tržaška okolica.
Iz Rojana 31. sušca. Beseda, ki smo jo imeli v naši čitalnici 27. t. m. se je vredno pridružila poprejšnim. Začela se je z jedrnatim nagovorom našega vrlega predsednika g. Požara. Zahvalivši se udom. ki so k sijajnosti predpustnih veselic več ali manj pripomogli, opuninja ude, naj se odslej, ko je minol čas rajanja popri mejo resnega dela. ter z združenimi močmi pov.«pešujejo nravi nameri citalnice. Vedno se ne moremo veseliti. vedno ne smemo rajati. — rekel je. — treba se je tudi ozreti na resno stran življenja, posebno pa v sedanjih časih, ko se vsi narodi borijo za svoj napredek za svoje blagostanje in samostalnost. Zdaj se mora na vse moči truditi, da dostojno odgovarja svoji uzvišeni nalovi, ktera obstoji v tem. da se nje udje duševno izobražujejo ter po
tej poti od čitalnice dobivajo odplato za svoje 2rtve. Dalje naznanja g. Požar udom, da se je g. V. Raič prostovoljno lotil lepe naloge, čitati vsako nedeljo od b—6. are popoldne podučne članke is časopisov in druge temeljite spise naših učenjakov, ter njib zadržaj na drobno rszlsgati io pretre-sovsti. V svesti sem si, da bodo vsi ndje to že toliko časa zaželjeno poduzetje radostno pozdravili. Dobro delo se samo hvali, torej mislim, da mi častitih udov ni treba opominjati, naj se mnogoštevilno udeležujejo teh nedeljskih ur. ki bodo s časom med našim narodom gotov» žlahtni sad rodile. Tu omenivši, konča z opominom naj si izvoli vs*k za svoje geslo „Naprej !*
Po predsednikovem govoru so nas razveseljevale spet naše kmečke deklice z izvrstnim deklamovanjem. Frlugova Tonika umeje poslušalcem ginljivo izbujati nježna čutila za predmet, kteri i razvija pesnik v svojem umotvoru: trdno upaino, da bode s časom, pri obilnih svojih darovih še ponos naše čitalnice. Tudi Primožičeva Micika je dobro uganola značaj Prešernove pesmi „Povodnji mož.- Deklamovala je tako točno in živahno, ka bi člavek ne verjel da ima pred seboj priprosto kmečko deklico, ki razen dveh razredov ljudskih š >1, ni zavživala nobenega drugega poduka. Vse je pa strmelo, ko se prikaz- šestletni sinček g. Do-linarja na odru. ki je pesem „Avstrijiu goreče in iskreno krasnoslovil, pri svoji mladosti si je gotovo naš Eugen zaslužil venec večera. Tem mladim močem se je hvalevredno še pridi užila hčerka g. Gerlanca.
Pevci so med deklamovanjem kakor navadno tudi pri tej besedi dokazali svojo izurjenost. Igra „Oproščeni jetnik"4 nas je popolnoma zadovoljila : jetnika je prav dobro predstavljal M. Katalan. Za prihodnjo besedo mislijo nas razveseliti vni igralci z veselo igro TDobro jutro".
V Roroljtl dne 22. sušca. Cela množi ja ljudi se zbira dne susea vsako leto pri sv. Jože lu (v Kicmanjili). Odpustki se tam dele, zato so t je hodili na li«./jo pot iz vseh slovenskih i drngih krajev pobožni verni že pred sto letmi, i marsikomu je že tam duša ozdravela, da se je veselega srca vrnol na dom. Letos je bilo tega dne po«ebno lepo. Napotimo se tudi mi skoz Ke-tinaro v Rirmanje. Ze po poti ini je bilo nekako lahko pri snu, da smo veselo zapeli: Vsak«) leto lepo cvetje S cvetjem se pomlad zbudi. I s pomladjo krasno pelje Se na novo oživi.
zadovoljnost rešil Hvale/uost smo dolžni tndi vodji operete, gosp. čitalničnemu pevovodju Forster-ju. Ne moremo si vendar kaj, da ne bi grajali surovega vedenja nekterih študentov, ki so igro „V Ljubljano jo dajmo" zaradi besede .studentači" — ktero je „Gašper" rabil — z žvižgom motili, kar je občinstvo i veliko nevoljo sprejelo.
cDodica.
Novela.
(Spisal Slavja« in.)
VI.
;r>»ij».)
Lana je tiho plavala po širocem neba ia obse-»«1» z medlo lučjo brežke skale, ki »o se z raztrganimi kočami na vrhu vzdigovale ko ponočne čarovnice iz globoke Krke. Tu pa tam se je zibal mal čolniček po tihej vodi i šumljaje vznemirjal zeleno vodo. tako, da se je človek nehote spominjal krasnih Benett k, v kterih se zibljejo po morskih vodotočih lehke gondole. Kako srečen je pri tacih vspomenih človek, ki ljubi!
To je čutil tudi Milko, srce se mu je širilo ter mu navdajalo prekoračivšemu most i bližajočemu se Jetičinemu stanovanji neizpolnljiva čutila, ki so se pa njemu vendar tako priprosta zdela, kakor ma-lemu detetu belo jagnje.
Pred njenim stanovanjem se vstavita prijatelja i Milko poda Henriku desnico s sloves.
„O da bi bil jaz srečen ko «i ti!" vzdihne. „Da bi bilo meni dano stanovati ž njo pod eno streho, kako neizmerno bi Boga za to hvalil!14
„Vem. da si zaljubljen", pravi Henrik , „ali vendar ne morem nmeti, kako se morajo vsa tvoja čutila, vse tvoje želje gibati krog enega samega pred meta, ki je človek ko ti.4
«Kaj človek?" povzame naglo Milko. „Človek? Ne — ona ni človek — Krilatec v človeskej podobi.
Krilatee — Afrodita — Lada — ne človek--"
„Umiri se Milko, pojdi domu in izbij si to iz glave — —"
„Prijatelj, ne žali. ne draži me!" pravi nebiljno
Milko.
.Vedno utegneš na to misliti, le denes se nekoliko strezni."
„Lehko noč tedaj! Jutri pojdi k Jelici , vsaj je tebi k njej veliko laže priti nego meni . reci jej. kako io ljubim, da so vse moje misli le pri njej, da — nimam besedi ti vse izreči, pa vsaj veš."
Po teh besedah odide Henrik v hišo. Milko pa dalje, misleč, da je govoril zadnje besede dobremu
Srijatelju, ker ni še nič hudega slutil i preblag je bil a bi sumil bil o prijatelju.
VII.
„Na vrta pri vodi!" šepetal je poluglasno Milko
v svojej sobi sede. »Skrivni pogledi , kimanje z nebeško glavico, sladki smeh i potem boječe besede:
„ob devetih na vrtu pri vodi" — vse to mi dovolj razodeva njeno gore«-o ljubezen. — Kakosna slast je ljubili i ljubljen biti. to še le sedaj prav globoko v srcu čutim. — Jelica. to vzvišeno bitje — o! da sem Prešerni, kako bi jo hotel slaviti, kakove pesmi jej na rast skladati! Pa narava mi je to odrekla, vendar mi pa podelila poetičen dar — ljubezni dar."
Se bi bil morebiti dalje sanjal sladke sanje o ljubezni, ko bi ga ne bil ko po navadi tudi denas Ivan obiskal.
„Ze zopet si tako zamišljen!" pravi Ivan vsto-
pivši.
„To je moja navada**, odgovori Milko.
„Pa ta navada se ti je zadnje tri dni spremenila v železno kosuljo. Kar te poznam, nisi bil še nikoli tak. Zaupal si meni staremu svojemu znancu vse, menila sva se po bratovsko. bila sva si dobra in odkritosrčna — sedaj pa le malo govoriš, ako te pozdravim, ne odgovoriš, vedno si mrzel i molčeč. To me žali. prijatelj! gotovo i mas kaj na srcu, kar se mi ne upas razodeti."
.Prav govoriš. Ivan! Preveč te preziram, pa saj ves. kakovo je ljubeč« srce."
„Kako žalostno sporočilo?"
,To nc. ali Novornesto to me je prenaredilo. O ko bi to vedel, kako zelo si se pregrešil, da si me z seboj vzel!"
„To tedaj je. Ti mar nisem pravil, da se v malo dneh ves spremenis? Nisem pa mislil, da učakam tako spremembe. Povej mi, prijatelj! kaj ti teži srce."
(Dalj« prih.)
To pa tam smo jo zavili za grm, da bi videli, pe ni morebiti že kaka ponižna vijolica ¿zlezla. Že so posamesne prijetno dnhtele bolj v otiŽju. Kdo bi si bil mislil, da bo tudi tem nedolžnim, nježnim cvetieicam osoda nemila predno odcvete; pa vendar so revrike pozeble pod mrzlim snegom. — Odzdravljaje prijazne slovenske pozdrave krepkih okoličanov i brhkih Brežank, dospeli smo na namenjen kraj. Vse se je tam trlo Ijndi. Povsod so se sli.iali slovenski glasi i slovensko petje se je razlegalo dale«' sem proti ineštn i morju. Kak razloček letos i drugih let, ko so se tukaj zbirali lahoni na tepe/. Naj bolj mi je dopadlo petje Boljunškili pevcev. Nikdar ne pozabim milih glasov, koje sem tam čula. Znano je že po vsem Slovenskem, da je ta zbor eden prvih, ali v»ak jih more soditi le, če jih sam sliši. Vsi krepki, vljudni iautje, kojim se vidi, če pesem poji», da jim gredo besede iz srca, da čutijo, kar izgovarjajo, kar se ne nahaja pri vseh pccili. Kratkočasili so nas pri Lampetu skoraj do večera. V dolžnost si štejem, da jih toraj v imenu cele družbe javno pohvalim i se jim lepo zahvaljujem, da so nas tudi v novo svojo čitalnico dne 1. uiaja na prvo slovesno besedo povabili. Tje pa tje! Slovenci le idite v obilnem številu pozdravljat Boljunškc čitalnice, s kojo smo zopet za korak bli/.e Sloveniji, ktero naui Bog poživi!
Bocoljcamka.
DROBTINE. (Darilo 10 goldinarjev v srebru) dobi
pisatelj, ki nam do konca maja meseca t. 1. pošlje najboljšo humoristično izviru o novcleto, za nov ilustriran naš list PdeHnrek. Zadržaj naj si* posname iz kmečkega življenja. Brž po tisku se posije za najboljšo noveleto dotičnemu pisatelju spredej omenjeno darilo. Rokopisi naj se pošiljajo pod naslovom .G. H. Martelamc, vredni/.- v Trstu."
(Slnvna vredništva slovenskih časopisov prosimo naj ta razpis darila v svoje liste uvrstiti blagovolijo.)
(V ministerski seji) pO izstopu slovanske opozicije so ministri sklcnoli, cesarja prositi, naj razpusti vse one deželne zbore, kterili poslanci so zapustili državni zbor; časopisi pripovedujejo, da mislijo vsi ministri odstopiti, ako cesar ta predlog zavrže.
*	(O hudi zimi) piše se nam iz vseh slovenskih pokrajin, vsed tega je pričakovati slaba žetev, ker vsa setev pod snegom segnjije. Tudi nam, na obalili jadranskega morja, se v tem obziru uič bolj ne godi, /.e skoro en mesec razsaja silna burja; ko smo druga leta v tem času zav-živali milino splomladi, si moramo letos — v zapečki zavetje iskat
° (Čitalnica v Štanjeli) odpre se slovesno dne 18. t. m. ob »>. uri zvečer. — K slovesnosti vljudno vabi nde in rodoljube tudi drugih čitalnic
Odbor.
*	(Dr Miletif) je v ogrskem drž. zboru interpeliral finančnega ministra, ali kaj ve o baron Hanchovi golufiji v lonjsko-polski stvari.
PONLANO. Pojasnilo.
Moje .poslano" v št. 5 „Jad. Zarje" je g. R. strašno razkačilo. Zakaj? Samo zato, ker resnica tiste boli, kteri je ne ljube. Da si sem svoje „poslano" naglo spisal, itak v njem nimaš ene besedice, ki bi resnična ne bila. Dobro vem, kdo je tisti miklavžev-ski dopisnik, ki je bil povod mojemu dopisu; a le imenoval ga nisem. Ce si ga vsak lehko misli, tega nisem kriv. Ako g. R. ni bil tisti dopisnik, naj javno pove. Ako pa molči, consentirc indetur. In tedaj si je sam kriv, če je š;ba njega udarila. Moje „poslano" ni bilo drugemn namenjeno, kakor dopisniku. Ta je prvi udaril; ta je raz-žalil. Vredništvo „Jurija s pušo" je njemu odgovorilo, da, „kar je n e ra z ž alj i vega", bo priobčilo v „Jad. Zarji." V dopisu je torej bilo „ta z ž a lj en j eu. Ka li je dopisnik tako računi!, ko on sme druge javno žaliti, in ka so drugi dolžni tiho biti in trpeti? Ce je tako račuoil, — jaz in javnost mu nisva kriva, ka ne zna računiti. Naj ne reče dopisnik, ka s menoj nima nič; očrnil je javno č. g. Frica in še bolj tniklavževske
kmete. Pa dasi iz prijateljstva do obejih, pisal sem „poslano" najbolj iz pravične jeze zoper laž, hudobijo in hinavš-čino. Torej sem spolnil dvojno dolžnost. Hoče li mi kdo zameriti? Ne more. Pa zakaj se g. R. toliko jezi in tegoti? Ako ni nič kriv, naj se opraviči; saj mu bomo verjeli. — Ce je pa kriv, naj se poboljša, pa smo pri kraji. Ko bi pa morali vsi, nalik nekterih miklavževskib tičmišnjakov, za ne-
dvomljivo resnico in zanesljivi pot do časnega in večnega blagora imeti vse, karkoli g. R. razodene, in njegova visokoizobraienoet uči; to bi v krščanskem veroskladu Poncija Pilata izpodrinoii. —
G. R.! — mene ni bila volja, vas raz-žaliti; naučiti sem vas btel. Ce ste naučeni, sem svoj namen dosegel; če ste razžaljeni, ste si sami krivi. — Besnica in pravica naj velja zdaj in vekomaj. Amen.

POZOR
V moji trgovini hlizo kolodvora
nasproti kavarne „Ginnasio" V TESTU
dobiva se izvrstno špecerijsko blago ua drobno in debelo po zelo nizki ceni; in sicer:
Mandorle, rozine, cibebe, riža (laško pseno), okusno laško olje vsake vrsti od 32 do 60 soldov funt.
Kava:
od
do 44 soldov
*sAjV."
Rio ...	.
„ St. Domingo	.
„ Laguayra .	.
„ Portori cco .	.
„ Ceylon . .	.
„ St. Jago. .	. Tudi kupujem; fižol, maslo in zrnje vsake vrste.
Z zagotovilom, da točno in hitro ustrežem vsem željami, priporočujem se čestiteinu občinstvu.
Miha Truden.
32 48 48 50 56 60
52 60 64
velika zalega špecarijskih reči, kestičaih izdelkov i zdravil na debele.
Hfpnotti Hlebčki za h In d In i pr*a zoper krnielj. iTlCllUlll, Pniunrejo 'jntneo. Komur ne finmorejo, temu ne ]tucrne denar. — Ti izvrstni hladilni hlebčki sii posebno za prsne bolezen, ker sestavljene so iz raznih zelišč. Posebno dobre so /.a nahod in hudi otro"ji kašelj i sicer precej v začetku, kakor tudi pozneje, ko je postal kronični, zoper sušieo, ko se je se le začela, zoper bolezni v grlu sploh i posebno tak», ktere glas človeku jemljo i kvarijo; posebno dobri so tudi za ljudi, ki imajo pretesna prsa i kteri se ne morejo več ozdraviti.
T)/\^»r/i,in f''-' ume je manjkati r n /bet rudneint. l)cll£lllu £ j() ,,, precej lahko mak madež spravi iz. <Mil • «iiknenv ali p. Jnate, t ilnate itd., in pri t m kar nič barve ue spremeni taka obleka, naj bo še tako delikatna.
/ 'ArMnri-f- Dnin.ulin. Ta eement se prime vsake V>ClllCllL rp,'.^ otekla, porcelana, rudnin, rle>a itd.
Velika zaloga Vod
Salesa, Raincrjeeih, Vižkih, Pulnartrtkih, Seiternhih, Saidaiceeih, Gleichenbertkih, Del Franiikili itd. itd.
Hl'i'/(rl ip lUkmi.ve, ki pnma-jaj: ■jnt .v. in nd-
1	.1 vračaj'/ bolezen. Taninove brizglje po
sestavi profesorja Kikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Evropi). — Zdravilo je od danes zanaprej boljše za bolezni na *polocilih in tenriiih. — Ozdravljajo vneto ilemnato kožic», kjer imajo take bolezni sedež, brez v<*cega slabega nasledka. Sicer pa je tudi nator« tega zdravila, ki je sestavljeno iz samih zelišč, porok, da je brezikoilno.
a tvlnhnct -Vopu izna*ba akustične troml/e £jd, glUUU&U :a 9lu/,t 0d Abrahama. — Te trombe presegajo vse to, kar te je do zdaj iznašlo o tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine, ima samo en centimeter obsežka, vendar ta majhna tromba napravi, da človek sliši prav dobro. Osobe se sploh potem lahko pogovarjajo i suin»nje po ušesih jim izgine popolnoma. Sploh ta iznašba zatre vse mogoče nesreče, ktere ta strišna bolezen vzrokuje.
Dobiva se samo t Trstu pri Zanetti.
Olje iz jeter rib polenovk,
seitarljeno z jodom i železnimi deli. To olje prirv lahko jemljo odrastli i tudi najbolj nevšečni otroci. V kratkem se človek popravi in oživi tudi najbolj tlabe natore. Otrokom odvrača in ozdravlja rakitike in bramor/e in posebno dobro je tudi za ocexne bolezni. Služi posebno f" takrat, kader navadno olje iz jeter polenovk nič več. no more koristiti.
i^"--i^linn zoper zlatu žila i za čutilo, slavnega ■aVtlgllCC profesorja Giacumina v Padovi, nže 30 let potrjene. 83.000 ozdravljenih ljudi je zadostna pri*'a, kako dobro je to zdravilo, ktero se je 30 let rabilo za zlato žilo, zaprtje, hipohondrijo, srčno utripanje, pokvarjeni želodec itd.
lzleček zoper mrzlico
4. ntnpnji, i za bolezni, ki izvirafo iz tega Gotov po-mocek. — — To zdravilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemu. ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so se več meseccv zastonj ozdravljali tako, kakor zahteva zdravniška vednost, priča, dm jim je samo to zdravilo podarilo ljubo zdravje.
I) o 1 r*q p, zeleui amerikanuki Metzoo zt-per trganje, DdUalll reumatizein i vse bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, piitiko, zateklino, tresenje, bolečine v stegnih, kitah in udih.
"d Seidlitza, nor, na debelo i na drobno 1 f. 20 k. škatlica.
Mollov prah
Pagliano, ZL" /Wa' debel"in
O* _ dr. lionlaja, hladiven prsni, sestavljen iz ^llOp čveterega sadja, ozdravlja hud kašelj vsake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i »se take bolezni, ki izvirajo iz prehlajenja i so vnetljive. — Posebno dober je tudi za glas, i zato se priporoča vsim pevcem i pridigarjem.
V' _ zoper zaprtje i revme od dr. Andorana iz
» tUU Pariza. — Gotov pomoček.
Glavne zaloge: V Mantovi, Mateicich. — V Gorici, Pontoni. — Na Reci, Catti in Prodam. — V Veroni. Castrini. — V Puiji, Wassermann. — V Rovinji, Angelini. — V Kopru, Elia. — V Karfu, bratje Collas.
Tisk avstr. Llovda v Tr*tu.