Edini aloTen*ki dnevnik 1« ► «c t Zcdf n jenih državah. s-
' Velja s« leta... $3*00 4 •: Ima 10.000 naročnikom
H
TELEFON P IS AKNE: 4637 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. 7.. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 75. — STEV 75	NEW YORK, TUESDAY, MARCH 31, 1914. — TOREK, 31. MARCA 1914.	VOLUME XXH. — LETNIK Trra_
TU only Slovenian daily -e in the United States
Issued every day except < Sundays and Holiday« >
' . , j
I	v
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
!	I
Asquith - vojni minister, i Generala French inEwart.
' Kot poslanec je resigniral. — 13. aprila se bodo vršile nove volitve. — Navdušene ovacije za jAsquitha. — V parlament se bo šele tedaj vrnil, ko bode izvoljen,
i
London, Anglija, 30. marca. —
Težko krizo na Angleškem je z •»nim mahom končal ministrski prt-dsednik Asquith s tem, da je začasno prevzel službo vojnega ministra. Pristaši vlade so ta njegov korak z navdušenjem pozdravili. Vnionistom je zadan hud udaree. ker so se hoteli polastit^ nadvlade v parlameniu.
S toni preračunanim trikom je presenetil še celo vlado samo. Ko s«' je poslanska "zbornica sestala, je vsakdo v »del, da bo vojni minister i-ieelv sel. ker ni sedel pri
ministrski mizi, ampak v zadnji ' klop. kjer so poslanci.
Med poslanci je zavladala velika napetost, ko je vstal ministr-j ski predsednik in izjavil, da je vzel demisijo vojnega ministra na znanje, in dovolil generaloma Frenchu in Ewartu prost izstop iz armade. V svojem govoru je j obžaloval, da bo izgubila armada <lva tako spretna vojaka in izra-!zil upanje, da bosta lahko na Ifll "lig način koristila domovini.
Nadalje je rekel, da je odložil svoj mandat kot poslanec z na-j menom, da prevzame začasno j vojno ministrstvo. Parlament bo ; zapustil in se ne bo vrnil prej, i j dokler ne bode zopet izvoljen. | Pristaši vladne stranke so po •teh njegovih besedah vprizorili Itak« ovacije, kakoršnih mogoče še ne pomni angleški parlament. Ko se je nekoliko pomirilo, je , vstal polkovnik See Iv in rekel, da je bil prisiljen odstopiti, ker i je povzročil nesporazum v ar-( mad i.
13. aprila se bodo vršile v East , Five nadomestne volitve, pri ko-, jih ho gotovo izvoljen zopet . • Asquith.
Blazni Japonec ustrelil zdravnika.
Sem je prišlo poročilo, da je neki blazni Japonec v Hoikoi, ; ivoreja. ustrelil znamenitega _ dravnika dr. . Edgara de JVlott Strykera iz Brookiyna. Podrob-^ uosti o umoru še niso znane. Dr. ••5 try ker se je mudil v liolKoiu 5 l'ti in je v tem času zdravil že Lakih 70,000 bolnikov. Njegovo ruplo prepeljejo skoraj • gotovo v New York*
Požrli so ga morski volkovi. Havana, Cuba, 30. marca. — oročilo iz Isabella de Sauga ravi, da so morski volkovi po-rli mornarja Lunenburga s par-lika "Broney Cap." Padel je bil mostiča v morje ter je postal •tev požrešnih živali predno so • ogli spustiti v morje rešilni oln.
•r-.vflt"
Oproščena plesalka.
Policijsko sodišče v Xetv Yorku e oprostilo triindvajsetletno ple-alko. Jessie Bovine, ki je bila bdolžena poskušenega samo-i nora.
I	i
Nemški princ
I	v Argentini.;
j
■
Nemški princ Henrik, brat nem-' škega cesarja, se nahaja v glav-, nem mestu Argentine.
Buenos Aires, Argentina, 30.
marea. — Pruski princ Henrik, ki; je dospel včeraj semkaj s svojo • soprogo na krovu parnika "Kap Trafalgar" Hamburg • Amerika parobrodne družbe, je prebil današnji dan s tem, da si jf ogledal različne znamenitosti argentinskega. glavnega me-na. Spremljal ga je župan mesta Buenos Aires.
Popoldne j<* obiskal prine Henrik v spremstvu neonskega poslanika poslujočega predsednika ar-' gentinske republike, dr. de la Plata. Ta obisk je pozneje vrnil predsednik na krova parnika "Kap Trafalgar T>. Poslujočega predsednika je spremljal argentinski minister za zunanje zadev
Prine Henrik ne stanuje v mestu. temvi'r je ostal na krovu parnika.
Danes zvečer je priredil predsednik de la. Plata na čast nem-' škeinu princu banket. Na posebno željo princa ni bilo pri banke-1 tu pozdravnih govorov.
Potovanje prinea Henrika se, vrši baje iz zdravstvenih ozirov1 ter hoče princ obenem spoznati napredek republik v Južni Ame-' riki. Y resnici ima pa potovanje drug namen. Paralizirati se hoče j upliv potovanja bivšega predsed-j nika Združenih držav. Theotlorja | Roosevelta, in sicer v interesu j nemške trgovine.
j
Stavka angleških premocrarjev.
London, Anglija, 30. marea. — Danes je zastavkalo v Yorkshire 35.000 premogarjev; v četrtek i;m bo sledilo nadaljni.li 135,000 delavcev. Ker bi se z generalno stavko zelo poslabšal sedanji kritični položaj na Angleškem, so gotovi krogi že naprosili vlado, da naj posreduje. Delavci zahtevajo višje plače.
Poplave ob gorenjem Hudsonu.
Glens Falls, X. Y., 30. marca. Močni ualivi .današnjega dne so povzročili, da je narasla voda v Hudsonu skoro do skrajne točke, i Ako bo še naprej deževalo, se bo stajal sneg v Adirondack« di striktu, vsled česar bi nastala lah ko velika povodenj.
Japonska ministrska kriza.
Tokio, Japonska.. 30. marca. — Knez Ivesato, predsednik gospod 'ske zbornice, je odklonil dane onudbo, da sestavi novi kabine) flasiravno ga je bil naprosil Mi kado ter jt* ministrska kriza š> sedaj nerešena.
Amundsen.
Kristijanija, Norveško, 30 marca. Kapitan Roald Amund sen, najditelj južnega tečaja s ne bo podal na severni tečaj. Zj pot je bil že čisto pripravljen, ke mu pa norveška vlada ni hotel, dati $200,000, je opustil svoj na črt.
Stavka premogarjev.
—o-
J
V	iztočnem delu države Ohio bo
i i cdložilo danes zvečer 10,000 premogarjev delo.
Wheeling, \Y. Ya.. 30. marca.— Danes zvečer so izjavili uradniki United Mine Workers, da bo še danes odložilo delo vseh 10,000 unijskih premogarjev, zaposlenih v premogoVem distriktu iztočnega Ohio, v okrajih Belmont in Jefferson. Pogodba glede plačilne lestvice ugasne namreč 1. aprila ter so ostala vsa pogajanja brezuspešna. Nadalje se glasi, da bodo pričeli s simpatijsko stavko tudi neorganizirani premoga rji v Tunhanelle distriktu v Virginiji.
V	premogovem distriktu za pa dne Yirginij> pa bo ostrilo vse mirno.
Yse tovarne v Wheeling distriktu so se dobro založile s premogom v spričo preteče stavko v distriktih mehkega premoga.
Cclumbus, O.. 30. marea. — V skoro vsakem rovu v Ohio se bo jutri ustavilo obratovanje in vsled tega bo za nedoločen čas
35.000 premogarjev brez dela.
Našel soprogo
po 35 letih.
Mcž, c katerem se je domnevalo, da je mrtev, je prepetoval celi svet, da najde svojo ženo.
Postaren mož s sivimi lasmi je prišel včeraj zjutraj pred vrata nekega stanovanja v hiši št. 87 južni 4. cesti v Brooklynu, N. Y., ter je zahteval, da se ga spusti notri. Prikazala se je stara ženiea ter vprašala starca, kaj da želi. Sprva je bilo videti, da sta obema zastale besede. "Maty, Mary", je konečno vskliknil on, *'ali ne poznaš več svojega moža? Iskali sem te po celem svetu ter te konečno našel!"	i
Ženica je bila sprva vsa osupla, a le za trenutek. Nato je padla z arlasnim krikom kro? vratu moža.
i Iz maščevanja.
17-letni deček je pripoznal, da je, umoril učiteljico iz maščevanja,, Svoj grozni čin je čisto prostodušno opisal.
—o—
Herkimer, N. Y., 30. marea. — j 7-leini J :>u Oiannini j«- danes pripoznal okrajnemu pravdniku Ferritin, da je v petek zvečer u-m o ril blizu vasi Poland 22-letno učiteljico Lid o I.. B«eeher.
— Maščevati sem se hotel — j? rekel mirno — ker me je spodila iz sole, in sedaj sem zadovoljen.
Oče umori ne. liev. William A. Beeeher. je obiskal danes morilca v ječi in ga vprašal, kako je za-lnogel njegovo hčer spraviti h hiše
-— H reč a l sem jo na cesti — je odvrnil deeak — in jo pozval, da trre z m: noj na dom, č«*š. da jo kliče iii o j oče. Ko sva bila izven vasi. ni i je rekla, da ne greva prav. Ker ni hotela iti dalj?, sem stopil za njo in jo udaril s ključem za vijake parkrat po glavi. Ona je za vpila, nakar sem jo pa še parkrat sunil z nožem. Nato sem zavlekel truplo v gmnovje
šel domov in se vlegel k počitku.
Državni pravdnik ga j.? vprašal, če je mogel zaspati. — Seveda — se je glasil odgovor — saj sem se vendar maščeval.
Proti večeru se je sestal oče u-morj ne z morilčevim očetom.
Podala sta si roke, nakar je rekel prvi: — Iz srca vas pomilu-jem.
Stari Oiannini mu je odvrnil: — Vrjemite mi. da bi bil rajse na vašem mestu kot pa na svojem.
Umor v kleti.
Policija ie aretirala hišnika. Krvavi madeži na obleki. Slevinov oče je bogat brivec.
Včeraj so aretirali hišnika Antona Fuchsa, ki je obdolžen. da je umoril Art h ura Sle vina. katerega so našli v kleti saloona Co-iteilo & Boies, štev. 637, 6. Ave., New York. Poslali so ga v Tombs, ne da bi mu dovolili položiti varščino. Ko je prišel včeraj zjutraj na delo, ga je stražnik aretiral ker je bil malo prej zapazil neki detektiv ua njegovi obleki krvave madeže.
Peljali so ga v klet, kjer je izpovedal sledeče: — V nedeljo sem prišel ob šestih zjutraj v klet in videl Sle vina ležečega na tleh. Pustil sem ga. ker sem mislil, da spi. Šele okoli enajste ure sem stopil k njemu in opazil, da ima zdrobljeno glavo.
Sle vino vo življenje je bilo jako žalostno. Kot sin bogatega brivca iz Bostona je absolviral vseučilišče, potem se je pa začel vedno bolj udajati pijači. Denar je polagoma zapravil in ker mu oče ni hotel poslati drugega, je jel zahajati v različne igaujarne. in je bil voljan cel dan delati za košček kruha in za borno prenočišče v kleti. Koliko je Fuehs v zvezi z umorom, bo pokazala preiskava.
30.000 delavcev počiva.
Petrograd, Rusija, 30. marca. Danes je prenehalo z delom 30 tisoč delavcev, med njimi 15,000. ki so zaposleni v Putilow napravah. Pojavila se je namreč med njimi neka zagonetna bolezen. Največ ljudi ie obolelo v pumije-vih in tobačnih tovarnah.
Dr. Le Fevre umrl
Dr. Egbert Le Fevre, predsednik Association of American Medical College in dekan newyorske nniverze je umrl danes po tridnevni bolezni. »Star je bil 53 let in si je pridobil nevenljivih zaslug na zdravniškem polju.
Izvršitev smrtne . j obsodbe bo preložena.
Morilcem igralca Rosenthala bo najbrže dovoljen nov proces. Go-verner se še ni odločil.
PROŠNJA
Governer je dobil na stotine pisem, v katerih ga prosijo, da naj zločince pomilosti.
Albany, X. V., 30. marca. — Čeravno governer Glynn še ni odločil, če ho ugodil prošnji zagovornikov, se. lahko gotovostjo trdi. da bo izvršitev smrtne obsodbe nad štirimi morilci igralca Rosenthala preložena.
Danes je izročil klerk Power governerju tozadevno prošnjo.
katero j- podpisalo deset porotnikov in vič advokatov. Prošnja obsega dve točki: preložitev izvršitve smrtne obsodbe ali j»u p polno pomiloščenje zločincev.
Odvetniki skušajo dokazati, da ni nobeden izmed obtožencev streljal na igralca, ampak da. je stre oddal nekdo drugi. Pri prihodnjem Beekerjeveni procesu se bo pojasnila marsikoja zadeva, ki bo mogoče v prilog obtožencem, zato bi bilo pa naravnost proti-postavno, če bi jih že 13. aprila usmrtili na električnem stolcu.
Governer bo najbrže postopal čisto po svoji vesti in si ne bo pustil dosti vplivati od sodnika O off a oziroma od okrajnega pravdnika Whitmana.
Governer Glynn dobiva dan na dan iz vseh krajev dežele pisma ip prošnje, v kojih ga prosijo M't^j*1 da naj zločince pomilosti. Par jnsem so mu celo pihali u-
gledni sodniki in advokati. »
^Bb^HhSI
Zena sme pretepsti pijanega moža.
Sharon, Pa., 30. marca. — Ma-<o s inpatij - je našel .lames Baeh pred sodnikom, ]>red kojega je X'ustil pozvati svojo boljšo poio-vie, ki je imda nečedno navado, da Era i ni'n^milicnn l^fi^tfnaln
Ponudba generala Velasco.
Amnestija federalne armade.
GENERAL VELASCO JE SPOROČIL VILLI, DA SE HOČE UDATI S SVOJIMI ČETAMI, A F OD POGOJEM, DA SE DOVOLI POPOLNO AMNESTIJO ZA VSE FEDERALNE ČASTNIKE IN VOJAKE	i
■-:--- i
Villa odklonil ponudbe.
VENDAR PA SE GA JE IZ GLAVNEGA STANA KWSTITTT-
(
CIJONAUSTOV POZVALn, NAJ SPREJME STAVLJENE POGOJE - KAPITULACIJA TORREONA JE LE VPRAŠANJE i FAR UR. - KONEČNI BOJI SO BILI ZELO KRVAVI IN IZ-GUBE NA OBEH STRANEH VELIKE.
general Velasco najpozneje jutri udal.
Dejstvo pa je, da se drži iVde-ralna posadka v zadnj m oln:j»-!)• m u brez|>lodnem otlroru ie \ sled strahu pivd splošno ek-•s« kueijo. Zajetim 1'ederalcem ne preostaja ničesar drugega kot da -e udajo ali s» jiii pa pobije do zadnjega moža.
Izgube na obeh straneh so bile v zadnjih dnevih velikanske.
V tukajšnih vojaških krogih eirkulira vt-st. da je general Ve-Iits.-o m rt i.* v. Posameznosti za sedaj ni mogoče u got mit i.
El Paso, Tex.. ;t0. marca. — Privatno poročilo pravi, da so /'.ruhiii nstaši pred Torr-onom in
Juarez, Mehika. 30. marea. — ti« neral tro-«' Itefagio V»'la>K*o j ' zjutraj j onodil j>redajo j uit-sta. \	svojih č»-t in svoje
i.'ts!.1»' o*' be m sir« r pod	'
triu. da se dovoli njegovim Iju-!
dem in ujeinu poj olno aiimentijo. i
<f« rirral Vilia pa je odgovoril j
svojemu nasprotniku, da š«- ni , .... . . . .. | razmišljal o pogoju; pretlaji trr i
da l>o iz v oje val boj do konca.
Kako hitro je dospelo to poro-' čilo v tukajsui glnvai stan kon-stitu«*ijonali^tov, se j" baj • naročilo neralu Villi, naj »prejme stavljene poboje ter prvprtv'i s tem u't daljno prelivanje krvi.
Glasom tlr.ige br/ojavke vo pr> ostali t" l'-r Itr vojaki.
GENERAL PANCHO VILLA, ZMAGOVITI USTAŠKI VODJA. 1
v nesSu n.l !»»«> do 1000 mož ter In /naša Ate vilo ranjenih približno ravno toliko. Izgube federalen v -.e c. ni na 200«» mož.
»iilede f»oročila. da federalci '.astriipili vodnjake, predno so s.^ umaknili (iomez Palaeio in L.'rdc. zatrjujeta governer Chao in general ("arranza, da te vesti n« odgovarjajo resnici. Zanikuje s»* nadalje vest, da sta bila generala Villa in llenavides ranjena.
Mexico City, Mehika, :i<>. mar-•a. — General Maas je s svojimi četami odkorakal iz šaltilla. da >e združi z generalom Monro, ki >e je ha j - nahaja iztočno od San Pedro.
Glasi se nadalje, da s«- je med '"t Paz in Sau .los«- del Cabo u-prlo 620 federalnih vojakov, ki so nato stopili na ustaško stran.
1" rad no se je naznanilo, da je bil ustreljen zloglasni bandit Emilia no Zapata. Ta vest pa najbrž ne bo resnična.
Laredo. Tex., 30. n.area. 2500 mož močna ustaška armada pod vodstvom generalov Villareal in j Jesu« Carranza. o kateri se je v! soboto poročalo, da koraka proti NTuevo Laredo, se ntaborila pri Sanisruacio.
po številu, dobro zavarovani v' dv« h vojaških barakah. Obe ba-J raki s- nahajat j* v n»k' kotlini, j k kateri voiii l»- o^i-k pretax. Te-j tt:i si pa povst tn lahko brani 2, mo si roj no puško. Fedem!ei s--1 >.ihko tffia v/tlri* dolnjo «*awi, se-j veda lr v slueflju. da imajo dv>sti| }>rovijanta na razpolago. Vod«? je daati in v eui baraki s<k nahajaj mdi brvz/ičui brzojav. ki posre-l d nje zvezo / zunanjim .svrtom.
I»aii>i se .je odposlalo v l'hi-! huahuo velike zaloga muuieije. kakor tudi obvez, p»**tetj, pre-j rog in drugejra materijala. ka-i»*r»'jea potrrbuje v holnieah.
Mexico City, Mehika, :10. marea. — Armada generala Velasco ki šteje ie š<> 3000 mož. se je »lanes borila proti zmagovitim u-staiem t |x>gumom obuja. Ha rake tvorijo zadnjo poatojanko fe-deralcev, odko»L» r si pijejo slednji kro|plj*» m»»d svoj«- nasprotnike.
Gomez P&lacio. Mehika. '.iO. inarea. — lieneral Villa je sporočil dan*s generalu Carranzi v Jiiarezn, da ^e federalna (»osad-ka ne bo mogla vee dolgo časa držati. Villa pričakuje, da se bo
Na čast nemškemu poslaniku. Washington, D. C.-, 30. marca. [Japonski poslanik je priredil na čast nemškemu poslaniku slav- f mosten banket.
Samomor starega kovača.
V Secauctis, X. J., se je zadu- j Sil <« plinom kovs^? W. Reisch. — I življenj« si j« baje zato vzel, ker fcje bil že dolgo časa brez dela. i
Hk^
Žena je izjavila, da je ona gospodar v hiši ter da ima pravico kaznovati svojega moža, "Trko se ■ n-e obnaša dostojno ter pride pi- -ian domov. Sodnik je odpustil žensko potem ko je plačala sori-nijske stroške, Baeh pa bo še nadalje dobil po grbi, ako si ga bo J malo preveč privoščil.
Premeteni zločinci.
Včeraj .so vlomili neznanci v trgovino AVoohvorth na 12"). cesti. New York, in odnesli $1340.91 v gotovini. Pri delu so se posluževali rokavic, da niso na blagajni pustili nobenih prstnih odtisov.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	•*
1.10	180....	*S.«t
10....	V. 15	140....	28.70
16--------3.1« 160________30.76
-20....	4.90	ISO....	«8.80
26--------6.20	170....	. 34.86
«0....	6.26	110....	S6.9C
36 --------7.30	190....	38.96
40....	8.80	200....	41.00
46....	9.36 260________61.26
60....	10,36	300....	61.SL
66 ...	11.86	j 360....	71.76
60....	12.40	400....	82.0C
66....	13.40	t 460....	»2.*
70....	14.46 i 600____102.6*
75....	16.46	600....	12S/*
8«________16.60 I 700____143.6C
86....	17-60	800....	164.00
90--------18.60 I 900___184.01
100...-	20.SO	1000.... 204.0C
110....	22.66 v 000____4Ot.0C
190....	24.60	j 6000....1018. a
Poitarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni ' hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam posla ti je najpri ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK 8AK8EE, i 82 Cortlandt St. New York, N. Y I 6104 St Clair Avenue, N. J5.
Cleveland. O.
v katerem je spoznala svojega so- v proga.
Pred 35 leti je živel Alfred Welland z ženo in detetom v Ka- p jiri. Egiptu. Ko je izbruhnila ru-sko-turška vojna, je šel Welland ^ v boj pod generalom Osrnan pašo. j. Leta 1877 je dobila Mrs. Welland j poročilo, da je padel njen mož v 3 bitki pri Plevni. Leto pozneje je s prodala svojo hišo v Kajiri ter šla odtam v A\-stralijo in pozneje v Združene države. Odtedaj je živela v New Yorku. Xjen sin se je med, tem časom poročil ter nastanil v Bostonu.
Dve leti po bitki pri Plevni je prišel Welland zopet v Ivajiro. V J njegovi hiši so stanovali tuji. Zve- s del je, da se je izselila njegova žena v Avstralijo. Sledil ji je tja ,J in odtam v Ameriko, kjer je zo- U pet zaznal, da je umrla na mrzli- s ci. KoueČno se je nastanil v Mont-realu. Canada, ter ustanovil tam tovarno za polTištvo.
Pred dvemi leti je prišel zopet enkrat v New York ter nejasno
, , .	.	v	-	. 11
izvedel^ da njegova zena se živi. Najti je pa vendar ni mogel. Pred desetimi dnevi pa je dobil od prijateljev vest, da se jim je koneč- ^ no posrečilo najti ženo. Tako je ^ prišel včeraj sem ter našel svdjo v soprogo po 351etni ločitvi. Ostala mu je ves čas zvesta.
Par se je napotil včeraj v Bos- J ton k sinu ter se bo konečno na- ]
j stanil v Montrealu.	;
____________
Sublimat živega srebra.
j Triletna hčerka Jacoba \Va-gnera v New Yorku je odprla
' ^miznico in dobila v njej nekaj tablet sublimata živega srebra. , Začela jib je jesti, meneč, da so slaščice. Mati je takoj poklicala zdravnika, ki je odredil, da so otroka prepeljali v bolnišnico. '
Huda kazen.
e V Jefferson Market policij-
-	skern sodišču je bil obsojen trgo-
t vee James Caperan na trideset
-	dni zapora ker je nagovoril na cesti neko d?vetnajstletno deklico.
Cena vožnja
za krasni In brzl parnik (Avstro-A mer lean prog«)
Kaiser Franz Josef I.
f
odpls|c t sredo dne 15. aprila
|	vožnja do Trsta samo 13 dnU
do Trsta ali Reko - • $2900 ! Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $30 18 i	do Zagreba - - - - $30.08
ptxeuon k*bi ne <>>ddeLek II- 1» III. rasndov) liint nln|> i a k »o $4.00 več ca odra«!®, »a otroke polovica. Ta oddolok pooobao
< t ožinam prlporoCsoio j rirokojo listke )• doblU pri F«. 3 A.KSEB, 81 Oortlandt St., Hov York.
-S) Izšel je (gHf*5 ^ III ^^
zvezek romana
JOHANCA
Z 9rclifciroi cr:£inalnimi slikami. Cena 25e.
DRAM. KNJfCARNA j MS Washington St.. ^ MILWAUKEE.	'Os
wis	S^V* ^
8,000 akrov farmske zentlje
.Natl, fc-WWi akrow rodovitne farms;.«? zemL" lastujej® Slovenci na Wiliardu in okolici, v .lriavi V\ lacunsm. T-. najiKja slov. farmar»k» nanel-*ina v Ameriki. N-*>lbina irna svoje fole. poit" prot^aj.lre t aro s cerkvijo itd; šet« poir.lad dobi 4Voj > iairuz. »> sirarno. Vodstvo občine j«- v slovenskih rokah. Vsekakor najuir»»dr:ej5i kraj zi «1 .v. farmama - AH ne Vam k j- .rienuJih« sli-nexa. vupeh starih nau lien. ^v r tltti zenun <c naito!j.še prii>oroCP.> tudi za Vas še do-s>ti zemlje ■ a pmisj Ona v.^akf r: piafHni poboji po Va i volji. V a pojasnila da'e
LEO ZAKRAJŠEK.
državni nast-InLiki zajt 'P:iik ts Wisrr.r^in na el-ni>ki zastopnik za Line železnica u r .»prviitelj
j ADRIA COLONIZATION CO.
124--Sti Street, Milwaukee, WU.
(-amo t3va t loka od Union postaje.) Stare dcpisr.ike oro/'irjamo na naš novi ttttalov.
i Iščem svojega brata JOSIPA L A U Kil', podomače Beli, in ! bratranca JANEZA Tj AURIC'. J podomart' PoltiČek r/. Travnika i pri Loškem potoku. C'e kdo iz-! med rojakov ve za nju naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — John Laurie, • 1207 Bridge St., Joliet. III. , 28-31—3 .
POZOR, ROJAKI!
1 Železniški in premogarski pred-log v Aluski in v "Whatcom Co., Wiish., je bil pred kratkim sprejet in potrjen. V omenjenih krajih bodo kmalu pričeli delati nove železnice in odpirati preinogo-kope.
j Naša zemljišča so blizu teh j krajev in blizu mestu, ki sedaj šteje že 300,000 prebivalcev, bli-zu morja, pouličnih in drugih že-i leznic. Pomislite, pri nas ni zime in nikdar hude vročine, na zemlji zraste vse in več kot drugod. Cena a k ru je *2«> in več. Imam pa tudi na prodaj več že napol obdelanih farm po jako nizkih cenah.
Pišite takoj na naslov:
.1. Potoshuik, ^ 1035 K. 71. Sr., Seattle, Wash.
Had bi zvedel za naslov svojega | svaka NIKOLAJA STUPLAR j Doma je i/, vasi Bedenj na Do-j lenjskem. Pred tremi leti smo bili skupaj v ilohawk, .Mich., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Zato prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se sam javi, ker poročali mu moram ickaj važnega. .Marko Kralj, 1073."» Calhoun Ave., South Chicago, 111. (30-3—1-4) •
!	A. FORTUNA,
krojač,
THOMAS, W. V A.
Tem potom naznanjam roja-j kom v Thomas, W. Va.. in oko-jlici, da sem se premaknil v delavnico Buraskano pri pošti. Rojakom se toplo priporočam za na-! pi'avo spomladanske obleke in ! sprejemam tudi obleke v popravo in likanje.
A. For t una,
2-4)	Thomas, AV. Va.
fiSP POZOR! ^md Rojak FRANK TRATNIK, brat Miha in Janez Tratnika iz idrijskega okraja, naj nam blagovoli takoj poslati svoj naslov, da ga obvestimo o jako važni zadevi.
Rojake, ki ga poznajo, prosimo, da ga na to opozore, ako sam tega ne bere.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City.
(12-3 v d)
Iščem svojega rojaka GEORGE ŠTERIv-A. Pred nekaj tedni je izginil iz Bradley, 111. Bil je pri meni na stanu čez dva meseca, posodil sem mu $50 in pri odhodu mi je zmanjkalo $162. Torej, rojaki, varujte se tega lička, da še koga ne oškoduje! On vedno menja svoje ime, tukaj se je imenoval Soder in pravilno ime mu je Štcrk. Doma je i/ Pred grada št. 112, pošta Stari trg pri Kočevju. Kdor izmed rojakov ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen in dam mu še $5 nagrade. Na desnem očosiz ima belo znamenje, da ga vsakdo lahko pozna. — Joe Veber, Box 386, Bradlev, __(28-31—3)
ČEVLJAR,
dobro izueen v svojem poslu, išče službo za pomočnika. Kedor ve za kako mesto, naj mi blagovoli poročati.	. . „
John Sebošu, (31-3—1-4) . Greenwood, Wist
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽ. NAROČITE SE NANJ.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom v Scuth Chicago, ni., naznanjam, da sem kupil SALOON v South Chicago. 111., od rojaka Joe Anzek na 8909 Greenbay Avenue. Zato obljubim vsem. da bodo ravno tako postreženi, kakor so bili pri predniku.
Priporočani se za obilen obisk. Jakcb, Jane & Jereb, 8fM)9 Greenbay Avenue.
South Chicago, 111.
LEPA PRILIKA.
j Podpisani prodam zavoljo selit-jve svojo POSEST, znano pod do-jmačim imenom "Petruna" v Val-! jtiva.si pri Straži na Dolenjskem. I Posestvo obstoji iz prostorne no-' Ivo zidane hiše Št. 4 z velikim in j lepim sadnim, vrtom, najboljših njiv in gozda. Hiša stoji nasproti novemu mostu čez Krko tik de-(žel ne ceste, ki pelje na vse kraje, | čez Novo mesto, kakor tudi To-j 1»lice. Žužemberk itd. Iliša jc pripravna za vsako obrt :di trgovino. Res lepa prilika, ki je drugače le ; malokdaj na prodaj dobiti. Kdor j si želi ustanoviti krasen in za vse pripraven dom, naj se obrne za Inadaljna pojasnila na podpisa-I nega.
Ivan Dular, posestnik
v Dvoru. Dolenjsko. (31-3 <ix 2.k v i	Austria.
ŽENITNA PONUDBA.
Fant. star- 30 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 25 let. Samo one, ki imajo resno voljo, naj pišejo na naslov:
Anton Potočnik.
120—124 Chestnut St..
Johnstown, Pa
ZAHVALA.
Podpisana se najsrčnejše zahvaljujem rojakom v Pullman. 11!.. ker so nabrali zame svoto $12.15 in nabiralcu Janezu Mubv-jn. ki mi je denar poslal. Ker sem še vedno v velikih stiskah — hr»*z moža in z devetimi nedoraslimi otroci — se obračam do src usmiljenih rojakov in jih prosim za nadaljno pomoč. Darovali so; po •f 1 : Janez Mubv in Ivan Žerov-nik; po 50č: Alojzij Burgar. Jakob Pue, Karol Zgone, Peter Er-/itii i 11 Ivan <iross; :J5e Ivan Flor-jančič; po 25--: Ivan Brolili. Jožef Zadnjikar, J van Kopač. Fran Klim, Fran Andolšek. Fran Rct-nar, Ivan Brodnik, Alojzij Skrbeč, Anton Ale, Ivanka Jane, Anton Weiss,. Ivan Jelene, Alojzij Bokal, Ludovik Novak. Mihael Verbič, Fran Dolinar, Fran 3lubi, Alojzij Ilodeček. Ožbahl Gross. Ivan Tome, Marija Brodnik. Marko .Malovrh. Jurij Ale, Karol Jackson, Ivan Levsiik, Josip Pečar, Fran Wenk in Marija Dre-j šar; Fran Reven 2<''. ; Ivan Jusič 10e. Najsrčnejša hvala ■
Annie Pantoni. r> Mrs. Rehar, R. F. D. 1.	Euclid, Ohio.
NAZNANILO.
Tem potom opozarjam vse člane J. S. K. J., ki so v bližini me-: sta "Walsenburg, Colo., da pristopijo k našemu društvu, kot to določajo nova pravila. Nekateri so že skoraj tri leta v tukajšnji bli-j žini, pa še sedaj pošiljajo mesečne prispevke celo v Penusvlvani -jo. Po novih pravilih mora imeti vsak član, ki je odpotoval od društva, potni list, če se pa nahaja blizu kraja, kjer je kako društvo te Jednote. mora pristopiti k njemu, da ga zamore društvo nadzorovati v slučaju bolezni ali nesreče.
Obenem naznanjam, da se vrši prihodnja seja dne 19. aprila ob 2. uri popoldan pri sobratu Mike Kapušinu na 7. cesti v Walsen-burgu. Člani, katerih se tiče prvi del tega naznanila, naj prineso' seboj prestopne liste, oziroma najt se do tega dne oglase. V slučaju, i da bi se kedo hranil, sem ga pri-moran naznaniti na glavni odbor.! ki bo postopal ž njim po pravilih. Pozdrav vsem čanom I
Frank Todenik, tajnik društva sv. Feliksa št. 101 J. S. K. J., Walsenburg. Colo.
Rad bi zvedel, kje se nahaja FRANK SALOPIR. Doma je i' vasi Desno h. št. 8, pošta Jur-kloster. Spodnje Štajersko. Slišal sem. da se nahaja nekje v državi Ohio. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegovo bi-i r vališče, da mi naznani, za kar; bodem hvaležen, ali naj se pa sam javi, ker poročati mu mo-ram zelo važne zadeve iz stare domovine. — Mike Romih. Box 361, West Mineral, Kansas. (31-3—2-4)
Razne zanimivosti.
Salvarsan bo prepovedan?
Iz Berolina poročajo: Nemški državni zdravstveni urad se bavi s. vprašanjem škodljivih učinkov salvarsana — Ehrlichovega sredstva proti sitilidi. ki je bilo začetkoma znano kot ""606" —. ker je povzročilo, da je mnogo bolnikov umrlo, 275 oslepelo in se jih mnogo zastrupilo. Predsednik zdravstvenega sveta je razpravljal z berolinskiin policijskim zdravnikom dr. Dreuvom, ki je že meseca decembra 11H0 obdolžil Ehrli-eha na seli berolinske dermalo-loške družbe, da je dal svoje ar-zenikovo zdravilo že po petmesečni izkušnji na komaj kakšnih J lOO bolnikov na trg in pripisoval: ■»alvai-sanu lastnosti, katerih nima. Dr. Dremv je ny podlagi po-| svetovanja s predsednikom zdrav-1 stvenega urada izdelal spomenico, I ki zahteva na podlagi po salvar-j saru povzročenih smrtnih siuča-j jev. osb-pljenj in drugih škodi ji-j vih učinkov prepovetl Ehrlichovega preparata.
Obscjena, vohuna.
Nadporočnik Cedoinil Jandrie.l ki je vohunil za Rusijo, je bil ob-j -o.ieu pri dunajskem vojaškem sodišču na 19 in polletno ječo. j Njegov brat Aleksander Jandrič ! M je bil prej tudi avstrijski po-j ročni k. je bil pa obsojen na 4 leta' ječe. Oba brala so bili aretirali T. aprila 1!>1:S. Posredovalec med vohunoma za Rusijo je bil ruski vojaški ataše polkovnik Zanke-vič, ki je bil dodeljen ruskemu poslaništvu na Dunaju. Rusija je plačala vohunstvo silno dobro, kakor sta bila izpovedala oba Jandriča.
Vohun Bartmaim. ki je bil že večkrat obsojen zaradi špionaže, je sedaj zopet svoboden. Sedaj je presedel triinpolletno kazen v kaznilnici Stein na Nižje Avstrijskem. ker jc vohunil na južni meji Avstrije.
Zlat zaklad na reveže vem vrtu.
Iz Peirograda na Ruskem poročajo sledečo zanimivo vest. Nek abog deiavee. ki je živel v veliki evščini. po imenu Timofijev. jc v svojem vrttt ter naenkrat zagledal v svitu solnca neka j ble-ketafi v zemlji. Kopa! je in kopal dalje ter izkopal na dan plast zlata. Strokovnjaki so takoj kon-statirali. da je delavec izsletlil žilo zlata, katere vrednost je za enkrat nepreračunljiva. Timofijeva družina in njeni ubogi sosedje se nahajajo sedaj v veliki ekstazi kajti čez noč so postali bogati l "udje.
Predor skozi Kavkaz.
Ruska vlada je n -davno ^kli-•!:.i komisijo železniških strokovnjakov, inženirjev in generalov 'a j►oda.jo svoje mnenje o načrtu •a ztrradbo strategičuega ; /cdo-ra skozi kavkaško gorovje v dol-ž'ni 24.5 km. Ta pr Mor ]>otrebu *e Rusija z ozirom na sv )je go -podit vo v sovenji Perziji. Po tem predoru bi se d ose (lau j a že-ezniška zvey.a med Vladikavka-zom in Titlisoni. ki je dolgi 1500 <m. skrajšala za približno sedem osmin k. prevoz in koncentriranj: 'et '.i bila torej neprimerno olajšana in -pospešena. Ruska vl.ula je zato sklenila z zgradbo tunela »ričeti obenem z deli za spopol-uitev ž:deznišk\«xa omrežja vladi-kavkavške železnice. Omenjena ko aisija je pod predsetistvom generala Petrova podala naslednje mnenje: GecIog:čna kakovost gorovja ne povzroča nobenih resnih pomislekov in ne stavi nobenih nepremagljivih ovir za zgradbo predora, ki I »i moral biti dolg 23 vrsr ali 24.54 km. Oteževalnih o-v:r. kake:* so s - pokazale v Švici ob zgradbi simplcnskega predora, ta ni pričakovati in tudi niso mogoče. Notranja temperatura v predoru se s pomoč ju novodobnih tehničnih sredstev lahko zniža na z'y sto; in j. Dotoki in večj. navali vode ter poplave so v višini i:J00 do 1400 metrov nad morsko gladino, kakor je napravljen načrt, nemogoči. Z geologičnega stališča ni nobenega razloga za to, da bi se dno predora postavilo višje ali nižje, nego določa načrt, ker je ravno položaj, kakor je postavljen v načrtu, najugodnejši. Vsako znižanj - ali zvišanje bi imelo lahko neugodne posledice pri obratu. Predor bi se mogel izvrtati najkasneje v desetih ali po mnenju nekaterih v sedmih letih. O tem, na katerem mestu naj bi se predor začel kopati, se komisija ni mogla zediniti.
Za vsebino, oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvoJ i
t
čutja dobro ali .zlo. a ne pazijo j pri tem, kedaj in komu pada v! krilo sedaj dobro, sedaj zlo, —] skrbe le za to. da se vse giblje in-premiče v zagotovljenih jim smereh. A ta grozna pošast s svojim slepim, otrpnjenim obrazom je nosila na čelu znak, ki si ga je Jurkiea raztolmačila z besedo: "Usoda!" — Prosi za nas! — začela je glasno moliti njena tovariši ca."
Jurkiea se ^ zganila in se spustila se nižje na kolena, ponovila tovarišičino molitev ter z gorečim. pobožnim pogledom vprla svoje oči na razpelo, a toliko srce kolikor molitev njena si a bila združena v eni sami želji: da l»i tudi ona skoraj — skoraj sledila liani bal u.
Voftia ali mir?
Budimpešran.ski "Az Est'' pri-i občuje inierviev svojega, poročevalca ruskim zunanjim ministrom Sazonovom glede splošne j sedanje situacije. Zunanji minister je baje izjavil: R.tzmerje . med Avstrijo in Rusijo nikakor ' ni napeto, nasprotno prav dobro. Na ob.ii straneh vlada absolutna korektnost. Zato tudi ni kriva Rusija, če je opaziti v avstrijskem in nemškem časr,;>!su nekaj I razburjenja. D ibro v>-m da so smatrali, ko je i-rišla v javnost vest. da bom jaz odstopil, splošno da je podlegla mirovna politika in da bo prišla sedaj do veljave bojaželjnoSt. Tudi to ni resnično. Lani so bili pač kritični trenutki, ko je vladala napetost, i"o pa je sedaj izginilo.
G lede Balkana je absoiutno nemogoče, da bi prišlo med Avstrijo ;n Rusijo do vojne, ker nobena izmed obeh držav ne misli tam razširiti svojega ozemlja. Mislim, da ni ji o bel ie ga mnenja, da se dela v "XX. stoletju politika veli-tli za v a a podlagi či:st -v. Za tako } olitiko so merodajni edino interesi. Interesi sv da pa zahtevajo odločno mirovno politiko. — Glede razmerja napram Nemčiji zaradi Male Azije, Carigrada in trgovinski h pogodb je izjavil, da ni vzroka za kake komplikacije. Tudi je Nemčija popolnoma zadovoljna s trgovinskimi pogodbami. Pa če it-j obstojala tudi nezadovoljnost, jse da t- popolnoma mirno odpraviti. Rusija je agrarna 'država, Nemf-ija njen naj večji trg.
Kar se tiče oboroževanja je izjavil Sazonov: Nemčija je za "-ela z oboroževanjem, poK m si a prišli Francoska in Avstro-Ogrska Naravno j ■ da hodimo ; o isti poti. Ob enem hočemo izpopolniti svoje železniško omrežje. Pri nas železnic še primanjkuje. Tudi je vaša armada primeroma
i^e.n	v:;.to naravno, če
zvišamo svojo vojsko. Ne pozabi--b. se rotli pri nas na leto pol-tretji milijon otrok. Zato si lahko dovolimo luksus, da zvišamo' preženčuo stanje. To pa ni nobeni povod za vznemirjenje. Ne maramo vojne, če pa zvišujemo število vojakov, delamo to. da izsilimo gotov mir. Živeti hočemo z Avstro-Ogrsko in Nemčijo v miru in jaz ne morem verjeti, da bi nam bile te države sovražne.
Pariški "Temps" zopet prinaša interviev z vojnim ministrom Suhomlinovom, ki je izjavil, da ' bo zvišala Rusija efektivno moč svoje vojske za eno tretjino. Ruska vojska je sedaj popolnoma pripravljena, ne. samo za defen-z vo, marveč tudi za ofenzivo. Do sedaj s,, jo ruski vojni načrt opiral na trdnjave. Sedaj se je Rusija odrekla temu načrtu in sprejela princip ofenzivne vojne. Za več, kakor 1000 vrst bolj proti ' zapadli je s-daj naš načrt premaknjen. Naša vojska je popolnoma pripravljena, naša konjenica je najmočnejša na svetu, na- ' ša artilerija ima topove ki pre- ' lcašajo franeoske in nemške. Ru- ^ sK- vojaški kroe-i ne pripisujejo, zrakoplovom Ipreveč važnosti, pač ' pa polagajo z-lo veliko važnost ' na letala. Nasa vojska je pr:j>rav-ljrua na vojno. Želi pa, da se o-hrani mir. Za države z agresiv- 1 ni mi nameni so morda naše pri- ' prave neprijetne, ker so ovira za j
njih poželjenje. V tem smislu i1 .
t
razumeti nezadovoljnost nemške- . ga in avstrijskega časopisja. 1
Pred sodnijc.
Sodnik: Zakaj ste ukradli pet 1 parov hlae.
Obtoženec: Gospod, poglejte 1 moje hlače — same cunje — 1
Sodnik: A zakaj ste potem u- 1 kradli pet parov hlač?	^
Obtoženec: Kaj mislite, da sem utegnil izbirati in poskušati, katere hlače mi pristojajo?	; t
Jurkiea Agičeva.
— F o ▼ • M. —
Spicml Ktaver Šandor-Gjal»kl
(Konec.)
EPILOG.
Koncem leta 1886 je obiskala kolera tudi Pazarinee. Znničevi sorodniki iz Primor.ja so ga bili obiskali in dva dni pozneje je eden njih umrl za to boleznijo. Nekoliko dni kasneje se je bila bolezen zelo razširila. Žunie se je odstranil iz mesta z razlogom, da ima silnega opravila pri glavarstvu, a vendar je prej pisal v Zagreb, da bi doposlali usmiljene
i I sestre za postrežbo bolnikov.
Tri dni kasneje so resnično dospele tri usmiljenke. Bile so pa I tudi potrebne. Domačinov ni bilo ni enega, ki bi se hotel izpostaviti nevarni postrežbi, a bolnikov j od dneva do dneva več. Edini grof Hanibal Radmauovie je bil v vsem mestu, ki je'trezno pre-udarjal položaj. Njega je bilo vi-|deti povsod; k vsakemu bolniku I je prihajal prvi. da mu nudi svojo pomoč in izpolni zadnjo dolžnost ljuba v i proti svojemu bližnjemu. Bolezen se je razširila tako grozno, da ni izbirala svojih žrtev le v slojih siromaštva in bede. ampak je posegnila tudi v i boljše kroge. Prvi. ki je obolel, je bil Naljt škovič, takoj za njim u-čiteljiea Lisička in trgovec Levu Radmanovič je pomagal pri slehernem. Pri Lisički se je morala ustavili ena usmiljenk. Vso noč se je bolnica zvijala v groznih krčih, a bleda, mlada sestra-usmi-ljenka se je trudila na vse načine, da jej ublaži bolečine. Radmanovič je dospel uprav ob času, ko je usmiljenka z vsem naporom svojih telesnih moči trla bolnico. Di-vil se je požrtvovalnosti in trudu, s katerim se je izkaževala služabnica božja : — a tedaj jej je peča nekoliko zdrsnila z glave: — privzdignila se je. da si jo popravi in v tem hipu se je nje pogled srečal z njegovim. 31 raz je spre-letel obadva. Usmiljenka je bila !— Jurkiea Agičeva. A le hipno je trajalo to, ker zvijanje in bo-i lest ni .klici bolnice so takoj pripravili oba k zavesti in usmiljenka je nadaljevala s trenjem bol-1 nice.
Edini Bog je mogel docela poj-' miti občutke, ki so ob tem srečanju pretresli njegovo in njeno srce. Opisali ne bi zamogel teh čut-slev ne eden smrtnik.
Hvala neumorni skrbi in postrežbi usmiljenk. kakor tudi energični pažnji ITanibalovi, je bolezen naposled prenehala. Lisička, NalješkoviČ, Levi so hodili' zepet zdravi po mestu in so po svoji stari navadi širili novosti. Največ so pripovedovali, da ena izmed usmiljenk je — bivša učiteljica Agičeva: — "znate, ona ki se je zavoljo svojega pustolov-nega življenja morala odreči službi." Vendar pa niso smeli pred vsakomur govoriti tako, ker večina ljudstva se je s hvaležnost jo spominjala one male, slabotne u-j smiljenke, ki je pa kakor velikan vršila svojo službo in s tem rešila življenje mnogim.	i
Nekaj dni zatem se ni pojavil' nijeden nadaljni slučaj bolezni in vsled tega so se usmiljenke odpravljale. Ko je pa imela dospeti kočija, da jih odpelje, prijavil se je sluga iz grada z vestjo, da jej Hanibal obolel...
Bilo je že po polunoči. ko so bili na gradu še zaposleni okolu bolnika. A vse je bilo zastonj — izdihnil je. "O Bog. tolikim si' prizanesel — a ravno njega si po-! klical!" se je izvila mladi usmi-j Ijenki nespodobna misel. Zaječala je in pokleknila ob robu postelje, na kateri je ležal mrlič. Pozabila! je bila na vse. Kakor nikoli še s tako silo se jej je pojavila grenka bol radi lastne usode in njene ža-i lost ne ljuba vi, — v oči njemu, ki1 ga ni več. Njena t ova rišica je medtem že klečala in glasno molila za npr iii "pokoj duši umrlega. Jurkiea se je nekoliko vzdramila iz svoje boli. — tudi ona je privzdignila svoje oči k razpelu. Ali v tem pogledu ni bilo ne redov-niške pokorščine, ne krščanskega zatajevanja. Bilo je trenotkov, ko je obšla dušo mlade redovnice silna bol ker je odklonila življenju ponujeno srečo; s prepričanjem je sodila, da je ta pričujoča grozna izgub^ kazen za njen beg od življenja. Dozdevalo se jej je, da gleda nekaj groznega, iičkaj povsem drugega, nego jej je razkrivala sveta vera, — s strahom je ^ idela, da so to slepi slučaji usode, ki brez nikake pravice, ne razloga, sipi jej o brez mere in so-
položaj sili zvezno vlado, da ali privoli v povišanje pristojbin ali j pa — podržavi železnice.
Vse kaže, da za podržavljenje še ni prišel čas v Združenih državah. A prišel bo in to še celo kma-j lu. Ako se dovoli zvišanje pristojbin. se bo s tem le zavleklo celo stvar. Razmere bodo kmalu zopet take kot so sedaj.
Dopisi.
—o-
La Salle, 111. — Bilo je prve dni meseca marca t. L, ko je bil pri-občen v Glasu Naroda dopis, v katerem je poročal dopisnik, da Slovenski Dom dobro napreduje, da se vršijo seje vsako drugo nedeljo v mesecu ter da ho vsak . član, ki se seje ne udeleži, kazno-j van po društvenih pravilih. To poročilo je povzročilo precej ne-volje med delničarji družbe Slovenski Dom. Več jih je bilo mnenja, da je dopisnik nalašč napačno poročal, da bi s tem oviral napredek družbe, kateri je v najlepšem tiru. Družba Slovenski Dom ima svoje seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Mat. Koinpo-vi dvorani. Kazni pri S. D. ne poznamo in jo sploh ne potrebuje-: mo. najmanj pa še glede obisko-i vanja sej, ker ni seje v naši naselbini. katera bi prekašala (po udeležbi članov) Slov. Dom. To je najlepši dokaz, da je zanimanje za S. D. med tukajšnjimi Slovenci \eliko. Prepričan sem, da dopisnik ni namenoma napačno poročal, marveč jc imel najbrž v mislih tukajšnje društvo "Edinost". katero zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Toliko v pojasnilo delničarjem S. I). in vsem napredka želečim Slovencem v La Sallc, da se ne bo g. dopisnika kritiziralo, če se mu je nehote vrinila mala pomota. Gotovo je imel najlepši namen pomagati dobri stvari. Omenim naj še, da je zanimanje za Slovenski Doni med tukajšnjimi Slovenci veliko. Kako pa tudi ne? Že ime samo na sebi znači nekaj imenitnega. Ce pa človek še pomisli, v kakšne blage namene se bo Dom gradil in da bo to nekaj, česar lasallske Slo-j venci že več let zelo pogrešajo.' odpade vsak dvom in novi delničar je tukaj. "Jaz kupim dve delnici", tako se izražajo, "eno takoj plačam, ker so poceni, samo deset dolarjev ena; v desetih me-, sccih bom pa že še za drugo zuo- j sil skupaj."' Delnice bodo z vsakim dnem več vredne. Vsa tukajšnja slovenska društva so že segla po delnicah, razen dveh. ki so ba-: je še na bolj šibki finančni pod-J lagi; kot se čuje, ne bo dolgo, ko bosta v naših vrstah. Še celo zunanji rojaki se zanimajo za stvar. Pred kratkim nas je obiskal obče-znani rojak g. Fran Stonič iz Chi-eage, kateri je podaril za Slovenski Dom krasno žensko uro. Hvala mu! Ura se bo dala na "Contest", za kojega je med nežnim spolom že veliko zanimanje. Čisti dobiček je namenjen Slov. Domu. Torej Slovenci in Slovenke v Ka Salle in okoli-i. ne zamudite te lepe prilike, sezite po delnicah, da bodo čimprej razprodane. Ce storimo vsi svojo dolžnost, bo SI. Dom že prihodnjo spomlad ne le zgrajen, temveč tudi plačan. S ponosom bomo lahko rekli: "To je naše delo — delo zavednih Slovencev, katero bo nam v časten -spomin, slovenski naselbini v La Salle pa v ponos." Držimo se pregovora: "Kamen do kam'na palača". in uspeh nam je zagotov-. 1 jen! — Za Slovenski Dom J. V., I delničar.
I
Browder, Ky. — Tukaj sta dva
premogorova. v kojima se dela od 2 do 3 dni v tednu. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker poteče z mesecem marcem pogodba med družbami in delavci. — Pred kratkim se je oglasila gospa Štorklja pri rojaku Vieieu in mu pustila kar dva otroka. Čestitamo! — Nik. Glogovšek.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-! ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
Cena vožnja.
Parni Jt od A cutro-American*
BELVEDERE
odpluje dne 1. aprila 1914. Vožnja ataafc u New York* do; Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$26.18
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri
Frank Sakser, B2 C o it lan d t St., New York City.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SKovenic Publishing Co.
(a corporation.) PRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS EENED1K, Treasorer.
Place of Easiness of the corporation and
addres of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
" pol leta....................... 1-50
** leto za mesto New York........ 4.00
" pol leta za mesto New York ... 2.00
*' Evropo za vse loto...........4.50
"pol leta............. 2.£5
......četrt li-ta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvtemži neddj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Sabiicription yearly $3.<K).
AdvertUcmcnt on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da narn tudi prejšnje bivaJi ice naznani, du hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta muilov: "GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York City.
Revolta.
—0 ■
Predvčerajšnjem se je poročalo, da je Pennsylvania Railroad na iztočnih svojih črtah znižala število svojih uslužbencev za 25,000 ter da se bo istotako odpustilo veliko število uslužbencev na zapad-nih progah. Razveutega je istočasno pri 40,000 uslužbencih odredila skrajšanje delavnega časa s primernim zmanjšanjem plače. Nadalje namerava ista železnica opustiti na philadelphijski progi deset vlakov, na ncwyorski štiri ter na drugih nadaijne vlake, v splošnem 01 vlakov. Uvedla bo torej varčevalni sistem v velikem obs-'gu. To je največ zmanjšanje obratovanja te železnice od leta 1307, od časa panike.
Danes pa v je izvetL lo, da namerava New York Central železnica odpustiti ll>.iH)0 uslužbencev in vzgledu teh dveh velikih železnic bo sledila cela vrsta maniših podjetij.
Tu imamo brezdvomno opraviti 7. dogovorjenim načrtom, z '•zaroto". potom koje se hoče izsiliti ie večkrat zahtevano zvišanje pristojbin v tovornem in potniškem prometu ne le iz skupnega nastopa, temveč tudi iz grozilnega tona. katerega .v pos uiujejo časopisi. ki so v službi železniških in-ter »v. Ed u izmed teh listov pine: "Sedaj ko je prišel dan obračuna, bo marsikateri kratkovidni politik sprevidel, da fe sedel na lira."
V nekem drugem listu se glasi porogljivo: "Železniški uslužbenec, ki je brez dela, ima sedaj Časa za premislek ter je najbrž tudi razpoložen, da premišljuje, zakaj je bil odpuščen iz službe."
Nt ki progresivni li*t pa jubi-lira: "Ako morajo železnice odpuščati svoje ljudi; ako ne morejo tvorniee prodati svojih produktov; ako mora počivati stavbin-ska obrt; ako se povsod zmanj-' šuje število delavcev ter pada vsled tega kupna moč — potem mora biti nekaj napačnega, femur je treba odpomoči."
\ ideti je, da znajo železniški magnati varovati svoje interese In svoje zahteve bodo tudi do-se'rfi. V j v. t sanje pa je, ako so žele/:. , resnici v taki stiski, da morajo poseči po teh sredstvih. Da in m*! Zanikati je treba vpra-® sanje, ako se upošteva financijel« no nezmožnost. Ta v resnici ne obstaja. Vse železnice, ki se niso »pustile v financijelne špekulacije kot New Haven ali San Fran-' Ciseo žeb uiica, imajo še danes ve-1 lik«' prebitke. Pritrditi pa mora-' ni o vprašanju, ako vzamemo v pt štev drugo stran zadeve. Prebitki ne zadoščajo več, da bi za-l dovoljili pohlep akcijonarjev. V j tern tiči jedro cele situacije. Vse žiicuiee so odvisne od kapitala akcijonarjev torej od dobre volje •lednjih. Močna prodaja akcit, • kojih vrednost s«' je zmanjšala, bi popolnoma uničila njih vrednost, In dotična železniška družba bi propadla, ker bi ne megla dobiti' potrebnega kapitala, Ta težavni J
V rodno stran.
S. Gusev-Orenburgskij. — Iz ruskega prevedel F. E. Drašler.
L
Burja, je tulila in divjala v nočni tmini.
Kakor divju zver, ki se je iztrgala iz tesne kletke, se je podila rjoveč po pusti poljani, dvigala snežene vrtince, besnela po temnem gozdu, s hrusčem in treskom lutuila vejevje in izdihova-la tisočero vzdihov nad gluhimi kočami samoiiifga selišča. Vse-povsodi je kopičila visoke žamete, kot da bi vzdihovala za nekom, ki je samo njej znan. je stopnjevala svoj plašč in stok do groženj :n divjih prokletij do — zemlje ki jo je zainetavala s snegom in do — neba, h kateremu je dvigala snežene vihre.
Seliice je spalo.
Nikjer ne sveti ogenj, od nikoder glasu čuječega življenja. Vse spi v globokem snu. Na oglu pač žalobno Škripljejo vrata in od nekod se ču j c ljuto razbijanje n e« naprte lese.
Kot da bi vse izmrlo.
A čnj, »koz burjo in vihar se začuje pasje lajanje. Tako evili-jo psi, ki bi radi pregnali zver iz luknje; zdaj žalobno, zdaj divje-zlobno se razlega to lajanje v viharno noč in prehaja od zavijanja do zadirljivega lajanja.
Gospodar je dvignil glavo in prisluhnil. V hipu ga je minil
upanee.
—	Nikolavna! je pritajeno za-klical.
Odgovorilo mu je samo tiho dihanje.
—	Nikolavna ! — je poklical na
glas.
Nekaj se je zganilo na postelji in zaspan glas je vprašal:
—	No?
—	Slišiš?
Se vedno je metala burja sneg v stene in okna. V dimniku je pošastno zavijalo, vsa izba je pa ječala pod udarci vetra. Toda razločno se je čulo skozi šum snežn-ga viharja evileče pasje lajanje.
—	Naii Sarik! — je rekla Ni-! kolavna, — kaj mu je neki?
—	Tudi meni se čudno zdi... I Pa ne da bi bil lisjak v kurniku.'
Gospodar se je začel oblačiti.
Zvcplenka je prasknila, modrikast ogenjček je zatrepetal in zagorel z žarkim plamenom.
—	Pogledal bom! — je rekel gospodar, — visok, širokopleč možak, — ko je prižigal svečko v svetiLnici. Ogrnil je kožuh, nataknil kučmo in stopil k vratom.
—	Senjal Vzemi puško! —je
rekla ž<ma.
—	Čemu?
—	Za slučaj... ne ve se.
Pomislil je.
—	Da. bolje bo...
Vzel je puško.
Bila je stara berdanka. Ogledal si je petelin in jo nabasal.
—	Vse v redu. Se medveda bi zvrnil.
Zaprl je duri in stopil v vežo.
Žena je poslušala nemirna v temi, toda spanec jo je kmalu premagal. Se vedela ni. kako je zopet zaspala pod toplo odejo.
Na dvorišču je vrtel vihar sneg. Komaj je stopil Semen na prag, uiu je bušil sneg v obraz. V dveh sunkih mu je razpel veter kožuh in toliko da ni izbil svetil nice. S trudom se je zopet zapel in vtaknil svetil ni c o pod kožuh. Toda sveča je še enkrat trepetajoč zagorela in ugasnila. Semtn je zaklel, postavil svetilko v vežo in odšel proti zadnjemu koncu dvorišča, odkoder je prihajalo pasje lajanje.
Kadi sneženih kupov je odprl s težavo vrata na zadnji dvor. Tam je nalahno žvižgnil. Pes je še glasneje zalajal.
S puško na strel se je kral o-prezno dalje. Že po poti je spoznal, da laja pes v senen kup, toda zakaj, si ni vedel razlagati.
—	Kdo je tam? — je ugibal — zver ali človek?
Pes je pritekel žalobno cvileč in se mu vzpel po nogah. Ko ga je pogladil, ga je obliznil ter se znova zapodil k senčnemu kupu • cvilecim ljutim lajanjem.
Nekdo je zažvižgal, neki glas je klical psa, izbirajoč običajna pasja imena.
Semen je pripravil puško.
—	Kdo je tam? — je vprašal z močnim, zapovedujočim glasom.
Nobenega odgovora.
—	Oglasi se... Streljal bom! —- je ponovil.
Napel je petelina.
Nekaj temnega se mu je vrglo,
Raznoterosti.}
Tri sestre detomorilke. — Potrjena smrtna obsodba.
Pred kasacijskim dvorom se je vršila obravnava proti Kozini Krieger. ki je bila obsojena pred poroto v Solnogradu na smrt zaradi detomora. Kozina Krieger in njeni dve svstri Barbara in Ivana so zadavile ena drugi nezakonske otroke, nato pa so jih sežgale, od-nosno zakopale v gnoju. Barbaro so proglasili zdravniki za umo-bolno še pred obravnavo, Ivano so proglasili med obravnavo za zmešano, nakar je bila oproščena, Kozino pa. katero so proglasili zdravniki za nekoliko omejeno. so obsodili na smrt. Državni pravnik se je pritožil in utemeljeval ničnost sodbe s tem, da se ni stavilo porotnikom dodatno vprašanje glede nepremagljive sile, pod katere vplivom se je de-tomor izvršil. Kasacijsko sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo smrtno obsodbo. V tajni seji se ie vršilo nato posvetovanje glede eventualne pomilostitve.
Ukradena knjiga angleške vojne mornarice.
Velikansko pozornost in vznemirjenje je povzročila v Londonu vest, da so ukradli neznani tatovi na neki angleški vojni ladji silno važno signalno knjigo, s pomočjo katere se lahko razbero vsi signali angleška vojne mornarice | v slučaju vojne. Na mestu, kjer je ležala omenjena knjiga, so našli poponoma slično knjigo s praznimi listi, tako, da niti ne vedo, kdaj je bila knjiga ukradena. (Pač je to znak, tla se je izvršila tatvina po natančno zasnovanem načrtu. Sploh se opaža v zadnjem j času intenzivno delovanje vohunov na Angleškem. Angleška ad-I miraliteta noče o tem ničesar po-! vedati in zasleduje sedaj one, ki Iso to stvar zanesli v javnost in v liste. Tak? signalne knjige se na-jhajajo na največjih vojnih ladjah. Zaprte so v posebni železni j blagajni, ki je napravljena tako, Ida se jo v slučaju nevarnosti lahko potopi. Ključ od te blagajne ima poveljnik ladje. Ce on zapusti ladjo. mora izročiti ta ključ, najstarejšemu častniku na ladji, i Ta častnik ima pravico, da pregleda pred pre vzet jem ključa vse knjige. — N„ veliki oklopnici
Queen \ na kateri je izginila ta knjiga, je hotel izročiti podad-m:ral Burton to blagajno svojemu najstarejšemu častniku. Ko sta pregledovala knjige, sta odkrila tatvino. Kot rečeno, do sedaj še niso dognali, kdaj je bi-I!a knjiga ukradena in tudi nimajo o tatovih še nobene sledi.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-1 ŠTVO NE UREDNIŠTVO
\
vseh so se obrnile vanj. On se ni zmenil zanje, dlaka se mu je na-ježila, strmel je v neko stvar in tulil. Starec je smrtno prebledel.
—	Voha ga! — je zakričal — duha ga! Saj je bil tisto noč z menoj ko sem ga ustrelil. Ženski, blazni od groze, sta zatulili hujše od psa.
Nehote sem se stresel. Žival je bila v tej uri. na tem prostoru, med temi ljudmi naravnost strašna.
Celo uro je tulil, ue da bi se za. hip ganil z mesta. In mene se je polotil strah, grozen strah — ne vem pred kom.
Stali smo nepremično smrtne bledi, pričakujoč nekaj strašnega. Srce mi je bilo in zdelo se mi je, da mi bo pri najmanjšem sumu počilo. Žival se je začela plaziti po sobi. vohala je stene in ječala. Hoj vodnik je v paroksiznu divje groze planil k psu. ga zgrabil, odprl vrata in ga vrgel na prosto.
Zunaj je vse utihnilo, utihnili smo tudi mi, in ta molk je bil strašnejsi od prejšnjega tuljenja. Naenkrat smo zopet planili vsi kvišku: zunaj ob zidu se je nekdo plazil, potrkal s tresočo roko na vrata; dve minute je bilo vse tiho; nato je prišlo bitje nazaj in popraskalo kot otrok z nohti po zidu. Nenadoma smo pa zapazili v linici pri vratih belo glavo z očmi, ki so se svetile kot oči divje živali. Iz ust je pa pri-iiajal nejasen mrmrajoč, tožeč glas.
Po kuhinji je zadonel pok: starec je ustrelil. V naslednjem trenutku sta šsinova primaknila k lini veliko omaro in jo zabarika-dirala s težko mizo.
Prisegam vam, da sem se pri strelu, katerega nisem pričakoval, tako prestrašil, da me je ho-t da zapustiti pamet, in sem mislil, da moram od strahu na mestu umreti.
Pod vplivom strašne groze se nismo mogli ne premakniti, ne spregovoriti besede do jutra. 1 K*> j*' pogledal skozi okno beli dan smo odprli vrata.
Pod lino je ležal crknjen stari pes; krogla mu je bila razdrobila gobec.
ož z zagorelim obrazom je po kratkem premoru nadaljeval:
—	Rajše bi preživel Še enkrat vse ure. v katerih sem kljuboval najstrašnejšim nevarnostim, kot pa trenutek, ko je blazni starec u-strelil na pasjo glavo, ki se je prikazala v lini.
Zakonske ljubeznivosti.
Ona: "Vidiš, Milan, danes nuje nagovoril neki gospod z gospodično !' *
On: '"Kdo bi pa mogel misliti, da je tebe kdo za ženo vzel!"
krat ponavljajoči se odmev si-pajočega peska. Ce v^že veter par peščenih zrn na kako posušeno zelišče, nastane ta šum. Bobnenje bi bilo toraj neke vrste oj&čeno odmevanje. No, to so mi šele pozneje povedali.
Sedaj vam bom opisal še drugi doživljaj, katerega sem doživel minulo zimo v nekem gozdu na severnem delu Francije. Tisti dan je bilo tako temno, da se je dve uri prej znočilo.
Ko sva šla z vodnikom po ozki gozdni poti, je grozno divjal vihar. Mene je zeblo, čeravno sein bil dobro oblečen in sva hitro stopala. , Tisto noč sva nameravala prenočiti pri nekem gozdarju, čegar hiša je morala biti že blizu.
Vodnik je zdajpazdaj pogledal I kvišku in zašepetal: — Slabo vreme. Potem mi je jel praviti o ljudeh, pri katerih sva sklenila j prenočevati. Stari gozdar je bil j pred dvemi leti ustrelil nekega j divjega lovca in je bil od onega j časa nekoliko slaboumen. Poro-; čena sinova sta stanovala pri njem.
Slednjič sem zapazil luč, in | vodnik je potrkal na vrata. Naj-! prej sta dve ženski strahovito ; zavpili, potem je pa vprašal mo-' žki glas: — Kdo je? — Vodnik j je imenoval svoje ime. Ko sem stopil v hišo, sem zapazil prizor, katerega ne pozabim nikoli. i
Sredi kuhinje je stal osivel j j mož z nabasano puško v roki, do- j J čim sta stražila vrata dva močna možka, oborožena s sekirami. V temnem kotu sta ležali dve ženski in pritiskali obraza k steni. Starec je odložil orožje in zapo-vedal urediti mojo sobo. Ker s» ' nobena žensk ni ganila, je rekel zamolklo: — Nocoj bo minilo dve leti, odkar sem ubil človeka. Prejšnje leto se mi ji* prikazal i in me hotel vzeti seboj. Nocoj ga j zopet pričakujem. I Pomiril sem ga. kolikor je bif-lo mogoče in sem bil že natihoma vesel, da mi je dana prilika opazovati praznoverue ljudi. Pravil sem jim razne zgodbe in jih slednjič popolnoma pomiril.
Kraj peči je ležal star. napol ; slep in kosmat pes, kojega ,glava je imela nekoliko podobnosti s Človeško.
Zunaj je divjal vihar in lomil vejevje.
' Če sem le za trenutek utihnil, . so pogledali vsi s preplašenimi . obrazi proti oknu. Ko sem se slednjič utrujen hotel podati k po-j čitku. je stari gozdar nenadoma > planil s stola, zgrabil za puško lin zasikal skozi zobe: — Tukaj I je! — Je že tukaj! Ali ga ne slišite? — Ženski sta padii na ko-1 lena, sinova sta prijela sekiri. J Poskušal sem jih znova pomiri-j ti, toda v tistem hipu se je zbudil pes. vzdignil glavo, pogledal v ogenj in strahovito zatulil. Oči
kaj preživel. Enkrat so me cestni roparji pustili ležati, mislec, da sem mrtev. Pri neki drugi priliki so me kot ustaša obsodili na vislice. Pri kitajski obali so me še celo vrgli raz krov. Vselej sem mislil, da sem izgubljen, pa sem izgubljen, pa sem se vdal lepo v se vdal v svojo usodo.
Toda strah je nekaj drugega! Občutil sem ga nekoč v Afriki, čeravno pravijo, da je sin severnih pokrajin. Gotovo vam je znano, gospoda, da pri Oriental-cih ne velja bogve kaj življenje. Tam so svetle noči, in prebivalci ne poznajo temnih .prikazni, ki nam na severu večkrat teže glavo iu srce. V Orientu vedo mogo-, če ljudje kaj je groza, ne pa kaj je strah .
Potoval sem toraj po brezmejnih puščavah južno od Onargle. I Saj ste že videli gladki pesek ob brezkončni obali oceana ? Sedaj si pa predstavljajte, da Se je sam ! ocean spremenil v pesek. Pred-! stavljajte si molčeč vihar nepre-1 laičnih valov rumenega peska! j Iu na to nemo nepremično morje-vliva južno solne? svoje pekoče žarke. Človek pa mora po tem | zlatem valovju hoditi gori hi do- i li, brez miru, brez sence. Konji | hropejo. in se vdirajo do kolen.!
Potoval sem s svojim pri jate-' . 1 jem. Nama je sledilo osem spa-j hijev, štirje velblodi in gonjači.! Pogovarjali se nismo več, ker nas je vročina tlačila k tlom iu smo bili popolnoma utrujeni, iz-! sušeni, kakor žareča puščava, j Nenadoma je eden izmed mož zakričal; vsi smo nepremično obstali, preplašeni od neke nepo-jasnene prikazni, ki je dobro znana popotnikom v onih zapuščenih krajih.
Nekje blizu nas, je bobnal neki bobnar, skrivnostni bobnar puščave. Udarjal je jasno, sedaj močneje, sedaj slabše, pojenjal, in zopet začel.
Arabci so se boječe spogleda-' li, eden izmed njih je pa rekel: — Smrt je med nami! In v tistem trenutku je padel moj tovariš, moj prijatelj od solnčari-ce zadet na tla.
In ko sem ga naslednji dve uri zastonj poskušal spraviti k zavesti, sem moral nepretrgoma poslušati nepojmljivo bobnanje. Takrat sem čutil, kako mi je šel pravi pošastni strah po žilah. Pred menoj, med razbeljenimi peščenimi valovi je ležalo truplo ljubljenega prijatelja, dočim mi tisto strašno bobnanje Sumi še i sedaj, ko smo dvesto milj od o-nega kraja po ušesih.	i
Tisti dan sem zapopadel, kaj . s ' pravi, bati se.	j
Poveljnik ga je prekinil: —1 Oprostite, gospod, toda bobnar? Kdo je bilo to?	|
— Ne vem. Ni kdo ne ve. Vod-; niki karavan pravijo, da je to čudno šumenje ojačeni in vee-
ga še vedno stresa mrzlica, mu da iz omare še težek ovčji kožuh.
—	Andrej, obleci! — mu je prigovarjal, skoro se ogreješ. — Med tem pa ti dam čaja... kar obleci!
Ko si je oblekel kožuh. Semen je odprl vrata v tleh in zlezel notri. Zaslišalo se je pljuskanje in nalivanje. Nato se je pokazala iz odprtine roka s čašo, do vrha napolnjena z brezbarvno tekočino.
—	Andrej primi!
Starček je vzel čašo.
—	Pij! — je rekel Semen, — mrzlica ti preide.
—	Rojak moj... rodni! — je zajecljal starček, — naj te nagradi Gospod zato! Saj ne bi bilo treba, pa si me le, potepuha brez doma...	I
Semen se je razsrdil.	j
—	Pij! — je za vpil, — potem se pogovorimo.
Starček je izpil v treh požirkih čašo, jo postavil na mizo, sedel na klop in zajokal. Jokal je brez solz. V širokem Semenovem kožuhu se premikal z eni strani na drugo in sam pri sebi tožil s še-petajočim glasom. Val čuvstev mu je udaril v glavo. Semen se je delal, kakor bi tega ne opazil. Na videz je začel nekaj pospravljati po sobi, snel z žeblja konjsko jer-inenje, ogledal in obesil nazaj, j Medtem se je sukala Nikolavna okrog samovarja, klala trske in jih dajala na mizo. Njena senca je begala s stene na belo peč in se pregibaLa na stropu. Včasih se je ustavila pri peči, si podprla glavo z roko in motrila potepuha. Raznotevrstne misli so ji valovale v duši, toda bala se je staviti vprašanja, kajti predobro je poznala nrav svojega moža. Starček se je nehal gibati, tudi ječal ni več. Ogledoval se je po izbi in zdelo, se je, da sam ne verjame, da je v človeškem bivališču. Gledal je, kako so begali preplašeni ščurki po gladki izbini steni, kako se je sukala urna gospodinja pri samovarju. Prisluškoval je šumenje v samovarjevi cevi in to: plota, mir, izobilica so ga zgrabili s tako blaženostjo in grenkob-no radostjo, da se je zopet začel1 zibati in govoriti sam s seboj, t
Že stoji samovar za mizo.
Z glasnim kipenjem in šumenjem napolnjuje celo sobo, kakor bi se .jezil na ta žvižg in pisk, ki. ga uganja zunaj snežena burja, j
—	Sedi,! — se oglasi Semen,, — pri čaši čaja se malo pomenimo. Tudi otožnost in dolgočasno, skrb preženemo.
Sedli so za mizo.
(Konec v prihodnji prilogi).
Strah.
—o—
Guv de Maupassant. — Za "Glas Naroda" priredil J. T.
—o—	1
Po večerji smo šli na 1 krov. Pred nami je ležala neizmerna planjava južnega morja, katero je obsvetljeval mesec. Ladja jt plula počasi.
Stali smo molče in gledali proti Afriki. Poveljnik je začel nadaljevati pri mizi započet pogovor. — Da, tisti dan sem se bal, moja ladja se je zibala z ogromno skalo v sebi šest dolgih ur nr penečem valovju. Proti večeru so nas k sreči zagledali z neke ladje za premog in nas rešili.
Po teh besedah je stopil k nam mož. zagorelega obraza iu resnih potez. Eden onih, ki so prepotovali daljne, neznane dežele, ki so preživeli na stotine nevarnosti. Človeku se dozdeva, da je v očeh takih ljudi ostalo še nekaj od onih čudnih pokrajin. — Pravite, gospod poveljnik, da ste se bali, jaz pa mislim, da se niste. Gotovo ne razumete prav besede strah. Energični človek ne občuti nikdar v nevarnosti strahu. Mogoče je razburjen, poparjen, boječ; toda strah je' vse nekaj drugega.
Kapitan se je nasmehnil. — Prokleto mi lahko vrjamete, da sem se takrat bal.
Mož z zagorelim obrazom mu je počasi odvrnil: — Dovolite, da Vam povem. Strah je nekaj pošastnega, groznega, nenadno strohnenje duše. Takega občutka nima hraber človek niti pri pogledu aa neizogibno smrt, niti v I nobeni nevarnosti. Strah občuti človek le v gotovih nenavadnih slučajih, pod skrivnostnimi vplivi, pred negotovimi strahotami. Človek, ki veruje na prikazni, in se mu zdi, da vidi sredi noči prikazen, občuti mogoče strah z vso njegovo grozo.
Deset let je od tega, ko sem s? bal pri belem dnevu. In lansko zimo v neki decemberski noči.
Pri vsem tem sem pa že marsi-
pod noge. On se je stresel in spustil nehote petelina. Na srečo se puška ni sprožila.
Istočasno ga je ogovoril žalo-
ben nesrečen glas:
—	Rojak ... Ne pogubi me! Prijatelj!... Radi Krista !
Nekdo ga je grabil za rob kožuha, objemal mu noge in se veljal v snegu, pes mu je pa trgal obleko s telesa.
—	Kdo si? — je vprašal s trdnim glasom.
—	Rojak!... Starček sem... Potepuh!.. Begunec... Premra-zil sem se... zima je! Rojak... Radi Krista — Boga!... Ne goni me... Dovoli, da prebijem noč v stogu...
—	Begunec ?! ... je ponovil Semen trdo. — toda kako si prišel sem?
I — Potikal sem se... po goščavah skozi leto in dan... Mraz me je pregnal... jutri me izroči oblastim, naznani me. Samo pusti me prenočiti v stogu... Moči mi pohajajo... Ves sem že trd!
Starček se je valjal po tleh.
—	Ilajdiva! — je dejal Semen, — kdo bo nočil pozimi v stogu. Idiva v hišo.
S puškinim kopitom je odpodil Sarika.
I — Rojak — je rekel starček — tudi tu lahko prenočim. I — Z mano! — je za vpil Semen srdito.
Stopal je v hišo, starček se je pa vlekel za njim.
Pes pa ju je spremljal z nezadovoljnim renčanjem.
n.
Zapiranje vrat je prebudilo Nikola vno, preplašeno je dvignila glavo. Zazdelo se ji je, da jo gleda nekaj s trepetajočim, pošastno svetlikajočim se očesom.
—	Kaj je? Bog nas varuj! — je za šepeta La ter se prekrižala.
Toda trepetajoč, modrikast svit, ki se je zdel kot neznano pošastno oko. se je razpihnil v svetel plamen, ki je osvetlil notranjost izbe. Tedaj ji je rekel Semen, ki je prižgal svečo:
—	Vstani žena, ne spi. Glej, gosta sem ti pripeljal.
Ozrla se je k durim in se začudila.
—	Mati nebeška! Kdo naj bi bil?
Starček, ves siv, v cunjah in opraskan, je pa drgetal od onemoglosti na pragu.
Prestopal je z noge na nogo,' si tri roke, glava pa mu je neprestano pomigavala. Celo cunje na lijem, še vse od snega, so se tresle. Boječe se je oziral z mrzličnim pogledom naokoli.
—	Moj Bog, kdo je to?! — je spraševala Nikolavna.
—	No!... — jo je prekinil Semen osomo, — prezebel človek, pa še sprašuješ. Pripravi samovar !
Nato je nažgal svetilko, jo o-obesil na steno in se obrnil k starčku.
—	Ali si ozebel?
—	Rojak...
—	Ne p lakaj! Takoj se ogreješ. Toda sedi, stopi bliže, čemu stati za vratni i.
Boječe se je starček sedel na klop.
—	Kako te kličejo?
—	Za Andreja.
—	Pod srečno zvezdo si se rodil, Andrej. — puška se ni sprožila! Nič več ne bi tlačil zemlje! Ko si se mi vrgel pod noge, — mi je prst kar sam od sebe pritisnil in sprožil petelina.
Starček je mahnil z roko še-jM?ta je:
—	Končano bi bilo!
Semen je stal sredi izbe, se gladil po tilniku iu o nečem premišljal. Ozrl se je k peci. kjer se je sušilo na vrvici razno domače perilo. Ko se je uveril, da je suho, je snel srajco, hlače, jih razprostrl, pogledal proti luči in jih ponudil Andreju.
—	Pomeri! — Topleje ti bo v čistem.
Ko je videl, da se mu hoče '.starček zahvaljevati, — zavpije nad njim:
—	Ce se ti reče, da se obleci — I se obleci! Pod tujo streho nisi
gospodar.
I Starček je stopil k peči. Tam se je dolgo pečal s cunjami, dasi bi kdo mislil, da se jih kmalu sleče, ker so se kar same valile ž njega.
Semen ga je pri tem delu opazoval. Ko se je preoblekel, je bil zadovoljen in se je celo pošalil:
—	Glej, glej! Saj si postal cel kmečki župan.
Nato je vzel s peči čevlje in jih vrgel starčku:
—	Obuj!
In zopet je premišljal in ugi-I bal, kaj mu še manjka. Videč, da
Najhitreje in najceneje
pošilja
denarje v staro domovino.
Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKSER,
82 Cortland t St.,	New York.
Podružnica:
6104 St. Clair Ave, N. EL,	Cleveland, Ohio.
Na grobljah.
M
Za	Naroda" priredil Z N
011 IH
I>va dni liuda j roti jugu od
Oamaxku j,- bil de-
Jok n ig iula.1--g.......tijuka. Ti j J
«|>uU> ro.sto i/ Nt-bukadu-zarje
\ lit »lili ll<t|»Ol	\ jH'">I»IJ I
iirno pisave. t/, mno^t-vilnib izkoptn. i/ kamenja in /rtv -m-ko\ so NMtxIrvali »lavne
Tukaj nu tem tn»ntu slavi« | preteklosti j,- preživel mladi ra-i
dotuovhlr'	"'r !>VOJri'V, H
UOMO\lBt, ob Zt)*Xl<frt\ Jlil Ul d. lo
'r r H
j** »no i r.o»uiodoni \ njegove j doai.Ke kraj*. Njegova majhna karavana bila že na poti proti lu stu. On s.»tt je hotel liasled-u e jutro pojezd.it i v spremstvu Mvajfffa strvžaja za njo.
Bil je » udov to jasen in miren j dan v j oziieiu poletju. Solnce jej stalo gioboko tam na zahodu ter! obsevalo puščavo - temno rdečo luejo. I »Vnjak j« hodil razvalinah in grobljah stan-ga mesta, j kakor bi se hotel zadnjič pošlo viti od druge vzljubljem »iomo-
>»k«>raj j« bil / pri koncu svojega i/prehoda, ko zaghda pazljivi raziskovalec majhno »nipr- j. tino ua start m /'du. 1'četijak ju-j me brskati s svojo palico po tej luknji. Kmalu začuti |k*1 palico| uui<1uo narejene omejitve, in brit Je bila odkriti vzidana kotlina.
I »'sno kakor v rak vi se po- ■ javi v otopelosti tisočletnega po-|' eitka mumija na strohneli in ples-i 1 njivi t kan i ni.	! *
In tedaj prevzame popolnoma 4 znanstvena ra»iovediio*t učenjaka. in natančno preišče ta grob. : Ali ua kamenju ni bilo napisane 1 noben • U sede, in mumija sama je dajala prav malo upanja.
Le/ala je brez «<bičajuib ovitkov skoraj gola n t ti -h. Brez vsa- -korsit. ga nakitja j' in hr» z mr-tvaskih tlaril. S spretno roko jo « tipljr in piegbdnje / očesom ve-ščaka. Nič! Toda glej! Izpod nje- i lie glave prikotlja zvit list iz jM*rgamenta j red njegov - noge. 1 repe t a je ga pobere in razvije. * In razgalijo se mu o bled le čr v ke. pisane . le lomit v hebrejičiui, 1 delom:i v arabščini.
Ko prečita prve besede z veli- i
ko težavo, mu otopi oko. in na
i . i
Ijene oči v jamo. ali mumija je molčala, in odgovoril je šele' tlilelikitsti {M-fgaun »it.
.Mirno vprašujoče zt e r.t/.i ,ko valeč duhovnika, ki slednjič za-j-toka : "Resnično, resnično! Vse .je r<>! ; j i z obema rokama zakrije oči preti svetom.
In izitova j- !o i!a tišji,a , < I učen la 1;
• * *
I or-j lioet s u? j i čil i vero milijonom ljudi.'" ] Kako tragično -.i predstav
.i..- .-e... ..it	T.lko visoko se
j , . i I * vzpne nobeno morje, da bi se ,
I potem in moglo umiriti."
"^e nikoli ni^i poznal prave; j V rv. Tvoje Študije so Te zap« -| ! .e-'1" "tale*- od tega spoznanja, i | iVzuam mnogo, mnogo sre. ki bij obupala, da nimajo te veiv . i ' Poči mu ne bi molčal .' Kaj Ti za-j j bra nju je molčanje/"
"Molčanje; IVavica do resni-' j ce!
Duhovnik >. zasnove bridko. I j "Samo še eno pojmovanje...**! J "... In to pojmovanje ožt-jvim! " vzklikne raziskovalec z j veli ko vnetno. | ln v. dno hitreje so .se kresa h* I Mu sekale bese lv. obeh učenjakov, j in vedno hujša strast je planit--! j la v njuni govorici, j Iz borbe trdovratne vere z zna 1 znanostjo sta s ločila nepremagljivi .1 ter vt. zatekla v okrilje
j »krepčujoče noči.
* * *
Dubovnik s- je dvignil s svo-| j joga i -žišča. Noč je bila kratka1 in brez spanja. Njegovi čuti soj i''ili utrujeni. Misli „o jim bile ob [strani. Premišljale s«». zavračale! druga drugo, se prerekale in sej sle-In i."- z, dinile. Telo začuvši' njihov sklep, j - zatrepetalo, in' njegove poteze so okaillellele.
Sel je na prosto iskat učenja-ia.
Zii zidovj-in poganskega žrtve-aika za-'uje njegove korake.
Vstopi in mračna na polt mina ! g t objame.
"Na slabo noč >i naletel. Tvo- { je spanje je bilo nemirno."
"Tako je."	*
"Tudi juz nisem prvo noč za-1 tisnil očesa. Da, to razodetje po- 1 v/roči marsikateremu dokaj ' nemirnih noči.*'	t
"Torej vztrajaš ob svoji na-j kani?"	' *
"Ali mi*ljš. da odneham? Ni-! koli več! Kar koprnim za ei-j l jem !
"Svet Ti ne bo hvaležen za to!"
"('e je sila do spoznanja že tako otopela v njem. pa naj me | kamenja !
"Nikar! 1'smili .-,»_• vernikov!": "V tem o/irti je vsaka beseda i zaman. Moj skkp je neomajen..** j "Ne razglasiš tega nikoli!" j Te za»lnje besede so zvenele ! kakor pogubonosno in grozeče. !
Prestrašeno se obrne uč-njak j ter v zre spačen in pošast« n o | bra z, v katerem >o živele samo] še oči. Se eu trenotek. in telesi obeh mož se spoprimeti.
Itorba je bila tiha, brezglasna, ielo -e je, da se skriva za to I mirno tišino mrtvaška slutnja,
\ slepem in brezmejnem fana j ti/mil sta poprijemale dve roki tesmje in tesneje. in na bojni i tehtnici je siknil zmagovalni je ziček iz ravnotežja!
Se en omali in učenjak se je zleknil mrtev na starodavno kamenje poganskega žrtvenika. * * *
Duhovnik odhiti s pcrganien-toui na -Jezusov grob. In njegova »b la se nakopičijo sedaj v najožje časovno razdobje.
S trepetajočo hlastnostjo zaneti plamenček na truplu Gospoda t. r vrže pergauient v zanete-ni ogenj.
In uničena je bila sila njego- j vih moči...	^
Onesveeeu se zgrudi duhovnik i na tla.
&cle v nočni senci se vzdrami iz nezavesti. Teds j vstane ter i vpre svoje oči v zvezdo, ki mu j je kazala pot v brezmejnost mol- j čeče puščave. . ,
In napoti se duhovnik brez popotnice in orožja v peščeno i stepo. ..	j
Morilec svoje mačehe.
V Berlinu je umoril 35-letni Rudolf Goethe svojo mačeho 58-letno Mar. Nepscli. Zatlrgnil ji je najpreje z vrvjo vrat. nato pa jo . ie ustrelil v glavo. Grozil ji je že 1 7 let, da jo bo umoril in ona se \ ga je tako bala, da že 7 let ni J spala v nezaklenjeni sobi in se *udi ni* slačila. Morilec je pobegnil do sedaj nimajo o njem še r nobenega sledu.	)r
Za smeh in kratek čas. j
POPOLNOMA RAZUMLJIVO.
Citajte
kaj pišejo rojaki o zdravilih »vetovno znane lekarn*
PARTOS v New Yorku.
Cenjeni pospod Partos! PosUr.o mi Partolo sem sprejel, in sem zelo hvaležen, ker sem poprej poskusil že nekatera rdraviK in zaltbog vse je bilo zastonj. Moj želodec ni mogel prebavi jati nobene hrmif /.e dva leta, a zdaj kakor ste mi odposlali eno škatuljo \ ase partole ej počutim kakor novorojenega in kakor hitro to po-\> Vm,jSe borU Vam PriPoro«'il	drugo. Ker sem prepričan da
V asa zdravila so ta najboljša v Ameriki, zato Vas toplo priporočam vsem Slovencem, da se ne dajo zapeljati, in drago plačati d-u<--a zdravila. Katera niso sploh nič vredna. To sem prepričan in pišem resnico, in \ am želim mnogo uspeha. Vaš udani
Georg* Biza.ll. 913 Madison St., Butte. Mont.
Cenjeni gospod lekarnar! Jaz sem Vaše pismo prejel ter Vam odpišem nazaj, da pri meni Vaš* zdravila res fajn napredujejo ker tudi ne'bom brez njih, Vaših Partcle: prosim, da mi naznanite, za koliko mi hočete ceno znižati, da bodem vedel kadar bodem zopet rabil, koliko denarja Vam poslati, ker pri meni ret fajn napredujejo
Torsj ostajam Vai prijatelj
Marko Nemanič, Clayto-i. Wash
To sta samo 2 od mnogobrojnih pisem jednaa? v«e-i bice, kutera vsuki dan prejema lastnik omenjen© lekarne od hvaležnih naročnikov iz vseh krajet; Zdruienik drlav, Kanade iu Evrope.
Akc torej bolujete na katerejkoli naravni bolezni kakor, glavobolj, kašelj, na prsih, pljučih, želodcu, trba^ hu, ledvicah, jetrih, mehurju, nšesih, ilabem »pavanjs, nervoznosti, reumatizmu, belem toku, ali kakšni tajni bolezni, srbenju kože, ako Vam lasje izpadajo, ali so prezgodaj osiveli, NIKAB NS OBUPAJTE tudi če zdravi-la, katera ste dosedaj rabili ni»o imela uspeha temveč pišite takoj na doljni naslov ter pismu priložite $1.00 in z obracno pošte se Vam odpošljejo zdravila ;a Vaio bolezen iu to poštnine prosto.
Slovenski ceniki in navodila se pošiljajo zutcaj.
Pisma naslovljajte točno na:
THE PARTOS PHARMACY,
160 -- 2nd Ave.,	New York, N. Y.
I To in ono.
Mojster aviatik Pegoud pod obtožbo sabotaže.
j Znan: francoski aviatik. ki j»-I bi! preti kratkim tudi v Trstu, Pegoml. je prodal v Milanu la-jšk.Miiu aviatiku Daliuistro svoj letalni stroj za	frankov
i proti takojšn jemu plačilu. Nje-j gov bivši mehanik Freismuth. Du-! uajčan. katerega je Pegoud v lta-! li.i: odslovil iu ki je vstopil v <ln-| >.bo pri Dalmistru. je obtožil IV-» gouda. da je ta s pomočjo svojega drugega mehanika Picrota | j »<> u ne! pokvaril mehaniz.-m pri pt-stuli za hem-in tako. «la se m >-!-a motor ustaviti, kar bi povzročilo padec. Fr> ismutb je tudi tr-
! dil, da mu je jn>nujal Pegoud ."><»n i .. ] . ... »raitKov. ce mulci. On pa ponud-
l be ni hotel vsprejeti. Pegoud. ki
j se j.- mudil med t -m časom na
j Dun 'ju. je brzojavil svojemu nu-
I ha ni k u ]*ierotu v Pariz, tla pride
I k "j* niu. Laškim oblastem pa Je
! brzoja vil, tla je to liesrainua laž.
rs.ul maščevanja, ker je mehanika
j Kreismutha otli ustil. Sie. r pa trdi
j Pegoud. »la je taka trditev ne-;
smisel. Vsiik letalec mora predle
j dati predno se dvigne,, protiute-
nt »lovoz ben»-ina. ("e je ta me-!
j lianizein le količkaj pokvarjen, se
; aparat splob ne more dvigniti.
j On je lu-ipravljen, da pride v te-!
|ku enega tedna s svojim niehani-l
kom Pierotom v Milan, kjer bol
, napravil polet s tem strojem, kari
( Iu, najboljši dokaz, da j,- ta ob->
j dolžitev obrekovanje. Obenem j
vloži tožbo proti Fre:smuthu.
Ukradeni otroci
| Iz vzgojevališča " Persenihal" , pri Kokeiihusenu v bližini Rige j je ukradel lekarnar Pavlit na' , zagoneten način tri otroke neke' •znane baltisk- rodbine. Preiska-! (va je dognala, da jih je ukradel I j na izrecen poziv iu prošnjo nji-j j liove ga očeta, ki živi ločen od! ; svoje žene ii) Vsled česar so bili otroci v vzgojevališču.
naa: "Kot ženin si klečal na kohmil« pred mano. Sedaj pa I ko imas mojo dom v svojih rokah, me zanemarjaš ter hodiš svo- i ja jtota.
On: "To je i.ojioliiom« razumljivo, otrok! Sa me i Tvoja i dota si«et spravila na noge."
Ulj udu: zrakcplovni vodnik.
Natančna.
.Matevž Mokar je bi bogat, hud in ileum ji. svoje dekle je za-hteval. da mu niura na migljaj P's;re"-i. (',. j - zavri I "brada", je morala dekla prinesti britev, jermen. uru:-k«» votlo, milo in zr-ealo. Tako je bilo i u« 1 i z drugimi ukazi.
ko j.- iiekiga popoldne prišla d kla budit na zoli ležečega Ma-tev/a Moka rja. je ta zatulil ' bolan*.
Ženska je zdirijala iz sobe in >e je vrnila — čez dve uri.
Hudič, kje si hodil? se je zadri Matevž Mokar. ko se je dekla vrnila.
Kaj tako vprašuj -le, se je raz-hudila dekla. Vi ste rekli v<bolan" in jaz sem tekla po zdravnika po a poteka rja, na farovž. k tajmoštru in 1: pogrebnemu zavrnili
"Ne vem, gospodična. ei Vas, i bom mogel vzeti seboj na zrako-I plov! "
j "Zakaj jia ne. gos od kapitan?"
| "Vaš, ognjevite oči bi mi u-tognile zapaliti plin. In }>ot«*m bi bila elcsplozija neizogibna.*"
VRHUNEC ČASA.
n egovem oSra.u se na pno miši-«• ■ v divji razburjenosti in izne-nadeiiOsti. Ali t se sklone nad pisanje. Ju tedaj se m a izbulijo oči, tre[K-taje in sunkoma s,- dvigajo prša. m sopenie mu zastaja.
I*čeujak čita novico: •lezusa Krista. katerega so naziva!) kralja vseh Židov, ga preganjali iu križali v Jeruzalemu, so odnesli privrženci njegovega nauka naskrivaj iz mesta, ga tukaj skrili iu ]*okopali... "
Raziskovalec strmi n» kaj mi- t nut. Nato s vrže izstopivši iz t zadchlega groba kakor pijan \ j »ese k.
Njegove oči s»» splavale brezi misli v daljni mrak nebesnega j ohočja. ki se j,- v/.f en alo nad i
puščavo. ..
De-nieo je jom skal na silno bijoče lil besn« ee st*ce, a z levico je krčevito mečkal pergament. tv gar vsebina potegu«, kar cele narod« iz vsakdanjost:, da. š, več! Cel svet prisili, da obstau« in umolkne za trenutek!
glavi moža pa. ki je imel sedaj m »je, »la razveljavi na milijone knjig, če gar ime bi namah zaslovelo po ecbm svetu, v glavi tega moža ni bih« sedaj nobene misli: Samo kri se mu je pretakala šumeče brez melodij in besed. Kot živa mesena klada j« ležal raziskovalec na pesku..
Drugo jutro je divjal sel z za-pečatoniin pisanjem proti l>a-masku. V kratkih besedah poroča učenjak duhovnu, svojemu edinemu prijatelju v tej tuji deželi,
novico o svojem razkritju. • * •
Od Da mask« i* bilo dva dni hoda do grohelj. Toda že tretji dan po sel o ve m odhodu telebi »lo smrti upehan in s potnimi pena -mi pokrit konj s trepetajočimi boki pred razvalinami starega mesta na tla. Z njegovega hrbta sko»*-i duhovnik opotekajoč* se vsled divjega pojezda in z vsemi pojavi silnega razburjenja na obrazu. Po običajnem pozdravu se mu izvije h rope če iz p rs vprašanje:
"Kje? Kje t"
Brez vsake besede, ali s ponosnim usmevoin zmagovalca pope-Ije učenjak svojega prijatelja h grobu.
Duhovnik se zgrudi na kolena ler str ni i v odprtino.
Da si so vprašaje bulile razpa-
Premeteno.
■Stric: No. kako s- ti pa kaj j godi s fraimoščino v šoli .'
Netjak: O. bo že. Zdaj preva-l. jamo in pišemo že cele stavke. Včeraj smo tudi imeli pismeno nalogo.
Stric: Kaj sle pa pisali ?
Netjak: Naloga je bila: "dobri stric da netjaku krono", a ji;z sem nalogo 1;> slovnično, prav pogodil, n«' pa tinli po vsebini.
Stric: Kako pa to?
Netjak: Ker ne vem. kako je netjaku pri srcu, če mu strip krono da.
Nesreča.
Gospa: Vi torej tudi verjamete. da pomeni to nesrečo, če sedi j 13 oseb za mizo.
Gospod: Gotovo. Jaz vem m j iz lastne skušnje. Enkrat nas je, bilo pri neki pojedini 13 iu mene je zadela nesreča. ..
Gospa: Tako?
Gospod: Ha! oženil sem se nam- j reč z gospodično, s katero s m s«> 1 pri tisti pojedini seznanil.	j
„ .. , - . j-
"Gospa svetnica ima gotovo stike tudi z literarnimi krogi?" "Seveda! M« d naše kroge pridejo avtorji najboljših in najznamenitejših filmov * *.
Času primerno.
j "Dokazano je. da ste kra«lli i brzojavne žice. Ali ne veste, da |je to strogo kaznivo?"
Obtoženec : "1 Kaj > Še sedaj ' — Paj vendar brzojavljajo brez žic!"'
Zanesljivo znamenje.
"Oprosti iui.r ženka. tla se nisem spomnil Tvojega rojstnega dne — polagoma pozabljam vse!'
"Da. raoi dragi, na slabljenju Tvojega spomina so.spozna, da se" jaz staram". "	I
j
Najdražja znamka.
v največji zbirki znamk la K-, notiere v Parizu imajo znamko, ki j«- »lo se«laj najdražja. To je znamka za .-n c« nt od BriNke čuvane in je i.ihj naj ravljemi leta l,s,"it)'. T« j,- edina t«- vrste, ki se eksistira. To znamko »-eui-ju na več kot 4U.U00 frankov.
Izzivanje vojaka.
V	gostilno pri Sv. Av»>ldu jej jirišel neki delavec in si je naro-j čil čašo žganja. Neki stražinoj-J ster tamošnjega ulanskega polka1 j«> delavca nahrulil / besedami:! Kaj si "Wakes" ž- na vse >;go-■ daj kupi žganje. Delavec je bil ' t:h(t. ker ni hotel napravitij škandala zaradi gospodinje, šel : pa j«- takoj v stanovanje k po!-, kovniku, ki ga je tudi sprejel.) Delavec mu j-1 povedal, kaj se je zgodilo iu rekel, da samo zaradi j tega ni reagiral na izzivanje, ker ni hotel, da bi prišlo do nove sa-vernske afere. Stražinojstiu- je bi! obsojen drugi »lan na tri tedne zapora.
Oorosccna morilka moža.
"S' Dortmuudu se j(* vršila te dni obravnava proti posestnici Wt ller iz A'crla. Zena j<- bila »»b-tožeua uboja. I stndila je namreč K». juii. 1. 1. z lovsko puško I svojega moža. Preiskava je do-i gnala, da je žena silno veliko pretrpela pred možem, ki jo je pri vsaki najmanjši priliki ne vol jen strašno pretepal in trpinčil. Tudi tisti dan je mož ženo napadel iu ji grozil, da jo ubije. Žeua, ki ni mogla pobegniti, ker jo je mož zaklenil, se ni mogla drugače rešiti. kot da je snela ouško in list relila na moža. — Porotniki so jo oprostili.
Zastrupljevanje s plinom.
V	Osjeku so našli hišno posest-uico Kostič mrtvo v njenem stanovanju — zastrupljeno o<t plina. Tudi njena prijateljica Julijami Hi I ler je ležala v tem siano-vanju brez zavesti, a prenesli so jo v bolnico še pravočasno in ji rešili živlienje. V dotično hišo pa plin sploh ni vpeljan iii je mo'-> ge! priti plin v hišo le iz cevi, ki so položene pod hišo. To je zdaj tekom enega leta že šesti niučaj zastlupljenja s plinom v Osjeku. Strah med ljudmi je tako A^elik, da se mnogi ne upajo spati v hišah. Oblast je zaprla cevi v isti »lici, koder se je zgodila nesre-
;ča in za ukazal a temeljito preis ' kavo vseh cevi.
•,9'NK'	n
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci
Spisal Rev. J. IVI. Trunk:
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Siovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Phon« 346.
§FBANK PETKOVSEK,
|srn! notar - Mary ?Mz,
7iS-729 Market St., Wa UK EG a.N, ILL.
PRODAJA flo* vin*, nsjbolje Iffanje te-!«vr3toc inoikj — pateutoviQx *dr*
PfiODAJA *c5oc Hitre rich prck^mor POŠILJA tlenav ▼ stat Jtrs] «».a«»i]lTt
UPKAVLJ 1 T»e t aot»r»ai pc>*i tp%A%-
'•teia.
Zastopnik "GLAS NAHODA' , S2 Coittacdt SL.NiiwYork
EDINA SLOVENSKA TVRDSU,
ZASTAVE, REQALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE-
Ottlo prva vrata,	C«na nhk«.
F. KERZE C6.
3711 S. MILLIARD AVg.,	OHIOAUO, |X.i .
SLOVENSKE CENIKE FOSlUAMO ZASTONJ.
HT V»"ka aaloga vina In iganla,
iLf^t Marija Orill
PtrdaJ« M« via t pa..............70r. cmllea
jH^BB	Craa rino pa.............Mc.
IPO^HB^H^ Drolalk 4 falone km........................
«9B BriaJ«*«e 13 *t«klraic sa...............«X3.0t
flH* ff»b (»odfltk) m..................|ri.c>
2 • obilno aaročfco m prlporoCa
^	MARIJA ORILL,
S30S At. CI air Ava., IV. E,, Clcvalnnd, O
' r-' I I
! Jogislovanska gRpj Katil. Jidniti
i
tekorporiraa* dc« 24. januarja 1901 v dri«vi Mino««**.
S«dei t ELY, MINNESOTA.
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-
dock, I*a.
Podpredsednik: ALOIS BAL A NT 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, BnX 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTE LIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 000 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKE ZUNICII, 421 7th St., Calumet, Mich. PETER SPKIIAR. 422 N. 4th St.. Kansas City. Kans. JOHN VOGRICII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN Al'SEC, G4i:< Mntta Ave., Cleveland, O. JOHN KRZISN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
IRAN* J1'ST IN, 1703 E. 28th St., Lorain, O. JOSEI'II PISHLAR. 308—Gth St., Roek Springs, Wvo. GlUiGOK l*OKENTA. Box 7ul, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JO^EP M I* RT EL, od društva Stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva Stv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društ va atv. 114., Ely, Minn.
Vsi d< p si t i kit joe I so uradnih zadev kakor tudi denarne poši Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« pa na predsednika porotnega odbora.
' i us.Ima ali neuradna pisma od strani Članov se nebodc
»ziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
J&LAS NARODX 81. MABCJ, im, ~
Koledarjev
imamo v zalogi le ie nekaj ato ia kdor rojakov ga ie nima, aaj podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in holj obsežen kot dragi letniki. Cena mu je » poitmino vred 25 centov.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City,
OGLJJ.
Cenjenim rojakom priporočam tvoja
NARAVNA VINA
ix najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino po 40^ gal., taro rudeče vino po 45^ galona, »nsko belo vino po 45^ gal. in •a.iboljše «taro belo vino po 50^ šal. 100 proof močan tropinjevee IVL» galone $12, 10 galon pa $25.
Vino pošiljam po 28 in M |tl «'inama ia distillerija blizo po-faie.
... i
Pošljite v»a pisma na:
Stephen Jaekse. -toT Ifil	St. Helena. Cal.
POZDRAV.
Preti odhodom v stam domovino najiskreneje pozdravljam vse svoje prijatelje in znance širom, Amerike. posebno pa svojo družim. irj druge sorodnike v Chiea-gi. 111., in Calumetu, Mieh. Zdrav-stvujte do svidenja!
New York. 31. snšea. li»14.
Josip Šustarič.
PRVA HRVASKO-SLOyENSKA TOVARNA TAjisukiu . AMERIKi
W priporoča se
Slovenskim tam "^TSft	bura-kim zliorom
kakor tu.1 i ps«» ntc/nikoui, ki lju
t<»j tovarni se ude
9	lujejo t »m bare p»
■H S	n lina vej i«ni »iste
j Q	mu in mjpopoIn«i
0 I	tih umetniiklh naif jB < >kri$rne ■■■> ?. bi
P W	seri in
J ^JS	vsako»r.<tnih ginla
najboljših jjra jyDK^SCkjQ ti i o L »nov ter i i *»i 1
^^^^^jca&ai^^^ .-to vedskih p!o$T' i
4Br ' .riteš H cenik s slikami f^Vk.	Jw P°s:iern vsakemu
^^	Ivan Benei<.
^mL	4054 St. Clair Ave
CLEVELAND. OHIO
Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance v Johnstowuu. Pa., posebno pa svojega brata Ja neza z družino ter vse one, ki so prisostvovali moji odhodniei in 'me spremili na kolodvor. Klicem {vsem skupaj: Na srečno in veselo sviden je! New York, 31. sušca, 1914.
Josip Lovše.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Podpisani naznanjam vsem Slovencem po Združenih državah, da sem preselil svojo
TRGOVINO Z ZLATNINO
iz št. 3536 E. 80. St. v št. 6408 St. Clair Ave., Cleveland, O.
j Ako želi kak rojak kaj naročiti j naj se torej obrne na zgorajšnji ! naslov. Obenem naznanjam vsem ! rojakom, da sem stopil v zvezo is Karol oni Bauzonom, ki je dobrr znan Slovencem po Chnelandu in okolici. Če hoče kdo kupiti uri ali kaj drugega, kar spada v mojf obrt, naj se obrne nanj. kjer bo ravno tako postrežen kakor pri meni. Rojaki, k: si žele nabaviti kaj zlatnine, grafofonov ali gramofonskih plošč vseh vrst in vseli jezikov, naj se oglasijo pri meni. oziroma naj mi sporoča. Priditr, in kupite i ji prepričani bodite, da boste najsolidneje in najtočnejš' postrežen i.
Prodajava tudi na tedonsk« obroke ure, verižice, prstane, pri veske, gral'ofono, gral'ofonske plošče, šivalne stroje, line britve škarje, sploh vse brivske potreb Seine itd.
Sprejemava vsa tozadevna po pravila. Rojaki, ne pozabite go sla: "Svoji k svojim!"
Karl Banzon & Jos. Marinčid, 0408 St. Clair Ave., Cleveland, Q
(18-3 v d)
Kje .i«' moj oče OREO OR URAN KAR.' Doma je iz Mačkovca pri Žužemberku na Dolenjskem. Pred 10. leti smo dobili zadnjič poročilo i/. Jolieta, 111., in od takrat nam ni več poročal, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaia, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi svoji ženi v stari domovini ali pa svoji hčeri. Kdor mi naznani njegov pravi naslov, mu dam nagrade. — Marv Mozart, liox 2. Ilaiwick. Pa.	(31-3—2-4)
UO.IAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NA-T v i;či; M M A .1 f!E M si I DVRVNlK
|nakar so ga vrgli njegovi tovari-j- ši na eesto.
0.	Zastrupil se je ua Šen tja k ob-ia skem trgu v Trstu 371etni Ivan >v Vatovec. Pil je očetovo kislino, je Odpeljali so ga v bolnišnico.
r,. Cer kvena tatvina, v si oren en a pri Moši sta vdrla v cerkev Italija .iaua T'sieri in Batistuta ter sta odnesla več vrednosti. Prijeli >o > ju. Vlomilca tatvino priznata.
n 141etna tatica in požigalka. V
je Ogleju so aretirali neko še komaj
1.	141etno dekle, ki je, kakor so do-
-	gnali. ukradla meseca decembra u m. 1. v neki hiši v Tržiču veejn
svojo denarja in nato zažgala hi-šo. Dekle je tatvino in požig pri-U poznalo.
i O hotelu "Balkan" v Trstu po-; e roča "Jugoslavija", da v restav-j raciji in kavarni ni več niti ene-i ga slovenskega ali hrvaškega u-j .- službene:i
t	KOROŠKO.
J Tatvine, v MUstatu je vlomili
-	neznan tat v stanovanje poštarja j Hermana PiHlingerja in odnesel!
} več znamk in 50 K denarja. — V j isti noči je vlomil neznan tat v j 1 gostilno Hahlhofer v Milstatu in j ^ odnesel nekaj drobiža in eno mi-1 [ lo. Privoščil si je tudi par vrčkov pive. — Bošnjaku, potujočemu! " prodajalcu Miji Dujnovieu iz Vi-1 j 'dee je ukradel neznan tat v neki j gostilni v Brezah 2G0 K drobiža' m več blaga. O tatu se ni majo I prave sledi, sumijo pa nekega mladega fanta, ki je tudi takrat prenočeval v dotični gostilni. \ Sneg- je pa<lel po celi Koroški, j Na nekaterih višjih krajih ga je i padlo skoraj za pol metra. Novo snežno odejo so dobili tudi vsi po-dolinski kraji.
Po nesreči ustreljeni ključa vn i -I ' čarski vajenec v Celovcu Kamer. I ^ katerega je ustrelil po neprevidnosti njegov tovariš, je v obupnem stanju. Krogi ja mu je vdrla pod desnim očesom v glavo in jej ne morejo ekstrahirati iu kakor j hitro se vname možganska mrena, j | bo fant umrl.
Aretirali so v Pesti nekega Ri-j harda Sclnvenke iz Draždan in t njegovo spremljevalko 221etno [natakarico Albino W. Oba sta j stanovala dalj časa v nekem ho-1 | telu v Beljaku in sta odnesla na! ! stanovanju in hrani blizo -100 K.! Vlcm. Neznani tatovi so vlomili! v trgovino Warmutha ]>ri Kočah | in so odnesli 340 K denarja in! več blaga. Cela škoda še ni znana.' O tatovih nimajo še nobenega j sledu.
Štajersko.
Posestnik in klebučarski moj ster ket vlomilec. V brežiškem o ki aju so se zadnji čas pogostom; dogajali vlomi, vendar zločincem
I niso mogli .izslediti. Sedaj se ji # posrečilo prijeti enega člana vlo I mil&ke družbe v osebi posestniki I in klobučarja Štefana Krčana i.
j Ilarmenice pri Zagrebu, ki je vlo I ■ mil skozi slamnato streho pri po j i sest niča h Heleni Skoler in Než
I Planine v Rigolniei. Ukradel . j večjo množino lesa. klobas, slani ne. masti i*d. v vrednosti 3<K» K i Prijeli so ga na begu s plenom iu [izročili sodišču v Brežicah, j I2 O-radca poročajo, tla je napravit " Hauernsehreek" za okoli j 10.000 K škode po zapadni Sta-i ierski. Strgal je 16 glav goveje živine in 80 ovac. — I/, lončkega j okraja javljajo, da se je tam pojavila neka zver; zaprli so že tri (šole.
Iz Maribora. V trgovini krznar* jja Rogine v Mariboru je izbruh-j nil ogenj, ki je napravil za okoli ; aooo K škode.
Iz Celja. I)ne 9. marea je bilo ukradeno v Majdičevem paromlinu popolnoma novo Puchovo kolo s črnim obodom, platišče črno z zelenimi rižami,! gorski plašči, zvonec s tvrdko Anton Neger Cilli. zavihan držaj, črni ročaji s tvrdko Anton Neger Cilli,. s predrtim [kolutom v zvezdni obliki, na sre-,di tvrdka Johanu Pucli, G raz. Ta-jtu še niso dobili.
V Oimožu je odstopil .T. Kautz-hammer od županstva. Nadome-stoval ga bode odvetnik dr. Delphi.
i V Trbcvlje je 13. marca došla ; mešana komisija, v kateri je za-t stopa 11 tucli kranjski deželni od-J bor, da se prepreči na licu mesta jo škodi, ki jo povzroča trbovelj-| ski rudnik s svojimi odpadki v j Savi. V komisiji je bil tudi zagrebški mestni lizik dr. Rihtarič in kot zastopnik hrvaškega ribiškega društva Bartu.
Iz Maiibcra. Dne S. marca okoli 11. ure ponoči je napadel nek | človek gospo in gospodično Sch. j pred hišo št. 14 na Reiserjevi ee-j jsti. Mož je gospodični iz rok iz-i rul torbico, v kateri se je nahaja-j lo nekoliko predmetov precejšnje i vrednosti. Napadeuki sta klicali j stražnika, nakar je napadalec pobegnil — Da se dogajajo taki napadi kar sredi mesta, to pa gotovo ni več lepo! Zlasti tujci, ki jih že itak malo pride v Maribor, se bodo za take varnostne razmere lepo zahvalili!	j
V Celju je umrl trgovec Vinko j Pusto vrh v ^taro^ti let
Katerega zanima sodnijaka razprava
SV. JOHANCE
naj naroei knjigo
Johanca ali Vodiski čudeži.
. Knjiga je jako zanimiva in opremljena t mnogimi aiika-mi. V knjigi je natančno popisano kake čudeže jtj tiela'a Johanca :ia P.tki in Vodicah. kr.ko je kri ".^vicala" in kako je denar izvabljala iz vernega Jjudatva ter kdo ji je 5el oar<»ko pri teh sleparijah, kar su izpovedale razne price pred sodiščem. Knjiga je deloma v prozi, deloma pa v ptstmb; tudi MI-KECEGARE ji je posvetil poaeben slavospev.
C«na « poštnino vred je le 25 centov. Nadalje imam v zalogi tudi pravo ru it-čo škofovo broSuro Ia Nevestam pouk za sreiea
katero je A Bonavkntijr^. Skof ijui iiar.»iki. K Nesreča d« irorju • Katastrofi Titanic In V«l-U no"............J.r»c.
Vse tri knjige pošljem za $1.00.
Denar pošljite v rekoniandirnnetu fii^rnu. po Monrv Order «li pa v inamkah in takoj odpošljem. kar L-uJ« kiio rin-o^tt
Ludwig Dortedik, 2202 Cataloa Av«..	BroaVlv«. York.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, ^ ^ New York, N. Y.
■ ■ m m PODRUŽNICA: bbbh
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške TT listke po izvirnih cenah. TF3
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi.
rT n i5*®^
Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati.
Paniik
KAISER WILHELM D. GEOSSE
je despel v New York 2 novim ; rekordom.
Parnik Severonemskega Llovda " Kaiser Wilheltn der (Irosse'\ ki je delal rekorde od svoje prve vo-je ravnokar do.sel v New York 7. novim rekordom, ki se pridružuje dolpi vrsti prejšnjih. Pri vedel je s seboj poln parnik potnikov tretjega razreda in med-krova ter je prvič v zgodovini, da se je porabilo ekspresni parnik izključno za to službo. V prostorih tretjega razreda je bilo 62S potnikov, v medkrovu pa 1483. Poleg potnikov je privedel parnik s seboj polni sklad pošte, 1500 žakljev.
Pred par meseci se je nahajal 'Kaiser Wilhelm der Grosse v suhem doku, kjer se ga je pregra-tlilo tako, da bo služil izključno [potnikom tretjega razreda in med krova. Oni, ki so videli parnik, so bili presenečeni vsled dejstva. da je ostal parnik. dasirav-no namenjen v novo svrho. prav tako odličen, kot je bil takrat, ko je slovel ne le kot največji, temveč tudi kot najbrzejši in naj-tulobnejši parnik.
Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da so plačali potniki, ki so prišli v tretjem razredu, vsak po $32.50 za vse udobnosti, doeim je ■dobila družba pred par meseci za isti prostor $125.00 do $900.00.
"Kaiser Wilhelm der Grosse" bo posredoval redno plovbo v tej novi službi in einovniki družbe so prepričani, da bo ta uvedba zelo dvignila število potovanj med to j deželo in Evropo.	(Adv.)
Za vsebino oglasov m odguvui i no ne uredništvo ne upravništvo
Za en dolar
{dobit* dnevnik "Glaa Naroda
skozz ttnti hssbob.
"Glaa Naroda" izhaja » i««til dneh na 30 straneh. V a je m naj det« TAŽneje Tecti rt&kega dn' veatl is etare domovin* i» u«> mive povesti.
V«e oeobje liata Je orginistraio I& vpada ? strokom vaijt.
I
PRIMORSKO.
Pred tržaškim porotnim sedi-
ščfcm se je vršila ž«.- tretjič porotna obravnava proti bosanskemu Turku Jusufu Zahiroviču iz Ba-ljavine v Bosni. Mož jv bil obtožen, <la je dne 18. maja m. 1. med cestnim prepirom v Kantridi pri Voloskem zabodel z nožem Ogra Frana Ne me t ha, ki je vsled te poškodbe umrl. 1'rva obravnava jr bila odgodena v svrho zaslišanja novih ]»rič. Zahirovič namreč do-sledno taji, da bi bil 011 udaril Nemetha in tudi zanika, da bi imel takrat pri sebi nož. Tudi se :niso odzvali k prvi obravnavi vse povabljene priče. Pri drugi obravnavi, ki se je vršila brez prič, je bil Zahirovič oprošoeu. Proti tej sodbi je vložil državni pravd-nik ničnostno pritožbo, kateri je najvišje sodišče ugodilo in odre-' idilo novo obravnavo. K tej obravnavi so prišle vse priče. Sodišče je po dovršenem dokazovanju sta- j j vilo porotnikom eno samo vpra-išanje, iu sicer glede uboja. Po polurnem posvetovanju so porotniki vprašanje z 8 glasovi zanikali, nakar j»> bil Zahirovič oproščen.
Same mer je izvršil pristaniški in sanitetni asistent Luka Ker-I stelj. Pred samomorom se je zaprl v svoje stanovanje in je postavil na nočno omarico gorečo svečo tako, da je ta pri strelu padla na posteljo in jo užgala. Našli so ga popolnoma ožganega. Pred samomorom je obvestil pristaniški kapitanat in svoje sorodnike. da se bo usmrtil, in sicer zaradi neozdravljive bolezni. Mož jo bil že dalj časa jetičen.
Padla je v Ogleju v morski kanal dekle P. Pilon. Pravočasno' sta skočila za njo in j-o rešila Gra- ■ dežana P. Corbato in Blaž Marke-žan.
Nezavestnega so našli 221etnega
Karla Kocjaučiča v ulici Punta! del Forno v Trstu. Imel je nevarno rano na trebuhu, in sicer vbod-ljaj z nožem. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se je zavedel in izpovedal, da ga je sunil neki ne-, znanec v neki starermeški gostilni,
' Ubegli cigani. Iz zaporov v Žu* /.»-'ub«'rku so ponoči T. marca pobegnili cigani Gregor lludorovič. Janez Brajdič iu Simon Brajdič, ki so jih nameravali oddati v prisilno delavnico. V Žužemberku so tako »labi zapori, da se večkrat kaj podobnega zgodi.
V prisilno delavnico je oddalo
novomeško okrajno sodišče dne 8. marca Matijo Brajdiča iz občine Šinili«-]—Stopiče, Janeza Levako-vira i/ občine Postojna, Valentina Iludoroviča iz občine Rakek in Janeza Tropšiča iz Herinje vasi ki so bili žv vse radi tatvine in vlačugarstva kaznovani.
Nasilen občinski ubožec. Dne 9.
marca je bil odpuščen iz bolnišnice v Kandiji Karol Vesel iz Rib-' n i«1«-. Kt r ni iu»el denarja, tla bi se peljal v Ribnico, je šel v občin-j ko pisarno v K and i j o. Tu se mu je povedalo, naj počaka, da pride župan. Vesel pa je začel preklinjati in psovati, češ, da hoče takoj d*-nar. Zagrabil je stol in za-<"•< 1 ,'. njim udrihati okoli sebe. Poklicanega stražnika je opsoval in le s težkim naporom ga je spravil \ občinski zapor, od tam pa v o-k ajne zapore novomeškega sodi-> a v Novem mestu. V teh zaporih j.* pa vse razbil, kar je sploh bilo lesenega in steklenega. Raz sebe je strgal obleko na majhne kos«-e. Seveda se ga je kaznovalo. Ko so ga po prestani kazni izpu- j stili, se je bahal od žgan.iarne do žgaujarne in se bahal s svojim junaštvom.
Prijet begnnec. Dne 10. marca! popoldne j«- aretoval neki orožnik v Škofljici lOletnega Leopolda 1 Mera na. ki je pobegnil iz prisilne delavnice. Ker ima fant še neke drupe stvari na vesti, ^o ga izročili deželnemu sodišču.
Prcfrigan tat je Alojzij Golob ' doma menda iz Petra pri No-1 vem mestu, ki je zadnje čase shi-žil kot hlapec pri parni žagi M. Tsehinkla v Goriči vasi pri Rib-! niči. Gospodarju je ukradel več denarja in drugih stvari. Prizanesli ni celo fotografijam. Gostilničarju. ki mu je dajal hrano, je unesel ves račun in si za spomin izpod strehe izposodil kolo in za okrepčilo na pot vzel tudi še žganj«. Da bi bil manj na sumu kot popotnik, se je preoblekel v obleko graščinskega logarja, ki mu jo j" baje, kakor se sedaj izgovarja, ' graščinski uslužbenec podaril''. Sicer se je pa tudi z drugimi stvarmi primerno na pot pripravit, kakor s cigarami itd. Če ja bil vstauu zmakniti celo ciganu listuico iz žepa, je gotovo sVoj posel nad vse dobro razumel. Ko se je ravno namerjal naprej v tujino za svojim poslom, ga je dobilo oko postavo in sedaj premišlja svojo izurjeuost v zaporih v Ribnici. Kakor se čuje, ima Alojzij Golob se vee drugih tatvin iu go-, ljufij na svoji vesti. I
KRANJSKO.
Umrla j,. v Krškem Alma Au-
:u, 111 »va, hčerka trgovca Viktor-j:. Auiiumna v starosti W let. Bilo je /c v s«* pripravljeno za poro-k » z dr, Drugutiuom Alovičeai, kr. sodnikom v Samoboru, pa mest > pred oltar je morala v večnost. Pobrala jo j«> neizprosna je-
Obesil se j«» v gozdu v bližini Javorja 4M»-tni slaboumni posest* nik Karol Merželj iz (ial>erske
re, obi'ir.a Moravče.
Samcmor. J»ri lievkah blizu Liti j. lulrtua slaboumna Terezija Mas. ] 1/ Sumuška skočila v Savo in je v njej utonila.
Otrcško truplo vrgel v Savo.
41 letna posestniea Frančiška Tr-din v Dolah, sojini okraj Brdo. Je porodila dlie marea otroka 1110 šk> ga spola. Njen mož je že tri leta v tujini. Zena je bržkone v strahu pred sramoto dete umorila ter se d* lata, kot da je porodila mrtvo dete. Oblekla je otroka v belo obleko, napravila krsto iz staiih desk, položila vanjo otroka ter ga skrila v podutre^ju. Dne S. marca je po* lata svojega 12 le t ne ga sina k svojemu ljubimcu Franu Vidt-rgarju z naročilom, na i pride k nj«*j, da ji bo popravil neko orodje. Vidergar, ki je 42 let htar in oženjen, a živi ločeno od svoje žene, je prišel ob 3. uri popoldne k Trdinovi ter pri njej tudi prenočil. Trdinova ga je prosila, naj »pravi krsto iz hiše proč in končno m- j«* Vidergar pustil pregovoriti. Dne f). marea okoli 3. ure zjutraj je vzel krs.;> s seboj, nesel jo dve uri daleč in jo vrgel v bližini Iiotiča v Savo. Zločin pa ni o*ta! dolgo prikrit, kajti že ob 8. uri zjutraj so orožniki Trdinovo 111 njenega ljubimca aretovali in ju izročili sodišču v Brdu. <>-troko\cga trupla doslej še niso
■ ... JI I i	I
Vlom. Med mašo v Marijini ka-p«'ll<'i na Plavžu pri Jesenicah je bilo dne 1, marca v sosedno hišo ker so bili vsi pri maši, vlomljeno, nakar je vlomilec odnesel nekaj zlatih uhanov, prstanov iu nekaj denarja. Ko so ga sosedje zagledali iti zasledovali, jo je čez Savo v Mt /aklo popihal. Lump sr piše Ambrožič, j*- iz (Jorij doma in že večkrat radi tatvine i:i vlomov predkaznovan.
Vlomilec prijet. Kakor znano, je lansko leto decembra ponoči nekdo vlomil v Cufarjevo prodajalno na Savi in pokradel okoli 4<M) K blaga. Sedaj so v Inomostu prijeli vlomilca v osebi gotovega Marčiča. begunca IT. p.-Špo!ka.
Pcpl&va. Iz Idrije poročajo, da so državna cesta do občinske meje, kakor tudi mestne uliee do vile ' Pelikan" preplavljene. Varnostni zidovi pred hišo št. 89 so N' podrli in je hiša v nevarnosti. Leseni mostovi so zaprti.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Skrivnosti Pariza,
Slika Iz nižin življenja.
Sp!*ai Vvg esc Iu. — Za "Giaa Haroda" pri radi Z N
I & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. 4
^rt ----- > m <i> iiiii a ■ r> a <* a a	a • <i *
GLAVNI ODBOR:
Frank K;«k.<rr, Cortland St.. New Tork, N Y. Podpredsednik: J'.-ml	Calumet. Mich.
Tajnik: !■ ranil Kerie. Zlil S Milini«! Ave., Chicago, IU. Blagajnik:	L. Br.-.zich, Ely, Minn.
i
D IREKTORIJ:
r»ir<*ktori.: •»L.«t<>.ii rs. ,i«-.!nrs:t -ir.i^ikii od vseh Slovanskih po.lporr.lh organizacij, ... v.-s^-h Siov«-r	i« od vseh vamostojcih ilmStev.
i *p;trni;e, knjižice in v**> n-.is'i obrnite rs rajnika: Frank Kerie, 2711 s. iVtiiiara Ave.. Cnicago. m. Tudi vse- decarne poSiljatv*- pošiljajte na ta
N'iiT'm! !i n*- vki > i za sVv>j>- r*-\*e, rima postori med oi vili zoranim i narodi. Človek ki ne podpir.-i :•..■»r«*;rili zavodov, ni vredeu sin svojega naroda.
Sp.jn:injajte oh vseh prilik.-th Slovennkegu Zavetišča.
"<»ir, potrpljeii je, ij zapusti me!" krik ne dekle Ter vnovič zatept« /. noiro.
— loi-ej ne izdaste mosr, kar \ am povem?
„ • • \<-' _\Y: Xe!""
l
—	" N"a častno besedo.'
-	"Oče Ferot, nune umori nestrpnost!"
-	"Kakšno dekle! Počakajte vendar n-koliko! Prvič Vam povem, tla sioji Martial s svojei na slah.V:h nogah kakor kdaj prej. Zato bi s*- ne čudil prav nič, da so mu priložili kakšno pre-vre. Zato mi j«* /al. da ni tukaj mojega čolna. Ce mislite namreč, da Vas prepeljejo oni na otoku, se zelo motite.**
—	"To v-ni prav dobro. - Toda kaj je rekla mati mojega ino/.n ? Je zbolel na oiokn?"
(Dalje prihodnjič.)
GLAS NAHODA, 31- MARCA, 191 i
RED STAR LINE
Flovitba med New Ycrkom In Antw.-sr pom _
Redna tedenska zyeza potom poštnih parnikov z brzoparmki na dva vijaka,
fiu^ii	/ -	cieoNLAins.
U.MM kil	/^M^^jlj	lt,YW
[f rUKZAMW	TADSELAJfP
u ttjm k» ^tBKWH^^^^^^y imit tea
LAPLAND 18,694 ton.
tj Kratka ia adobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko,"Slorenuko. Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami j« dvojna di-u rektna železniška zveza.
Posebno ae Se skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obsto'' od malih kabin *a 2, 4. G in y potnikov.
Za nadaljoe informacije, cene in vožne listke obrniti se je na
RED STAR UIINH g
9 IUIiMiro'	tLw.UUfa k Mm 9kn	m,, (M,
»w Totf.	cmc*ao. JLL.	lentamc.aA*
M Sta « <trat.	jj» S«.* StM.
zgitok MA&:	»macro«« d.c.	uiJ/^iScu
U1B	»ml.	m Sl Cbri« StTMi	121 S«. Inl StrMi.
piDUDELi-huTri:	«w "kuaps. U.	aifl>LArou-iTs*.
- fi* jy*^	t ' * L«*«**	n Hmmkui Slr.it.
iFArrii. WAS*.	iiccc. vc.	mmuTFcKkbk.
in	__ --- -----	I II
tO "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V c ZDtt. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ 1
15, _________k
compaqniegenerale [ transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
I	Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
Poštni Ekspres parniki so:
"LA PROVENCE"	"LA SAVOIE"	'LA LORRAINE"1	"LA FRANCE"
na d v a vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	oa »tiri vijake
4A1 paznikov	1,417.710 tU.
Hamburg-Amerika črta
FajteCia parobrodna dražba ma rati, ki Tcdržuj« 74 razliCalh črt.
"VA l ERLANO",
95(1 črevljev dol?, G8.000 tu«
"IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 52,000 too. Direktna zveza med
j NEW TORKOM m HAMBURGOM. 1 PliUADELPHIO u HAMBURGOM, i BOSTONOM h HAMBURGOM, j i BALTIMOREM in HAMBURGOM, HALIFAX lo HAMBURGOM.
j Najnižje cene za ▼ atari kraj in nazaj.
I Posebae j«nrwst po I mit mi i!o«u>W uradioiti
! NujTeoie udobnosti ▼ MEDKROVJU in fTRETJEM KAZUEHU ki vsebojo kabine po 2. 4 in k postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd Za nadal}ne podrobnosti obrnite se na:
Hamburg-American Line,
45 Broadway, New York
a!i m krajevna agenta.
! harmonikI"
j bedlft kaJcorfnefcoll rme lidetojexn i>i j pupravljam po aajniijih cenah, a delo , trpeino In sanesijiro. V popravo sane : sijiTO »s»kdo pošlje, ker sem I« nad 15 | let tekaj v t^m posln in sedaj v svojem j lastnem domu. V popravek vzamem j kranjske kakor vise drove harmonike tez j ca^nnatn po delu kakorilao kdo aahtara ! ores nadaljnih vpraianj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd SL. ClereUnd, O.
1 * 11 * 1 '	■	n...
A JI—_. JHl__„. JL—JL—dL—.JI
\4 Josip Scharabon h
:« blizu Union postaj« ^b j« 415 West Michigan St., t
j J < Duluth, Minn.
, Pošiljam denar v staro do- f ^ movino in prodajam paro- f m brodae io železniške listke. k
Postni parniki so: <4Chicago,,J "La Touraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Eksprcsni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča štev.
57 N. R.
Poštni parniki odplujejo ob sobotah. •LA PROVENCE 1. apr. 1934 *LA PROVENCE 29. aprila 1914. t PRANCE dne 8. apr. 1914 *LA S A VOTE 22 aprila 1914 •LA LORAINE 15. aprila 1914 i FRANCE	6. mnja 1914.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•CHICAGO 11. aprila 1914.tROCIlAMP.EAU 25. aprila 1914. •NIAGARA 1«. aprila 1914 »CHICAGO	9. maja 1914.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Parniki z križem imajo po štiri vijaka,
* 11 ■
Pozor, rojaki!
& - jjp	w2*to5eM
^	~aa *a vti«
■	® in j?« rea«
»nr «.• ..	" 4 «9.-. ta nt NI«.
' J - ■<•'-■ "i	takiiv mnM<
"•••i-rf-j- -s ••<■ - •->» tmf lwM«)l.
tx .-5».»	-aili-ka v L Mclk
'iMr.l TiOnii^ .. .	-i><i>>«. SMSMtllia V
.ufcaa aot* is. ""-..t	» - oooaiiMnea
■C ftr 19*J« v- .«	sob* Mgt Qm "nt
bi-;« 44 t« i.jfta	rj« ta ta r*sa*6*
»•■trt'sj 1	I'Kljw, v :	'HBMIIHJ mM«
iACOa VAMftlf i 8«s o*	ototenc Q.
» ——• ^ <i
•O J ARI NAKOCAJT* 81 NA GLAS NARODA", NAJVEČJI ' O VENSKI DNfiVNIi f IDB. ORŽAVAH
I BIflSSS 3K^
cem v staro domovino in to seveda najrajše v	"
f GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in	*
*	NAJCENEJE preskrbi	*
f FRANK SAKSER	I
f 82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.	<
PODRUŽNICA:
6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.	«
f x	,
^ Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak i,	najboljše postreže?
i	^
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t "We»t Virginiji in Marylandu naznanja ooo. da jih bode ▼ kratkem ob 'ttcal rojak
XV0KI0 JAKŠm,
kateri je pooblaščea pobirati m» roenino za "Glas Naroda" im za to izdajati praxoveljavna potrdi la. Obenem pa prosimo cenjene; rojake, da ma'gredo na roko, km-kor ao vedno bili aaklonjeni malim prejšnjim potnikom.
S spoštovanjem
UpravaiatTo Glaa Narc t.
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz atarega kraja, maj naj naznani naslov dcticne oseb«, ki mn namerava poslati denar Mi ji pošljemo xuiao poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri postni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tn vera brezplačno.
Kedor zeli dvigniti pri hranilnici ali posojilnici obloženi denar, naj nam posije hranilno knjigo, denar rnn preskrbimo v saj krajšem Času,
To d i m dobavo dedilSine ali dote naj ae rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, e«o ia točno postreiemi. v
Frank Mnar,
82 Cortiaadl St.. New York. N.Y.
* muuiu uuaju	oiui vJjanu.
ATstro-AmerikanNka crta
(preje brat j Cosulich j
NalpripravnsjSa io oijcensISi parebrsdns črti u Slovence jo Hrvat*.
Fori paralk u dva vijaka "lilTlA WAumavoH";
Regularna vožnja mad NewiYorkom,Srntomjm Reko.
Cm vvtrik lifltkovlh New Torka u Of. rtzied to dt j
Vsi spodaj navedeni novi paro- H TRSTA .. . .......................... $25.00
hrodi na dva vijaka imajo jI IjJUBL»JAXE ..................................... ^26.1.S*
brezžični brzojav	REKE .............. .......................
ALICE, LAURA,	ZAGREBA.............7.7............7.77777. $26(>8
MARTA WASHINGTON,	KARLOVCA ...................................... *of; o-
ARGENTINA,	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Fran* Joseph I.
OCEANIA,	in Martha Washington znaša $4.00 več.
KAISER FRANZ JOSEPH f. '	II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph
I. od $65.00 do $70.00 I	Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Pkdpi Broi & Co., Gen. Agents, 2 w.abmgto. streetiiNEW yorkj^
■o dobiti:
Little Falls, N. Y.f Prank Gre-1 gorka, 2 Caster St. Oonemangh, Pa., Ivan Pajk. J Allegheny, Pa., Mat. Klarieh. Cxport, Pa., John Prostor. Braddock, Pa., John Ogrin. Unity BU., Pa., Jos. Žkerlj. Pittsburgh, PaM Magister j 1734 Hatfield St.
Johnstown, Pa., Frank Gabre ! Dja, SuO Broad St. Forest City, Pa., Frank Leben j Cleveland, O^ Frank Sakaer | podružnica, 6104 St. Clair Ave.
Lorain, 0., John Kumae. 1935' 1935 B. 29. St.
Bridgeport, O., Frank Hoeha I var.
Barberton, O., Alojzij Balant,1 1112 Sterling Ave.
Cleveland, 0., Chaa. Karliager, 3942 St. Clair Ave.
Chicago, IU., Frank Jnrjovee, 1R01 W. 22. St.
Bo. Chicago, HI., Fraak Chsrns. 9534 Ewing Ave,
Waukegan, 111., Frank Petkov-w-k, 800 Broad St. — Mat. Ogrin, 8::0 10. St.
La Salle, 111., Mat. Komp, J 02« Main St.
Springfield, Dl., Mat. Barbori«,' 1504 S. 15. St. Pittsburg, Kan., Škerjan«. I Kansas City, Kan^ Alois Der-] ekar, 338 N. 5. St.
Calumet, Mich^ Math. Kobe, i 420 7. St.	j
Milwaukee, Wis., John Vodov-! nik, 342 Reed St. — Frank Žel ex-' nik, 313 Grove St — Joa. Trat-! nik, 268 1. Ave.
West Allis, Wis., Frank Skok,; 438 62. St.
Pueblo, Colo., Peter Cnlig, 1245 j Santa F£ Ave. — Math. Grahek, 1201 S. Santa Ft Ave.
Leadville. Colo., Frank £aits,j 514 W. Chestnut St. Ely, Minn^ John Gouf«. Gilbert, Minn^ L. Veaa«]. Itook Springs, Wyo^ A. Joatin. Ban Francisco, OaL, J. Laushin, 2110 19. St Oregon City, Ore., M. Justin. ; Black Diamond, Waak, Gregor: Porenta.	i
Eavensiile, WasAL, Jak. Bam ! lak.
Tadi etarokrajake Pratike so iobiti pri gori imenovanik.
lHatfalJevanJa.)
MM Tim ko jo privezoval Nikolaj svoj čoln nrs kol ob obrežju. stopi Seral'iua k njemu ter mu natiho /aA^peče na uho: "R'-i'ite deklioi, da naju pr:/v.kuje madama <reorj?e.sNato po nadaljuje naglas:
—	"Zamudilo sva st* nekoliko —"
~ "L»a. madamo t«t-org»-j» j** h- .silno skrbelo."
—	"Vi«lit«', ljubi otrok, inadama Georges pričakuji.* najn". izpregovori notarjeva hišnica obmiv.ši se proti Marijini Cvetlici, lej p.i je hilo ot> pogledu na vdovo in njo na otroka vkiub v^i zn-i.pnasti vendar nekoliko te-uo [>ri siv-ti. Ali ira« madame Georges ;o je t>oniir:lo, :ji otlgovorila j'- zopet zaupno.
—	"Silno koprnita	madamo Georgres. N» sre^-o n* l>o ?"njal ta prevoz tako dolgo —"
—	"Dobra gospa se jako razAe.»eii oU Va^^ui prihodu!*' nadaljuje rnt'ina. Nato s.' obrn.' k Nikolaju rekoč: " Po t p-gn.it e tvoj čoln s«1 nekoliko bli/.j.*, «ta lahko vstopiv«-." Natiho jia se pristavi: "I)»'klii*a mora utoniti na v-ak narin. C« pride na povrsj«'. jo pa sp»-t sunite v vodo."
—	•'!>■», <la. Kar ni«'- n«- skrbi t •! Kadar Vam pomignem, mi stegnite svojo roko. 1'otem v . otoj)i 4-i-.to sama. — Vw» je pripravljeno. Pri'.v nob.m> bo.ja/ni Vam ni treba'', odgovori Nikolaj tudi natiho. N«» ita bi kaj ganila b pota in mladost nesrečne dekliee. ji }K>du svojo roko.
Pl-'^ilka n-ilaliko opre nanjo ter stojo v čoln.
—	"S.- Vi, madama''. iw,- Nikolaj Sera fini.
lit tudi ti}*'} ponudi svojo roko.
J. ii bi!, -s ulnja, iit/nupno^t ali samo lK»jaz«>n, da ne bi mo-^iii dovolj urno sko-iti ':?. -'oliut. kadar bi s. zač«-l potapljati, s»:
ve. Znano je !••. da i«' rekla not ar j va hišnica Nikolaju:
—	"V>* eno se raj.- prep«»ljt m na onemle čolnu —"
In Sera fina vnIc j <»1 g Nikolajeve sestre.
"Kakor hoOei» »nivrne Nikolaj *er se pomenljivo spogle-<ta s »vojo (»estro.
Nato odrine svoj eoin od obnžja.
Se-.tra mu je sb-dila s Sera fin o.
Vloi.t j'- s*; I a m 'dtfin nepremično na bregu no brigaje s^ za nikogar i/ te eetvorie, ter zrla globoko /auii^ljena tja če/ proti ctkuu svojega '•»na Murtiala.
In poen*i »[ji oiblaljevjila oba čolna od obrežja..
ENAJSTI DEL.
I.
Sreča snidenju.
Pre.b-n por o--.'t in o eitateljem natlaijni razvitek drame na čolnu i zhklopnieo, moramo po«eči nekoliko nazaj.
Ni*Kaj treiiotkov po odhodu Marijine Cvetlice iz hiše sv, La-varja b'la t j.li Volkulja izpitttčetm na prosto.
V	poplačilo /a dobro delo napram 3foni-Saint-Jean se .ii je i/pr« /ledalo na priporočijo madame Armande i'i jetniškega rav-uafolja u« !; i i <in.", katere bi bila .^e morala od^-iieti v ječi.
V	<li.>. t. i/.pri-l !•■ in neukrotljive dekliee se je i/vršila popolna iz prem**m b».	>
Volkulji se j,, j. |o .studiti njeno prejšnje življenj«', in pred ©emi j; je j'la\ ala \ Ino in vedno slika mirnega in delavnega življenja, ka*. : ; je tako čudovito in živo opisala Marijina Cvetlica.
N.u-no edino L repe u« nje, njena n ~restana misel je bila .st-daj 'iveti "ania in skrita v globokem gozdu z Martielom.
druga tleklie.n bi n,- jred snidenjem > svojim Ijubim-e, rn oblekla v kar najb ^o obleko. Ali Volkulja s - ni zmenila za *.» i're<iv^. ni je koprio-la kar najhitreje videti \-.vojega moža'.
In kninlu j • prišla Volkulja «lo rioičevv hiše.
>t. i I*	/.	osive', je »edel ; rt d koeo popravljajo s%o-
j* mr»*ie.
Spozuavsi ga mu zaklič« že oddaleč dekliea:
—	'Coin. 'We Perot I Ilitro! Hitro!"
V sr.. mamseii! Dotnr dan! Ž- dolgo Vas nisem
del tnka i!'"
-	"Ze do .ro! Ali čoln! Hitro — na otok tja Čez."
—	'' Da nt s w mogoč;-, m a msell!''
—	"Zakaj
" Mf\, mlade- j. a. 1 z njim tekmovat v Si. Quen. Tudi drugi so tja. N"a celem obre/ju ne dobite niti enega."
"Si-. |a K./ja' v/klikne Volkulja ter za tepta z nogo.
\ i Mrei ini je / d. da vas n.- morem prepeljati — kajti i ajbrže je danes ^t' slabše z njim."
•••sb. bil.-' - s kom'. " '\o. / Marualoin, menim.*'
Z Martiabim!!' Krškne Volkulja t»r /agrubi starega Perots zn ovratnik. '*Moj mož je lnriau?"
"Tega ne vest f* "	l
—	"Mnrtial?"
da. VIi nt .raztrgajte mi vendar jopiča. Bodite vendar mirni!"
—	"Bolan je? Iu odkdaj?"
"Ze ali tri dni."
To ni res. l*i>.d b* mi bil t :av gotovo kaj o tem."
Tako jO bolan, da ne mor.' pisati,"
Tako 'okni. da n. more pisati ? Toda na otoku j ? To vendar veate?''
Vam povem, kar vem. Danes zjutraj sem srečal vdovo Mar a! Navadno se ji izognem že na{>ol ure daleč. Saj me lazumete! Ne maram namrtč njene družbe.**
—	"Ali moj moi?! Kjt je on?"
Toda po. akajte vendar! Topot «,. nis-m mogel izogniti njegovi materi iu govoril sem / njo. Tako hudo je gledala, da sem f- hal v rt sniej, Sploli pa je moen- jna od mene. Ze dva dni ni-s. m vi«tel Va>* ga Martiale, sem ji rekel torej. »Je-li šrl v mesto? Vato me je pogledala - tako proznimi očmi. da bi me usmrtile,'če h« bil« sa mokre*:.''
"T"mreni ne%ir| nosti! — No? — Fn potem!"
M.iree je ino]ra'1 ti'kaj trenutkov. Nato je povzel spet be-
S»nfo:
-- • Vbiit-. Vi -t. dobro dekle ! <' »■ mi obljubite, da ne iz-daste ničesar, \'am hočem povedat; vse, kar vem —"
—- "O mojem mo/u?"
-	"Do. Mi.rtial j»> dobt r, du>i je precej bur jas t, in škoda bi bilo, d bi mu storila hudobna stark«, njegova mat:. ali pa njegov z^c^-nirtra* kaj Malega
-	Kaj se gtx^ti. za božjo voljo? Kuj mu hoče mati in brat? Kje je Mariial. he*! Prosim Vas. oče Ferot, govorite vendar!"
, Izpustite v. ndar moj jopič! ('e me boste vedno motili, in če potegnete jopič z mene. potem ne s konča m nikoli, in Vi ne izvito ničesar —"