—_ t I i (V • PROJEKCIJA PREBIVALSTVA, DELOVNE SILE IN MEST SR SLOVENIJE Avtor* Dr, Dolfe Vogelnik Priredil* Raziskovalni center Ekonomske fakultete - Demografski inštitut Univerze v Ljubljani Grafična obdelava: Biro za regionalno prostorsko planiranje Izdal in založil* Biro za regionalno prostorsko planiranje jezikovno pregledala: prof, Ileana Kopčavar Naročnika raziskave: - Biro za regionalno prostorsko pla¬ niranje Ljubljana, Cankarjeva 1, - Sklad Borisa Kidriča, Ljubljana, Župančičeva 6. Ljubljana, maja 1971 183634 A. Sestavni element urbanističnega in regionalnega prostorskega planiranja so tudi demografske prognoze dolgoročnejšega značaja. Raziskovalni cen¬ ter Ekonomske fakultete v Ljubljani (prof.dr. Dolfe Vogelnik) je za po¬ trebe regionalnega prostorskega plana SR Slovenije pripravil študijo s prognozami razvoja vsega, aktivnega in mestnega prebivalstva po občina!. Rezultati so odraz dosedanjih demografskih razvojnih tendenc in zato verjetno ne bodo enaki prognozam občin, ki planirajo rast prebivalstva tudi na osnovi možnega in željenega ekonomskega razvoja in drugih spoz¬ nanj v občini. Pri tem pa poudarjamo, da so prognoze navedene študije, izdelane z vidika rasti vsega slovenskega prebivalstva. Medtem so bili že objavljeni nekateri podatki iz popisa prebivalstva v letu 1971 . Da ne bi prišlo do napačnih tolmačenj še posebej opozarjamo, da so prognoze izdelane z vidika dolgoročnega razvoja ter niso mogle pred¬ videti vseh posledic gospodarske reforme in ekonomskih momentov zadnjih pet let, ki so nedvomno v kratkoročnem smislu vplivali na gibanje prebi¬ valstva in se tudi odražajo v rezultatih popisa prebivalstva v letu 1971. (primerj zaposlovanje delavcev v tujini). Zato se v nekaterih občinah pojavljajo razlike med stanjem prebivalstva po tej prognozi in po popi¬ su prebivalstva leta 1971. To pa ne vpliva na realnost dolgoročnih prognoz. Občine smo že zaprosili, da nam sporoče, kakšen demografski razvoj predvidevajo za svoje otmočje s tem, da smo jim nekatere osnovne podatke že poslali. Na podlagi občinskih predvidevanj in pripomb ter pripomb ostalih razvojnih dejavnikov bomo usklajevali podatke iz te demografske prognoze z dejanski¬ mi razvojnimi težnjami v prostoru SR Slovenije. Ne glede na pripombe, la. jih bomo prejeli in jih tudi pričakujemo so pa te demografske prognoze že koristen pripomoček pri planiranju razvoja gospo¬ darskih organizacij, občin, republik in drugih samoupravnih skupnosti. Kot pri vseh do sedaj izšlih zelenih publikacijah, prosimo tudi tokrat čimveč pripomb, predloge in sugestije.za to področje. DIREKTOR: Milan Naprudnik, dipl.ing,geod. l.r. KAZALO stran I. UVODNE OPOMBE 1 Cilji raziskave Splošni pregled 1 Časovno izhodišče projekcije 2 Stanje politično-teritofelne razdelitve 2 Regionalna razčlenitev 3 II. PROJEKCIJA NARAVNEGA GIBANJA 5 Hipoteza o smrtnosti in fertilnosti in izračun projekcije naravnega gibanja 5 III. PROJEKCIJA SELITVENEGA GIBANJA 7 Neto migracije kot izhodišče. Hipoteza o spolni in starostni strukturi 7 Hipoteza o smrtnosti in fertilnosti migrantov 7 Hipoteza o bodočem gibanju neto migrantov. Izhodišča 7 Efekti selitev na prirodno gibanje 9 IV. PROJEKCIJA TOTALNEGA PREBIVALSTVA 10 Pregled za vso Slovenijo 10 Pregled po občinah 17 V. PROJEKCIJA DELOVNE SILE 20 Načelno 20 Projekcija spolnih in starostnih mer aktivnosti po občinah 20 Pregled rezultatov za vso Slovenijo 21 Pregled po občinah 24 VI. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA MEST 26 Izbira mest 26 Metoda projekcije 26 Prikaz rezultatov 26 Stopnja urbanizacije 27 Spremembe v strukturi mestnega prebivalstva glede na velikostne kategorije mest 27 stran Tabelami del Tabela I - Občine SR Slovenije po velikostnem redu indeksov rasti prebivalstva v razdobju 1961-1986 29 Tabela II - Občine SR Slovenije, razvrščene po veli¬ kosti mer aktivnosti v 1961. in 1986,letu 31 Tabela III - Struktura mestnega prebivalstva SR Sloveni¬ je po velikostnih skupinah mest in stopnja urbanizacije za razdobje 1966-2001 32 Tabela IV Mesta SR Slovenije, razvrščena po velikosti prebivalstva v letu 1966 33 povzetek 36 Kartogrami Kartogram sl. 1 - Občine in regije SR Slovenije Kartogram sl, 2 - Regionalna variacija fertilnosti v SR Sloveniji po stanju 1960-1962 na podlagi bruto koeficientov re¬ produkcije (R) Kartogram sl. 3 - Občine SR Slovenije po velikosti indeksov rasti totalne projekcije prebivalstva v razdobju 1961-1986. - 1 - I. UVODNE OPOMBE Cilji raziskave. Splošni pregled 1. Raziskava je imela kot osnovni cilj izdelati totalno projekcijo prebivalstva v občinah SR Slovenije za razdobje 1966-2001. S totalno projekcijo mislimo projekcijo, ki pomeni rezultan¬ to projekcije obeh bistvenih komponent vsake projekcije prebival¬ stva, to je komponente prirodnega gibanja in komponente selitvenega gibanja prebivalstva. 2. Običajno se izračunavajo samo projekcije prirodnega gibanja prebi¬ valstva, Takšen je bil tudi cilj podobne raziskave, ki jo je Demo¬ grafski inštitut Ekonomske fakultete izvedel v letih 1967 in 1968; rezultati te raziskave so bili publicirani v "zelenih zvezkih" Biroja za regionalno prostorsko planiranje (Ljubljana, 1968,št,11). Kako se izračuna projekcija selitvene komponente, je bilo le meto¬ dološko nakazano, in podani so bili glavni parametri za možni izra¬ čun (gl. tabeli 2 in 3 v citirani razpravi), vendar sami izračuni niso bili izvedeni. Kljub izrecni navedbi v citirani raziskavi (na strani 14. in 16.), da se projekcija, ki je bila podrobno prikaza¬ na v prilogah II in III, nanaša samo naprirodno gibanje prebivalstva, so porabniki pogosto uporabljali in še uporabljajo to projekcijo kot totalno projekcijo, torej v pogrešni do¬ mnevi, da je le-ta vključevala tudi projekcijo selitvene komponente. Če laliko pri projekcijah številčno obsežnih prebivalstev, ki niso v znatni meri izpostavljena učinkom zunanjih selitev, zanemarjamo selitvene komponente, to nikakor ni dopustno pri projekcijah šte¬ vilčno majhnih slovenskih občin. Pri njih ima zaradi močnih občin¬ skih selitvenih tokov selitvena komponenta v mnogih primerih bistve¬ no vlogo. - 2 - Sedanja raziskava je zato izdelala projekcijo selitvene komponente za vsako občino v več variantah v podrobnostih. V Tabelarnem delu so prikazani samo poglavitni rezultati projekcije. Podrobnejši rezul¬ tati za vsako občino posebej po petletnih starostnih skupinah, ločeno za komponenti prirodnega in selitvenega gibanja ter za vsako petletje od 1961 do 2001 so interesentom na razpolago v Biroju za regionalno prostorsko planiranj e. Ha osnovi totalnih projekcij celotnega prebivalstva občin so izra¬ čunane izvedene totalne projekcije delovne sile za vsako občino in totalne projekcije slovenskih mest. Ha koncu je napravljen še poiz¬ kus sintetičnega prikaza kakšne so osnovnetendence prostorske; kon¬ centracije prebivalstva Slovenije za preteklo razdobje osemdesetih let (1880-1961) in za perspektivo, prihodnjih štiridesetih let (1961-2001). masovno izhodišče projekcij e 3* Kot časovno izhodišče projekcije smo vzeli stanje ob popisu 31.3.1961. Včasih se to stanje pri izračunavanju projekcij s pomočjo posebnih koeficientov prevede na stanje sredi leta 1961 , to je na stanje 30.6,1961, Vendar smo pustili kot izhodišče stanje ob popisu, to je stanje zadnjega marca 1961. Stanje politično-teritorialne razdelitve 4 . Če smo vzeli za časovno izhodišče stanje ob popisu 31.marca 1961, tega nismo storili glede stanja politično-teritorialne razdelitve. Ob popisu 31.3,1961 je bilo na območju SR Slovenije 75 občin, To število pa je trajalo zelo malo časa, samo štiri mesece, od 2.2, 1961 do 31.5.1961. Takoj zatem se je še istega leta 1961 število občin znižalo od 75 na 71, prav ob koncu tega leta na 66, se - 3 1.5.1964 ponovno znižalo na 62 občin in v letu 1967 z združitvijo mariborskih mestnih občin na 60 občin. Čeprav so vsi rezultati po¬ pisa prebivalstva iz 1961 obdelani in publicirani po stanju ob popisu, ko je bilo 75 občin, smo vendar izbrali za izhodišče poli- tično-teritorialne razdelitve sedanje stanje 60 občin ter preraču¬ nali vse potrebne podatke v izhodiščnem letu 1961 na stanje politič- no-teritorialne razdelitve, ki je veljala 1.1.1969. Regionalna razčlenitev 5, poleg podatkov za vsako občino posebej smo v Tabelarnem delu izraču¬ nali tudi globale za 13 regij. Občine smo združevali v iste regije, ki jih je uporabil Institut za ekonomske raziskave pri svojih študijah dolgoročnega razvoja gospodarstva SR Slovenije. Regije se naslanjajo v osnovi na Ilešičevo razčlenitev Slovenije na mezoregije, pri čemer so bile nekatere njegove mezoregije spojene v večje enote. Te regije (z nekaterimi majhnimi spremembami, ki jih je narekoval kriterij homo¬ genosti glede na nivoje smrtnosti) smo tudi uporabili pri izračuna¬ vanju tablic smrtnosti. Izdelava tablic smrtnosti za vsako občino posebej bi bila namreč neprimerna glede na majhnost populacij v po¬ sameznih občinah. Katere občino so vključene v posamezne regije, se vidi iz spodnjega pregleda (gl. tudi kartogram slike 1); REGIJE (občine) 1. OBMORSKA (Izola, Koper, Piran) 2. KRAŠKA (Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana) 3. POSOŠKA (Ajdovščina, Idrija, Rova Gorica, Tolmin) 4. ZGORRJESAVSKA (Jesenice, Radovljica) 5. CMTRALKOSLOVERSKA (Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kranj Litija, Ljubljana, Logatec, Škofja Loka, Tržič, Vrhnika) - 4 - 5. KOČEVSKA (Kočevje, Ritnica) 7. DOLENJSKA (Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje) 8. SPODNJESAVSKA (Brežice, Krško, Sevnica) 9. ZASAVSKA (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) 10. SAVINJSKA (Celje, Laško, Možirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje, Žalec) 11. ZGORNJEPODRAVSKA (Dravograd, Ravne, Slovenj Gradec) 12. MARIBORSKA (Lenart, Ormož, Ptuj, Radlje, Bflaribor, Slovenska Bistrica) 13. POMURSKA (G. Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota). - 5 - II. PROJEKCIJA NARAVNEGA GIBANJA Hipoteza o smrtnosti in fertilnosti in izračun projekcije narav¬ nega gibanja 6, Za izhodišče smo vzeli nivoje smrtnosti, kot izhajajo iz skrajšanih tablic smrtnosti, ki smo jih izračunali za vsakega od 17 demografskih X *) smrtnostnih predelov ' po popisu prebivalstva iz 1961 ter po poprečnem številu umerlih po starosti v triletju 1960-1962. Glede bodočega gibanja smrtnosti smo menili, da se bo smrtnost postopoma zmanjševala, in sicer v poprečnem tempu, kot je izražen v standardnih tablicah Združenih na¬ rodov, ki temeljijo na svetovnih trendih o tem (glej: Methods for Population Projections by Sex and Age Population Studies No 25, United Nations, New York 1956). 7. Kot izhodišče za raziskavo fertilnosti so nam rabili bruto koeficienti reprodukcije, ki smo jih izračunali za vsako občino po poprečnem stanju v letih 1960-1962. Rezultati so prikazani grafično v kartograrrru sl, 2. Očitno se kažejo območja nizke fertilnosti na Primorskem, Goriškem, Gorenjskem ter v urbaniziranih predelih okoli Ljubljane, Celja in Ma¬ ribora. Prognoziranje fertilnosti je dosti manj zanesljivo od prognoziranja smrtnosti, zakaj pri fertilnosti ne moremo trditi vnaprej, da obstaja stalna tendenca k zmanjševanju fertilnosti. Kot element, ki naj bi nam rabil pri postavljanju prognoze, smo izra¬ čunali spre m"e m b e fertilnosti v razdobju od 1951-1961 ter x) Demografski smrtnostni predeli so bolj razčlenjeni kot regije. Oblikovani so po kriteriju homogenosti glede na nivoje smrtnosti. 1961-1966, kolikor lahko o njih sklepamo na osnovi sprememb v sploš¬ nih merah natalitete. 8. Po običajnem postopka smo izračunali posebej za moško in posebej za žensko prebivalstvo projekcijo o smrtnosti in fertilnosti po pet¬ letnih razdobjih za vsako občino. Rezultati so prikazani v Tabelar¬ nem delu. - 7 - III. PROJEKCIJA oEHETVENEGA GIBANJA Neto migracije kot izhodišče. Hipoteza o spolni in starostni strukturi 9. Najbolj nezanesljiv element vsake projekcije prebivalstva je hipoteza o bodočem gibanju selitev. Za izhodišče projekcije selitev smo vzeli neto selitve, Ker za občinske selitve ne razpolagamo s podatki o njihovi spolni in starostni sestavi, smo računali za vse občine z isto spolno in starostno strukturo, in sicer smo izbrali tisto, ki je veljala v poprečku za vse neto tokove v raz¬ dobju 1960-1963. Poleg tega smo še postavili domeno, da se ta struk¬ tura s časom ne bo v ničemer spremenila. Hipoteza o smrtnosti in'fertilnosti migrantov 10. Da bi poenostavili izračune,pa tudi spričo splošne nezanesljivosti podatkov in bodočih ocen o gibanju obsega neto migracij po občinah, smo šteli za vse občine isti in konstantni nivo smrt¬ nosti ter isti in konstantni nivo fertilnosti, ki ustreza poprečnemu nivoju smrtnosti v Sloveniji po stanju leta 1960-1962 ter poprečnem nivoju fertilnosti po stanju v razdobju 1961-1965. Hipoteza o bodočem gibanju neto migrantov. Izhodišča 11. Kot.izhodiščna številčna osnova za ugotovitev nivojev in trendov gibanja neto selitev po občinah sta nam rabili dve oceni. Prva je posredna ocena o nivoju neto migracij za vsako občino po rezultatih popisov prebivalstva iz leta 1953 in 1961 ter priročnega gibanja v tem razdobju. Za razdobje 1959-1968 pa razpolagamo z ne¬ posrednimi podatki o priselitvah, in odselitvah za vsako leto. Daje nam jih uradna selitvena statistika, ki sloni na matični' službi in - 8 - registru prebivalcev« Grafični prikaz letnih neto selitvenih podatkov po občinah za raz¬ dobje 1959-1968 kaže izredno nočna kolebati ja iz leta v leto, kar je po našem mnenju predvsem posledica tega, da prihajajo prijave in odjave neenakomerno ter se zaostale prijave iz enega leta akumuli¬ rajo ter se prikazujejo kot migracije naslednjega leta. Drugi raz¬ log močnih nihanj pa je nedvomno vpliv izrazite slučajne komponente, ki se pojavlja pri migracijskih tokovih. Vsekakor se morejo uporabiti letni podatki samo prek tako ali drugače izračunanih srednjih vrednosti kot izraza splošnih tendenc, ce' se te pojavljajo pri migracijskem gi¬ banju. Postavlja se predhodno načelno metodološko vprašanje: Ali naj projek¬ cijo naslonimo na oceno bodočega gibanja absolutnih neto selitvenih frekvenc ali pa na prognozo o gibanju migracijskih koe¬ ficientov (to se pravi, na selitve, izražene na 1.000 prebi¬ valcev) . Odločili smo se za oceno bodočega gibanja neto selitev v absolutnih frekvencah, ker je analiza gibanja neto selitev za razdobje 1953-1961 in 1959-1968 pokazala, da ni pomembne zveze med absolutnim nivojem prebivalstva in višino neto selitev ali smerjo in jakostjo gibanja neto selitev, pokazali pa so se jasno izraženi trendi v gibanju abso¬ lutnih neto selitev. Glede na primeroma kratko razdobje, za katero smo razpolagali s podat¬ ki neto migracij in upoštevaje splošni vtis o smeri gibanja le-teh, smo izračunali za vsako občino linearne trende za razdobje 1959 - 1968 ter jih ekstrapolirali do leta 1975. 12. Projekcijo neto migracij smo postavili v treh variantah; v spodnji, srednji in zgornji. Izračun treh variant se pojavlja v naši projekciji šele s petletjem 1966-1970. Tu smo mnenja, da absolutne neto frekvence ne bodo padle pod trendno stanje petletja 1961-1965, to je spodnja meja in spodnja varianta, da pa tudi ne bodo prekoračile petletne vsote trend- 3 nih vrednosti za razdobje 1971-1975, vzete kot maksimalna meja, ki je neto migracije vse do leta 2001 ne bodo presegle, Ta maksimalna meja 'je šteta kot gornja varianta. V primeru padajočih (negativnih) trendov so stvari seveda zaobrnjene; petletna trendna vsota 1961-1965 pomeni zgor¬ njo, petletna trendna vsota 1971-1975 pa spodnjo mejo. Srednja varianta je njuna aritmetična sredina, ali, kar je isto, petletna vsota trendov v letih 1966-1970. V okviru tako postavljenih treh variant smo postavili domnevo, da bodo od 1966. leta dalje tja do 2001. ostale neto selitvene frekvence konstantne , in to na tistem nivoju, kot ga kaže pri vsaki občini vsaka od treh variant. SMISEL KAŠE HIPOTEZE 0 SELITVAH JE TOREJ, DA NAKAZUJE MEJE (spodnjo in zgornjo), KI JIH PO KAŠI OCENI NETO SE¬ LITVE DANE OBČINE NE BODO PREKORAČILE, Domneva o konstantnosti teh meja v razdobju 1966-2001 zelo olajša računske operacije, zdi se nam pa tudi smiselno postavljena glede na to, da je spričo šibkega pozna¬ vanja migracijskih procesov in zakonitosti njihovega gibanja praktično nemogoče postavljati določnejše hipoteze o takšnem ali drugačnem gi¬ banju migracij iz enega petletja v drugo. Efekti selitev na priročno gibanje 13. S prognoziranjem konstantno ponavljajočega se petletnega neto do¬ toka selitev za vsako občino pa smo ugotovili šele prvi element celotne projekcije selitev. Upoštevati je namreč potrebno, da ti do¬ seljenci (ali odseljenci) sami povzročajo dodatni tok naravnega gi¬ banja (ker se poročajo in imajo otroke, pa tudi umirajo). S tem, da izpostavimo letne neto dotoke selitev učinkom priročnega gibanja (s pomočjo analognih postopkov, ki smo jih uporabili za projekcijo naravnega gibanja celotnega prebivalstva), smo prišli do drugega elementa celotne projekcije selitvene komponente. Šale seštevek obeh elementov daje celotno projekcijo selitev. - 10 - IV o PROJEKCIJA ' TOTAHTEGA PREEEV VI S TVA Pregled za vso Slovenijo 14. Po srednji varianti projekcijo se bo gibalo prebivalstvo Slovenije v razdobju 1961-2001 takole (z desno so podani podatki projekcije za Jugoslavijo, kakor jih je izračunal Zvezni zavod za statistiko; Po totalni projekciji predvidevamo torej, da se bo povečalo število prebivalstva SR Slovenije do leta 1986 (računano od zadnjega popisa 1961) za okroglo eno tretjino (od 100 na 134), do konca tega stoletja, tj. do 1. 2001 pa za dobro polovico (od 100 na 153). - 13- - Projekcija, ki jo za SR Slovenijo izračunava Zvezni zavod za stati¬ stiko, znaša za 1986 leto 1936 tisoč, in je torej za 8,5% nižja cd naše. Vendar gre razlika.predvsem na račun tega, da zvezna projekcija ne upošteva selitev in naravnega prirastka, ki gre na račun selitvene komponente. Če pri naši projekciji vzamemo v poštev samo prirodno gi¬ banje, pridemo na vrednost 1962 tisoč prebivalcev, kar je zelo blizu zvezni projekciji, Ker je SLOVENIJA selitveno aktivna (priseljuje se več oseb vsako leto, kot se jih odseljuje) in smo vzeli v poštev tudi v projekciji, da os¬ taja selitveno aktivna, medtem ko je Jugoslavija selitveno pasivna, napovedujemo, da bo naraščalo prebivalstvo Slovenije hitreje kot pre¬ bivalstvo Jugoslavije, Do leta 1986 se bo prebivalstvo Slovenije (po srednji projekciji) povečalo za 33 %, Jugoslavije pa za 30 odstotkov; zaradi tega ste bo odstotni delež prebivalstva Slovenije, ki je znašal 1961, leta 8,58, povečal na 8,84 odstotkov v letu 1986, 15, Totalna projekcija prebivalstva je rezultanta (seštevek) dveh faktor¬ jev: projekcije naravnega gibanja in projekcije selitev. V kakšnem odnosu sta si ta faktorja do totalne projekcije, kakšna je dinamika notranje strukture totalne projekcije ter kakšne so razvojne tendence, ki jih projekcija za bodoče razkriva (vselej s pogojem, da so osnovne temelji domneve, na katerih/projekcija, razumno postavljene in da se bodo realizirale), se vidi iz naslednjega pregleda, kjer je totalna pro¬ jekcija razčlenjena na obe komponenti (v 1000 prebiv.) - 12 - H gornji tabeli je potrebno predvsem zapisati, da rezultati za vso SR Slovenijo niso dobljeni avt oht ono, to se pravi, neposredno na podlagi določenih hipotez za vso Slovenijo, ampak da so izvedeni kot rezultanta (seštevek) projekcij za vsako občino posebej. Primarne so torej projekcije za vsako občino. Ob domnevi, da bi se realizirale tendence glede prirodnega in posebej glede selitvenega gibanja, kot kaže vsaka občina posebej in kot slede iz hipotez, postavljenih in kvant ificiranih za vsako občino posebej, bi bilo totalno gibanje prebivalstva v vsej Sloveniji tako, kot ga slika naša projekcija. Jas¬ no je seveda, da so si razvojne tendence v gibanju prebivalstva po posameznih občinah - to velja prav posebej za selitveno komponento gibanja - v medsebojni bolj ali manj čvrsti odvisnosti. Določena pro- je nujno odvisna jicirana pozitivna neto selitev v eni obcmi/od tega, da bo¬ do pokazale kake druge občine ali pa republike, iz katerih se prebival¬ stvo doseljujo, ustrezne negativne neto selitve. In obratno: domnevne negat ivne neto selitve kake občine so vezane na domnevanje, da bodo našli presežki prebivalstva, ki se kažejo v negativnih neto selitvah, ustrezno povpraševanje in sprejem v selitveno aktivnih obči¬ nah ali republikah. Izredno velika odseljevanja zadnjih let v tujino kažejo očito na to, da absorpcijska moč in selitvena privlačnost se¬ litveno aktivnih republik (med nje spada vsekakor SR Slovenija) ter v okviru SR Slovenije selitveno aktivnih občin ni bila tako močna, da bi sprejela vse presežke, ki so se tendenčno ponujali in smo z njimi v naših hipotezah računali, pa so se zato deloma preusmerili v tujino deloma pa ostajali v selitveno pasivnih občinah. Vsekakor je takšna situacija kot refleks neugodnega gospodarskega razvoja delovala tako, - 3-3 - da se je zmanjšal celotni obseg občinskih selitev, S tega vidika so v projekciji predvidene neto selitve za prvi dve petletji projekcije (tj. za petletji 1961/65 in 1966/70) pri mnogih občinah, pa tudi v celoti za vso Slovenijo, previsoke, Mi vendar osnovnih hipotez, kot so bile obrazložene v prejšnjih razdelkih, nismo spreminjali, in to v glavnem iz dveh razlogov. Prvič, ker gre za dolgoročno, interval štiridesetih let obsegajočo projekcijo, in ker štejemo, da je gospodarska stagnacija, ki je povzročila, da se je zmanjšal obseg selitev na območju Slovenije, prehodna, in menimo, da bo naše gospo¬ darstvo v zvezi z realizacijo predvidenih reformskih in družbenopolitič¬ nih sistemskih mer zopet oživelo* in drugič, ker bi zahtevalo spreminja¬ nje postavljenih hipotez, ki slone na splošnih dosedanjih razvojnih tren¬ dih gibanja prebivalstva v vsaki občini, podrobno ekonomsko analizo sta¬ nja in verjetnega bodočega razvoja vsake od 57 občinskih teritorialnih enot, kar je bilo zunaj namena in dosega te raziskave. Vsekakor je pomen vsake projekcije relativen in vezan na domneve, ki so v hipotezah formuli¬ rane. Tudi če se posamezne ne uresničijo ali vsaj ne v predvidenem obse¬ gu, in se zato zmanjšuje prognostična vrednost projekcije, ohranja pro¬ jekcija vrednost kot zaznavanje smeri, v katerih bi se prebivalstvo gi¬ balo, in proporcev, ki bi se pojavili (proporcev v pogledu spolne, sta¬ rostne, aktivnestne itd. strukture prebivalstva), če bi neovirano delo¬ vale osnovne tendence, ki so vsebovane v računih projekcije. Če se vrhemo h gornji tabeli, lahko ugotovimo, da naravni prirastek počasi pada, čeprav smo v hipotezah računali s konstantno smrtnostjo in konstant¬ no fertilnostjo. Razlog je ta, da se nadaljuje proces staranja prebivalst¬ va; kontigent starejšega in starega prebivalstva (v starosti 65 in več let relativno raste in prav tako raste tudi relativni delež starejših žena z zmanjšano fertilnostj o v okviru fertilnega kontigenta žena. Obe tendenci vodita v naraščanje števila umrlih in padanje števila živoroje¬ nih, to se pravi, -v padanje naravnega prirastka, ki ga očitno ne kompen¬ zira naraščanje absolutne mase prebivalstva. Selitveni prirastek močno poskoči tako v absolutnem kot relativnem izrazu (na 1000 prebivalcev) iz petietja 1961/65 na petletje 1966/70, 14 - Razlog jev računih naše metodologije. Medtem ko smo se pri petletju 1961/65 naslonili na trendne, to je poprečne vrednosti dejanskih neto selitev, smo s petletjem 1966/70 prešli pri s r e d n j i varianti (ki je v tabeli prikazana) na ekstrapolirane trendne vrednosti poprečka med zgornjo in spodnjo mejo (tj. na srednjo vrednost trendnega nivoja 1971/75 in 1961/65), ki je vsekakor večja od nivoja v 1961/65. Rahlo naraščanje selitvenih prirastkov po petletju 1961/65 sledi iz okolnosti, da so v selitveni komponenti vključeni tudi efekti, ki jih povzročajo selitve v naravnem gibanju (rojstva in smrti migrantov). Pri orisanem razvoju projekcije je posebno značilen odnos med selit¬ venim in naravnim prirastkom ter selitveno in naravno komponento gi¬ banja prebivalstva. V tendencah, ki jih odnosa kažeta, se v sintetični obliki izraža vse večji pomen selitev v razvoju našega prebivalstva in prek tega v splošnem gospodarskem in družbenem razvoju. Selitveni prirastek znaša v prvem petletju 1961/65 komaj do¬ bro četrtino celotnega prirastka, njegov delež v petletju 1981/85 bo poskočil na dobro tretjino (35,2 %), v naslednjih petnajstih letih razdobja 1986/2001 pa v poprečju celo na 40%, podobna tendenca, ko narašča vloga selitev, se prav tako kaže v odstot¬ nem deležu selitvene komponente v totalni projekciji, če vzamemo za iz¬ hodišče leto 1961, potem je na začetku drugega petletja, to je leta 1966 , prispevek selitvene komponente totalni projekciji seveda primeroma majhen, saj znaša komaj 1,5%, Vendar se odstotni delež selitvene komponente nag¬ lo veča, tako da doseže v projekciji za 2001. leto 12 odstotkov; to po¬ meni, da bo tedaj vsak deveti prebivalec pridobljen iz neto selitev, ki so se realizirale po letu 1961 . Ker pa je struktura neto selitev takšna da so le—te rezultanta odseljevanja iz Slovenije v tujino in številčno močnejšega priseljevanja iz drugih republik, in ker gre pri odseljevanju za relativno kvalificirano delovno silo, pri priseljevanju za v osnovi nekvalificirano, pomeni takšne vrste neto selitveni prirastek stalen pritisk na kvalifikacijsko strukturo naše delovne sile. Tendenco k slabšanju kvalifikacijske strukture naše delovne sile, ki is toga iz¬ haja, bomo mogli premagati samo tako, da bomo sistematično skrbeli, da se dvigne kvalifikacijska raven doseljencev . Druga možnost, da bi namreč - 15 - zaustavili priseljevanje iz dingih republik, je spričo našega razme¬ roma razvitega gospodarstva po našem mnenju nerealna. 16. Totalna projekcija je računana v treh variantah glede na različne hipoteze, ki so bile postavljene o bodočem gibanju selitev. Medse¬ bojni odnos treh variant je razviden iz naslednjega pregleda; Razpon med spodnjo in zgornjo varianto se s časovno odmaknjenostjo projekcije povečuje kljub hipotezam o konstantnosti selitvenih para¬ metrov za vsako varianto. Razlog je v efektih, ki jih ima vsaka selit¬ vena varianta na prirodno gibanje, kakršno povzročajo selitve. Ti efekti pa se s časom kumulirajo, Vsekakor ostaja razpon med zgornjo in spodnjo varianto do leta 1986 v razumnih mejah, saj ne presega 10- procentnih točk. 17. Primerjava starostne strukture prebivalstva Slovenije iz leta 1961 z ono iz projekcije 2001. leta kaže, da se bo proces staranja prebi¬ valstva nadaljeval. (Glej spodnjo tabelo!) STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA SR SLOVENIJE Odstotki otrok in mladih ljudi se zmanjšujejo, medtem ko se odstotki starejših in starih ljudi povečujejo. Odstotek otrok do 14 lot se zniža od 27,4% na 23,7 %, odstotek starejših in starih od 65. leta navzgor pa se poveča od 7,8 % na 11,3 . Še bolj zgovorno priča o sta¬ ranju našega prebivalstva koeficient staranja, tj. odnos otrok do starejšega prebivalstva 65 in več let. Leta 1961 je prišlo na 100 starejših prebivalcev 350 otrok, leta 2001 pa bo po naši projekciji to število padlo na 210. Če je šteti omenjena razmerja za neugodna z vidika svežine, iniciativnosti in dinamične prilagodljivosti novim pogojem, ki jo vnaša mlado prebivalstvo v družbene razmere, jez gos¬ podarskega vidika pojav staranja prebivalstva ugoden, ker zmanjšuje breme vzdrževanja otrok (do 14. leta) in starejšega prebivalstva (prek 65 let), ki ga mora prevzeti prebivalstvo v delovni starosti (od 15 do 64 let). Leta 1961 je bilo na 100 prebivalcev v delovni - 17 - starosti 54,3 "vzdrževanih" prebivalcev, medtem ko se bo ta koeficient obremenitve zmanjšal leta 1986 na 53,8 prebivalcev. Pregled po občinah 18. v Tabelarnem pregledu (tabela 1) so vse občine razvrščene po velikosti indeksa rasti za leto 1986 v primeru s 1961, Totalni indeks rasti iz prvega stolpca je zatem razčlenjen na svoja sestavna dela, iz katerih je aditivno sestavljen: iz indeksa rasti naravnega gibanja (v stolpcu b) in iz dodatka., ki gre na račun selitvene komponente (v stolpcu c). Na koncu jev zadnjem stolpcu (d) podano še absolutno število prebi¬ valstva vsake občine po stanju leta 1961. V tem pregledu je pri Metliki vzet kot totalni indeks samo indeks, ki rezultira iz projekcije naravnega gibanja. Razlogi za to so podani spodaj pod točko 21. Variabilnost indeksa totalne projekcije (iz prvega stolpca) je -kot vi¬ dimo iz pregleda - po občinah zelo velika, saj znaša razpon med nje¬ govo najnižjo (Tolmin 82,3) in najvišjo vrednostjo (Ljubljana 199,0) 117 odstotnih točk, pri čemer je potrebno še poudariti, da tečejo vrednosti brez velikih praznin od najnižjih (82,3) tja do najvišje vrednosti, ki jo ima indeks Kopra (159,3). Edino indeksa za Velenje in Ljubljano sta zelo različna od vseh drugih. Vse občine lahko razporedimo glede na tempo projicirane rasti v raz¬ dobju od 1961 do 1986 na tri osnovne skupine: na občine s srednjo (splošno slovensko) totalno rastjo z vrednostjo indeksa totalne pro¬ jekcije od 130,0 do 139,9 (133,5 znaša indeks za vso Slovenijo) ter na skupini s podpoprečno in z nadpopreono projicirano rastjo glede na to, ali vrednost njihovega indeksa pade pod ali nad meje "srednje" skupine. Ta osnovna kategorizacija občin se v bistvu ujema s katego¬ rizacijo občin na priselitvene, odselitvene in selitveno nevtralne. Vse občine z nadpoprečnim indeksom (140.0 in prek) so izrazito prise- litvene. Vrednost njihovih indeksov neto selitev je višja od 10,0. Edino Novo Gorico, ki zaradi nizkega indeksa prirodne rasti šteje - :n - v skupino podpoprečne totalne projicirane rasti, je priključiti z vidika neto selitev v priselitvene občine. Vse občine s podpoprečno projicirano rastjo kažejo negativno neto selitveno rast, s pravkar omenjeno izjemo Nove (Jorice, ki se ji pridruži še Radovljica in Tr¬ bovlje; ti dve imata pozitivno selitveno neto rast, ali zaradi niz¬ kega prirodnega prirastka ju štejemo v podpoprečno skupino totalne projicirane rasti. V srednji skupini so občine, ki so v neto selit- vnem pogledu neizrazite ter kažejo nizki pozitivni ali negativni selitveni prirastek. Med selitveno "nevtralne" občine (z indeksom neto selitev med +5,0 % in -5%) bi bilo vključiti še nekatere občine s podpoprečno totalno projicirano rastjo, kjer se nizki neto selitve¬ ni prirastek ujema s šibkim naravnim prirastkom (Idrija, Trbovlje, Metlika in Sevnica poleg prej omenjenih izjem Trbovelj, Nove Gorice in Radovljice), 19. Na koncu, še podrobneje karakterizirajmo posamezne skupine občin gle¬ de na variacijo indeksa totalne projekcije. Tri osnovne skupine smo že spoznali. To so bile srednja, s selitvenega vidika nevtralna sku¬ pina z vrednostmi indeksa totalne projekcije od 130 do 139 ter skupini odselitvenih ali priselitvenih občin pod spodnjo ali nad zgornjo mejo intervala srednje skupine, Odselitvene oziroma podpoprečne občine glede na indeks totalne pro¬ jekcije lahko razdelimo na tri podskupine, in sicer* a) na podskupino od 80 do 99,.9, ki jo bomo označili kot depopulacijsko , ker gre za občine, ki izgubljajo prebivalstvo; b) na podskupino od 100,0 do 109,9, ki jo lahko označimo kot pod¬ skupino s prebivalstvom, ki stagnira ; c) na podskupino od 110,0 do 129,9, ki bo imela oznako podskupine s šibko rastjo prebivalstva. Tudi skupino z nadpoprečnim indeksom totalne projekcije bomo razdelili na tri podskupine, vendar sta samo dve izmed njih zasedeni s frekven¬ cami, in to* - 19 - a) podskupina od 140,0 do 159,9, tj. podskupina z močno rastjo- b) podskupina od 160,0 do’179,9 z zelo močno rastjo; c) podskupina od 180,0 in čez, kot podskupina z izredno naglo rastjo, 20. Teritorialna distribucija občin po velikosti indeksov rasti totalne projekcije prebivalstva 1986/1961 je prikazana v kartogramu na sl, 3, Jasno se očrtava pet teritorialnih žarišč koncentracije prebivalstva: ljubljansko, gorenjsko, celjsko-velenjsko, mariborsko in koprsko. K depopulaciji in stagnaciji pa so v projekciji nagnjene predvsem Pri¬ morska s Tolminskim ter (v manjši meri) deli Dolenjske in Štajerske, 21. (Pripomba k projekciji o rasti prebivalstva občine in mesta Metlika). Projekcija o rasti prebivalstva občine in mesta Metlika je zelo nego¬ tova. Število prebivalstva v občini Metlika je v zadnjih 70 letih stalno nazadovalo, v razdobju 1880 do 1948 se je zmanjšalo od 8.819 na 7.280. Med popisoma 1948 in 1953 je sicer poskočilo od 7.280 na 7.421, to je letno za poprečno 30 oseb, a v razdobju od 1953 do 1961 je zopet padlo na 6,881 prebivalcev ali letno poprečno za 80 oseb, V zadnjih treh letih, za katera razpolagamo s podatki iz registra prebivalstva (1966-1968), pa se pojavlja zopet močan skok, na leto poprečno za 83 oseb, to je približno prav toliko, za.kolikor je število prebivalstva poprej padalo. Stanje po registru marca 1969 znaša 7.223 prebivalcev. Prav tako negotovi so podatki o selitvah, ki so bistvena komponenta v gibanju celotnega prebivalstva. Ti podatki zelo varSrajo, V pet- letju od 1961 do 1965 (ki nam je bilo sicer za osnovo prognoze), je bilo skupaj 50 neto priselitev, in sicer s tendenco naraščanja, tako da smo vzeli po naši splošni metodologiji petletno neto selitev v znesku 50 kot minimalno, 200-kot srednjo in 350 kot maksimalno domnevo (to so vrednosti, ki izhajajo iz gibanja trenda). 20 - V. PROJEKCIJ'. DELOVNE SILE Načelno 22, Projekcija delovne sile sloni na projekciji prebivalstva po spolnih in starostnih skupinah in spada s tega vidika k izvedenim projekcijam. Poleg projekcije prebivalstva je vendar še potrebna projekcija mer aktivnosti po spolih in starostnih skupinah. Če apliciramo projici¬ rane mere aktivnosti na projekcijo prebivalstva, to se pravi, če jih med seboj pomnožimo, pridemo do absolutnih frekvenc o številu aktivnega prebivalstva v okviru vsake spolne in starostne skupine. Na koncu nam je treba le-te sešteti, pa dobimo prognozirani obseg delovne sile. Osnovni problem je vsekakor oceniti, kako se bodo mere aktivnosti v prihodnosti gibale po starosti in spolu. Projekcija spolnih in starostnih mer aktivnosti po občinah 23. Za izhodišče so nam rabile mere a k tivnosti po spolu in starosti v vsaki občini, Te mere kažejo ob primerjavi ene občine z drugo veliko variabilnost, kar smo lahko tudi pričakovali. Mere aktivnosti so pred¬ vsem odvisne od stopnje ekonomske razvitosti, in to je bilo v mnogih študijah podrobneje raziskano. (Glej zlasti študije sekretariata Združenih narodov). Če vzamemo za slovenske občine kot splošno merilo njihove razvitosti odstotek nekmetijskega prebivalstva (to je zelo prikladno merilo, ker je neodvisno od sprememb in razlik v vrednosti denarja), lahko ugoto¬ vimo po podatkih popisa prebivalstva 1961 zelo jasno izraženo korela¬ cijo med splošno mero aktivnosti in odstotkom nekmečkega prebivalstva po občinah. Pomembno je tudi ugotoviti, da je regresija mer aktivnosti v odvisnosti od.odstotka nekmečkega prebivalstva za moško prebivalstvo linearna in padajoča, za žensko prebivalstvo pa krivuljčna, in sicer tako, da z rastjo nekmečkega prebivalstva, to se pravi, z rastjo ekonom¬ skega razvoja najprej pada, in to dosti naglo, potem pričenja rasti in se polagoma približuje meram aktivnosti moškega prebivalstva. Teoretska 21 - razlaga teh tendenc je znana. Prehod moškega prebivalstva iz kmetij¬ ske v nekmetijske dejavnosti je zvezan s postopnim zmanjševanjem aktivnosti, kar je posledica podaljševanja šolske obveznosti in po¬ prejšnjega odhajanja v pokoj. Pri ženskem prebivalstva pa je prehod od kmečkih v nekmečke dejavnosti’v mnogih primerih v obliki prese¬ litve s kmetov v mesto, kjer se poročena žena često sploh ne zaposli ter se posveča samo gospodinjskim poslom in skrbi za otroke. Šele kasneje, ko se privadi urbanemu okolju, ko otroci odrastejo itd,, se pričenja žena v večji meri zopet zaposlovati, tako, da pričenja mera ženske aktivnosti rasti. Seveda so na delu še razni drugi faktorji. Gibanje nekmečkega prebivalstva po občinah, nam je znano za razmero¬ ma dosti dolgo razdobje zadnjih dvajsetih let (popisa 1953, 1961 in letni podatki nase uradne statistike na osnovi letnih študij po re¬ gistru prebivalstva), tako da se jasno očrtavajo osnovne razvojne tendence, Z njihovo linearno ekstrapolacijo do leta 1986 smo s pomočjo regresijskih enač^fzračunati za vsako petletje ustrezne vrednosti splošnih mer aktivnosti, od njih pa preiti na spolne in starostne specifične mere aktivnosti. Pregled rezultatov za vso Slovenijo 24. Splošne spremembe v merah aktivnosti prebivalstva Slovenije so raz¬ vidne iz spodnjega pregleda (prebivalstvo v tisočih)* 22 - Odstotek aktivnega prebivalstva (delovne sile) se bo po projekciji v letu 1986 nekoliko povečal v odnosu do 1961. leta, o čemer smo pi¬ sali že spredaj. To večanje pa gre povsem na račun dosti močnejšega povečanja v odstotkih aktivnih žena, ki prekompenzira občutno zmanj¬ šanje odstotka aktivnih moških. Oblikovanje takšnih odnosov je posle¬ dica hipotez, ki smo jih napravili in ki se zde utemeljene glede na splošno ponašanje razvoja mer aktivnosti v preteklosti pri nas in v svetu. Vsekakor je najpomembnejše' dejstvo, ki nas pričakuje v bodoče, podčrtati povečano angažiranje ženskega prebivalstva kot delovne sile z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. 25. Drugo pomembno dejstvo, ki je posledica sprememb v starostni struktu¬ ri celotnega prebivalstva (o čemer smo pisali pod točko 4), je stara¬ nje delovne sile. 0 tem se lahko prepričamo, če vzporedimo starostno strukturo delovne sile iz leta 1961 z ono iz projekcije za leto 1986; Pojav staranja delovne sile ima tako ugodne kot neugodne posledice. Med ugodne je vsekakor šteti večjo izkušenost in zrelost delovne sile ter manjše nagnjenje k menjanju delovnega mesta, to se pravi manjšo fluktuacijo delovne sile, ki iz tega izhaja. Neugodno pa je, da je starejša delovna sila manj sprejemljiva za prekvalifikacijo, za dopolnilno kvalifikacijo in dopolnilno izobraževanje in sploh za hitrejše, prilagajanje morebitnim novim, spremenjenim delovnim in - 23 - proizvodnim pogojem, ki jih prinaša hitra dinamika tehnološkega raz¬ voja. Pomembno je preiskati, kako se bodo obnašalo mere aktivnosti po sta¬ rostnih skupinah, o čemer nas pouči naslednji številčni pregledj Kot vidimo, prihaja do manjšanja aktivnosti pri moškem prebivalstvu v vseh starostnih skupinah, z izjemo malenkostnega povečanja pri naj¬ višji skupini, V tem manjšanju je treba gledati posledico prehajanja iz kmetijske v nekmetijske dejavnosti in iz vaških v urbane življenj¬ ske razmere (podaljšanje šolanja in uka, poprejšnje odhajanje v pokoj in invalidnost, odkrita nezaposlenost v mestu v primeri s prikrito na deželi ipd.) Pri ženskem prebivalstvu so efekti prehajanja v ne¬ kmečka in urbane dejavnosti ter razmere specifični, ker njihova ak¬ tivnost v mlajših'(odraslih) letih upada (do 34. leta starosti v zve¬ zi z majhnimi otroki in skrbjo za družino, ki pomeni v urbanih razme¬ rah, kjer živita mož in žena pogosto brez bližnjih sorodnikov, večjo obremenitev za ženo), da pa v kasnejših letih njihova aktivnost narašča (ko otroci dorastejo, ko se veča povpraševanje za žensko delovno silo itd.). P regled po občinah 26» Mere aktivnosti po občinah kažejo podobne tendence, kot veljajo za vso Slovenijo. Iz pregleda tabele št. 2, kjer so razvrščene vse ob¬ čine po velikosti mer aktivnosti v letu 1961, a je vsaki občini še dodan podatek o projicirani meri za leto 1968, moremo ugotoviti sle¬ deče značilnosti: -1, Nivoji mer aktivnosti v letu 1961 variirajo dosti močno, od 38 do 61, Razlike v nivojih so razultanta mnogih faktorjev, med katerimi prevladujejo predvsem stopnja ekonomskega razvoja, vrsta dejavnosti prebivalstva (pretežno sekundarne, zlasti rudarske dejavnosti, pa pomembne terciarne dejavnosti) in spolna struktura prebivalstva. Ru¬ darske občine (Trbovlje, Ravne, Zagorje, Hrastnik itd.) imajo zelo nizke mere aktivnosti, posebno zaradi tega, ker je žensko prebivalst¬ vo v veliki meri gospodarsko neaktivno; Maribor, Celje, Ljubljana, Kranj imajo razmeroma visoke mere aktivnosti, ker je žensko mestno prebivalstvo razmeroma visoko aktivno, posebno pa tamkajšnjo aktiv¬ nost stopnjuje potreba po ženski terciarni dejavnosti. Sicer pa imajo visoke nivoje aktivnosti manj razvite občine s prevladujočo kmetijsko dejavnostjo prebivalstva, kjer je mera aktivnosti visoka tako pri moš¬ kem kot pri ženskem prebivalstvu. r-2. Očitna je tendenca, da naraščajo mere aktivnosti v raz¬ dobju od 1961 do 1986 pri tistih občinah, ki imajo v letu 1961 nizek nivo aktivnosti, in padajo v primerih, ko je nivo aktivnosti v letu 1961 visok. Tendenca se pojasnjuje s splošno zakonitostjo dina¬ mike v aktivnosti prebivalstva, o kateri smo že pisali, V ekonomsko manj razvitih območjih je prebivalstvo zaposleno pretežno v kmetijstvu, kjer so mere aktivnosti zelo visoke. Ne obstajata niti spodnja niti zgornja starostna meja za aktivnost prebivalstva, poleg tega so mere aktivnosti ženskega prebivalstva zaradi ženskega dela v kmetijstvu visoke, Z ekonomskim razvojem mere aktivnosti najprej močno padajo (obvezno šolanje otrok, poprejšnja starostna meja zaradi socialnega zavarovanja, zmanjšanje ženske aktivnosti pid prehodu na urbane - 25 - dejavnosti moža ipd.) To je vendarle samo prva reakcija aktivnosti prebivalstva na povečani ekonomski razvoj. V tej fazi so gospodarsko manj razvite občine na koncu pregleda tabele št. 2 (Murska Sobota, Lendava, Lenart, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Šmarje itd.) V kasnejši fazi gospodarskega razvoja take občine pa pričenja aktivnost prebivalstva, potem ko je dosegla minimum, zopet naraščati, in to predvsem zaradi vse, večjega zaposlovanja ženskega prebivalstva; pa tudi moško pre¬ bivalstvo se še močneje zaposluje pri konstantnem večanju povpraše¬ vanja po delovni sili, ki jo povzroča intenzivni gospodarski razvoj. -3. Kot rezultanta gornjih tendenc se s časom nujno zmanjša varia¬ bilnost mer aktivnosti po občinah, ker se svoječasne maksimalne mere aktivnosti, ki so bile izraz nerazvitosti, zmanjšujejo, minimalne mere pa - kot smo videli - povečujejo. Prav to tendenco lahko pazi¬ mo tudi v razponu variabilnosti pri naših občinah. Razpon med naj¬ višjo in najnižjo mero aktivnosti je znašal 1961. leta 23 odstotnih točk (tj. razlika 61 - 38), leta 1986 pa se razpon znižuje na 17 (59 - 42). - 26 VI. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA MEST Izbira mest. 27. Projekcija prebivalstva mest je izdelana za 76 izbranih mestnih naselij, V tem izbranem spisku mest so zajeta vsa pomembnejša mestna naselja Slovenije, od naših najmanjših mest s komaj 600 prebivalci, kot sta Kostanjevica in Višnja gora, do- Maribora in Ljubljane z okn- glo 100 oziroma 200 tisoč prebivalci. Metoda projekcije 28, Projekcija prebivalstva mest je izvedena iz srednje med tremi varian¬ tami projekcije prebivalstva občin, na katerih območju mesta leže. Izračunali smo odstotke prebivalstva vsakega mesta v primerjavi s celotnim prebivalstvom občin za razdobje zadnjih 90 let (od 1880 do 1969), ugotovili povojne (linearne) trende, ki jih kaže gibanje odstot¬ kov, in vzeli v poštev, da se bo opazovana odstotna rast prebivalstva nadaljevala še prihodnjih 15 let (do leta 1986), Menimo, da je pet¬ najstletno razdobje razmeroma kratko, in ni verjetno, da bi se res¬ nična rast odstotkov bistveno razhajala od prognozirane, seveda z iz¬ jemo tistih primerov, v katerih se bodo pojavili povsem novi dejavniki rasti mest (n,pr, lokacija kake nove velike industrije). Projekcija splošnega pomena,kakršna je naša, seveda ne more upoštevati takšnih primerov. Projekcijo absolutnega števila prebivalstva mest smo dobi¬ li tako, da smo aplicirali prognozirane odstotke na projekcijo celot¬ nega prebivalstva zadevnih občin. Prikaz rezultatov 29* V tabeli 4 . Tabelarnega dela so rezultati projekcije o rasti mest za izbrana leta 1971, 1986 in 2001. Za primerjavo je privzeto iz** hodiščno leto popisa. 1961. Mesta so razporejena po regijah, za vsako je ponovljena projekcija prebivalstva regije iz tabele I Tabelarnega bela. Prav tako jev vsaki regiji izkazana vsota mestnega prebivalstva regije ter jejizračunan odstotek urbanizacije prebivalstva v regiji kot delež mestnega prebivalstva regije v primerih s celotnim prebival¬ stvom regije. V tem tekstnem uvodnem delu pa sta dva analitska pregleda. Prvi (tabela 3) je tabela o strukturnih spremembah prebivalstva mest po večjih velikostnih kategorijah, drugi (tabela 4) vsebuje individualni spisek mest, razvrščenih po velikosti prebivalstva v letu 1966 s podat¬ ki za 1966 in 1986 ter z indeksom rasti za razdobje 1966 in 1986, Stopnja urbanizacije V zadnji vrstici zgornjega dela tabele 3 je prikazan razvoj stopnje urbanizacije prebivalstva Slovenije za projicirano razdobje 1966 do 2001. Do leta 2001 se bo projicirana urbanizacija Slovenije dvignila od sedanjih 38,2 % na 58,6 kar štejemo še vedno kot zelo nizek nivo urbanizacije za gospodarsko razvito Slovenijo. Takšna raven ur¬ banizacije bi mogla navesti na misel, da je naša domneva o tempu rasti mest zelo konservativna. Če bomo znali (in hoteli,) z ustreznimi merami stimulirati rast mest, lahko upamo, da bomo dosegli leta 2001 stopnjo urbanizacije našega prebivalstva na nivoju okoli 70 odstotkov, kar bo - v primeri z drugimi gospodarsko razvitimi deželami - še vedno zmerna raven. Spremembe v strukturi mestnega prebivalstva glede na na velikostne kategorije mest Najmočnejšo rast prebivalstva kaže C kategorija mest (od 9-10 po stanju 1966), vendar gre močni porast povsem na račun izjemnega relativnega porasta Velenja, Če odmislimo Velenje, potem opazimo 28 - zakonitost, da tempo projicirane rasti mest pojema z velikostjo mest« Čim manjše je mesto, tem slabša je njegova prognozirana rast, Mala in manjša mesta praktično stagnirajo v rasti. Le če je mestu uspelo doseči in preteči določen velikostni nivo (vsaj prek 5.000 ali prek 10 tisoč), se vključuje v spontan in pospešen proces rasti mest (mestno prebivalstvo določenega obsega nujno priteguje terciarne dejavnosti; te privabljajo novo industrijo, to se pravi, povečano delovno silo, ki zopet priteguje terciarno prebivalstvo itd«) Omenjena tendenca razvoja ima nujno za posledico povsem določeno spremembo v strukturi mestnega prebivalstva ne glede na velikost mest. Naši obe največji mesti (Ljubljana in Maribor) se bližata v projekciji 50 % celotnega mestnega prebivalstva. Tudi nadaljnjih naših devet največj ih mest (velikosti okoli in nad 10 tisoč) kaže nadpoprečno rast, pa se jim zato tudi veča relativna udeležba v celotnem mestnem prebivalstvu. Odstotki vseh drugih manjših mest stagnirajo ali pa se občutno zmanjšujejo. - 29 - Tabela I OBČINE SR SLOVENIJE PO VELIKOSTNIM REDU INDEKSOV RASTI PREBIVALSTVA V RAZDOBJU 1961-1986 Pomen stolpcev; (a) indeks totalne projekcije« (b) indeks projekcije prirodnega gibanja; (c) indeks projekcije selitvenega gibanja (neto selitve); (d) število prebivalstva v 1961. leta. Občina (a) (b) (c) (d) Tolmin Sežana Radij e Ormož Ilirska Bistrica Grosuplje Aj dovščina Laško Cerknica Trebnj e Krško Črnomelj Šmarje Šentjur Brežice Postojna Ljutomer Litija Ribnica Mozirje Slovenska Bistrica Idrija Zagorje Logatec Hrastnik Trbovlje Murska Sobota Žalec Lenart Piran Novo mesto Dravograd Vrhnika Lendava - 30 - Tabela I nadalj evanj e - 31 - Tabela II OBČUJE SR SLOVENIJE, RAZVRŠČENE PO VELIKOSTI MER AKTIVNOSTI V 1961. IN 1986. LETU - 32 - Tabela m STRUKTURA MESTNEGA PREBIVALSTVA SR SLOVENIJE PO VELIKOST¬ NIH SKUPINAH MEST IN STOPNJA URBANIZACIJE ZA RAZDOBJE 1966 - 2001 - 33 - Tabela IV MESTA SR SLOVENIJE, RAZVRŠČENA PC VELIKOSTI PREBIVAL¬ STVA V LETU 1966 - 34 - Tabela IV nadalj evanj e - 35 - Tabela IV nadalj evanj e - 36 - D. Vogelnik PROJEKCIJA PREBIVALSTVA, DELOVNE SILE IN MEST SLOVENIJE 1966 - 2Q01 Povzetek 1. NAMEN RAZISKAVE Namen raziskave je bil dati totalno projekcijo prebivalstva, pro¬ jekcijo aktivnega prebivalstva (delovne sile) in projekcijo prebi¬ valstva 76 izbranih mest SR Slovenije za razdobje 1966-2001, za vsako občino, regijo in petletne intervale (za 1966, 1971, 1976, 1981,1986 in 2001). Osnova vseh projekcij je bila totalna projekcija prebivalstva, ki je dana za vsako občino po petletnih starostnih skupinah in po spolu. S totalno projekcijo mislimo projekcijo, ki je izračunana posebej za obe glavni sestavini projekcije, to je za projekcijo naravnega gibanja in za projekcijo neto selitev. Za izračun vseh projekcij je bilo potrebno postaviti določene hipo¬ teze o tem, kako se bodo gibale v bodočnosti smrtnost, fertilnost neto selitve, mere aktivnosti in mere urbanizacije za vsako občino posebej. 2. P0LITIČN0-TERIT0RIAINA RAZDELITEV. NA OBČINE. OBMOČJA REGIJ Politično-teritorialna razdelitev občin je vzeta po stanju 1.1.1969, pri čemer so bile vendar vse občine, na območjih katerih so deli mesta Ljubljane, šteti kot ena sama ^ljubljanska” občina. Tako je dobljenih 56 teritorialnih enot - občin. Najmanjša med njimi šteje nekaj pod 7000 ljudi, največja nekaj nad 200 tisoč; 80 odstotkov vseh občin ne presega 30 tisoč ljudi, največ občin (polovica) šteje od 15 do 25 tisoč. Občine so bile združene v 13 regij. Politično-teritorialna razčlenitev SR Slovenije na občine in regije je podana v sl. 1. 3. HIPOTEZA SMRTNOSTI Za izhodišče je bilo vzeto stanje smrtnosti, kot je izhajalo iz tab¬ lic smrtnosti, ki so bile izračunane za vsako občino po stanju 1960/62, Računamo, da se bo smrtnost v bodoče zniževala s tempom, kot ga kažejo standardne tablice smrtnosti Združenih narodov za podobne nivoje smrtnosti v svetu. Pri sprejeti hipotezi se bo poprečna dolgost življenja v vsej Sloveniji v razdobju od 1961 do 2001 povečala pri moš¬ kih od 66,3 na 70,9 let in pri ženskah od 71,9 na 76,9 let. 4. HIPOTEZA FERTILNOSTI Analiza gibanja fertilnosti po občinah v zadnjih 15 letih je pokazala, da je fertilnost v tistih občinah, kjer je bila leta 1961 primeroma visoka (nadpoprečna), do leta 1966 padla, da pa je nasprotno v občinah, kjer je bila primeroma nizka, porasla. Zato je bilo vzeto poprečno stanje fertilnosti v vsaki občini v letih 1961-1966 kot konstantno za celotno razdobje do 2001. leta. Z drugimi besedami, to pomeni, da smo računali z rahlim dvigom fertilnosti v občinah z nizko fertilnostj o v letu 1961, in z rahlim padcem fertilnosti v občinah z relativno višjo fertilnostjo. Sliki 2 in 3 kažeta razlike v nivojih fertilnosti občin po izhodiščnem stenju 1960/62 in po domnevani konstantni fertil¬ nosti za razdobje do 2001, 5. HIPOTEZA NETO MIGRACIJ Analiza neto selitev za zadnjih 15 let je pokazala linearne razvojne trende s pozitivnimi nakloni pri priselitvenih občinah in z negativni¬ mi nakloni pri odselitvenih, T.-rendne vrednosti so bile pri vsaki občini ekstrapolirane do leta 1975 ter izračunane poprečne trendne vrednosti za petletji 1961/65 in 1971/75. Bodoče gibanje neto migracij je bilo računano kot konstantno, vendar za vsako občino na treh različnih nivojih, na spodnjem, srednjem in gornjem. Kot spodnja varianta hipoteze je bila vzeta pri priselitvenih občinah (z naraščajočim trendom) poprečna trend- na vrednost neto migracij v petletju 1961/65, pri odselitvenih občinah (s padajočim trendom) pa poprečna trendna vrednost petletja 1971/75. Kot zgornja varianta hipoteze je rabila pri priselitvenih občinah poprečna trendna vrednost petletja 1971/75, pri odselitvenih občinah pa poprečna trendna vrednost petletja 1961/65. Srednja varianta je bila v vsakem primeru popreček spodnje in zgornje. - 38 - Dalje smo šteli, kot da imajo vsi neto selitveni tokovi v občinah enako spolno in starostno strukturo, in sicer tisto, ki je veljala v poprečju za vse neto selitvene tokove v razdobju 1961/63. Na kraju smo šteli kot da imajo migranti v vseh občinah, v celotnem razdobju do 2001 enako, in to konstantno smrtnost in fetilnost na poprečnem nivoju vse Slovenije v razdobju 1960/62. Na podlagi označenih domen je bila po klasičnih metodah izračunana najprej projekcija naravnega gibanja, zatem oddvojeno projekcija neto selitev za vsako občino in s seštevki obeh dobljena totalna pro¬ jekcija. 6. SUMARNI REZULTATI TOTALNE PROJEKCIJE Z NJENIMI SESTAVINAMI so raz- Po totalni projekciji menimo, da se bo povečalo število prebivalstva SR Slovenije do leta 1986 (računano od zadnjega popisa 1961) za okroglo eno tretjino, do konca stoletja pa za dobro polovico, tako da bo štela takrat Slovenija nekaj čez 2 milijona 400 tisoč ljudi. Delež selitvene komponente v totalni projekciji stalno narašča. Leta 2001 bo dosegel blizu 12 odstotkov, kar pomeni, da bo ob koncu stoletja - 39 -■ vsak deveti prebivalec Slovenije pridobljen iz neto selitev, ki so se realizirale po letu 1961 . Ker- pa je struktura neto selitev takš¬ na, da so le-te v številčnem pogledu pozitivna rezultanta pri¬ meroma šibkejšega odseljevanja iz Slovenije v tujino in močnejšega pri¬ seljevanja iz drugih republik, in ker gre pri odseljevanju za kvalifi¬ cirano in visoko kvalificirano delovno silo, pri priseljevanju pa v osnovi za nekvalificirano, pomeni takšen pozitiv ni per¬ manentni selitveni prirastek po svoji tendenci stalen pritisk na kvalifika¬ cijsko strukturo naše delovne sile. Tendenco, da se slabša kvalifikacijska struktura naše delovne sile, ki iz tega izhaja, bomo mogli premagati, samo s sistematično skrbjo za dvig kvalifikacijske strukture pri doseljencih. Druga možnost, da bi namreč zaustavili priseljevanje iz drugih republik, je spričo velikega pritiska nezaposlene delovne sile v teh republikah in spričo razmeroma razvitega našega gospodarstva po našem mnenju nerealna. Mera naravnega prirastka (na 1000 prebivalcev) v projekciji konstantno pada in je posledica tega, da narašča proces stara- 'nja pri našem prebivalstvu. Odstotek otrok do 14 let (ki imajo sami po sebi v teh letih zelo nizko smrtnost) se bo znižal od 1961 do 2001 od 27,4 na 23,7, medtem ko se bo odstotek sta¬ rejšega in starega prebivalstva (v starosti 65 let in več), ki ima v teh letih samo po sebi visoko smrtnost), povečal v istem razdobju od 7,8 na 11,3. Leta 1961 je prišlo na 100 starejših in starih prebival*- cev 350 trolc, leta 2001 pa bo to število padlo na 210, to se pravi, za 40 odstotkov. Podobno znižuje proces staranja prebivalstva odstotek žen¬ skega fertilnega prebivalstva nižje starostne skupine, ki ima visoko fertilnost, kar pritiska na poprečno fertilnost in na število živo¬ rojenih otrok. Obe tendenci delujeta na padanje naravnega prirastka, ki ni kompenzirano z večanjem absolutne mase prebivalstva. Neto selitvena komponenta ima bistveno vlogo pri totalni projekciji prebivalstva še prav posebej, če motrimo bodoče gibanje prebivalstva po občinah. Z vidika relativnega prirastka ali izgube prebivalstva v razdobju 1961 do 1986 in različne velikosti prirastka ali izgube lahko vse občine razdelimo v naslednje kvalitativno opredeljene skupine; ■” 40 ~ A. Prva velika skupina so odselitvene občine, katerih zna- čilnost je negativni selitveni saldo. Teh je 42. Med njimi je koristno razlikovati še naslednje podskupine; (1.) Občine z očito tendenco depopulacije. Število prebivalcev se v razdobju 1961 do 2001 zmanjšuje absolutno. Prebivalstveno izumirajo. Teh je 8, v glavnem na Primorskem, (2,) Občine s prebivalstvom ki stagnira. Prirodni prirastek je kompenziran z negativnim selitvenim saldom, zato število prebival¬ stva ostaja v vsem razdobju do leta 2001 na približno istem številč¬ nem nivoju. Takšnih občin je 12. Gre za ostali del Primorske (z iz¬ jemo Kopra in Nove Gorice), za neposredno južno in jugovzhodno za¬ ledje Ljubljane in za jugovzhodni mejni pas ob Hrvatski. (3,) Občine s šibko prirodno rastjo. V to skupino smo razvrstili občine, katerih dejanski prirastek v razdobju 1961 - 2001 je pod slovenskim povprečjem. Teh je 22 in leže večjidel v Pomurju in v mariborski regiji ter na Gorenjskem, B. Druga, zelo maloštevilna skupina občin so selitvene ne¬ vtralne občine, katerih dejanski prirastek se giblje na ravni povprečnega dejanskega prirastka celotnega prebivalstva Slovenije. V to skupino štejemo kočevsko in tržiško občino ter vse tri občine zgor¬ nje podravske regije. C. V tretjo skupino smo razvrstili pri selitvene občine, po številu 12, med katerimi jih je 7 z močno rastjo in 2 z izredno močno rastjo, Gre za naših pet poznanih žarišč koncentracije prebi¬ valstva (mariborsko, celjsko-velenjsko, ljubljansko, gorenjsko ter koprsko), Teritorialna variacija v indeksu rasti celotnega prebivalstva za raz¬ dobje 1961-86 je razvidna iz slike 3, 7. PROJEKCIJA DELOVNE SILE Projekcija delovne sile (tj. aktivnega prebivalstva) je izvedena iz to¬ talne projekcije s tem, da so bile mere aktivnosti, kot so bile domne¬ vane za bodoče razdobje, aplicirane na posamezne spolne in starostne kategorije projiciranega prebivalstva. - 41 - Gibanje mer aktivnosti za bodoče razdobje je ocenjeno na osnovi ko¬ relacije, ki je bila ugotovljena med merami aktivnosti in stopnjo eko¬ nomske razvitosti (kot nje reprezentant je vzet odstotek nekmetijskega prebivalstva), gibanje odstotka nekmetijskega prebivalstva pa je ocenje¬ no z ekstrapolacijo linearnih trendov, kot jih je pokazalo razdobje 1953 do 1968. Korelacija med stopnjo aktivnosti in stopnjo ekonomske razvitosti je pokazala, da pri moškem prebivalstvu z rastjo ekonomske razvitosti aktivnost pada, pri ženskem prebivalstvu pa najprej močno pade, se pa zatem dviga. Ozadje te empirično ugotovljene zakonitosti, ki se na splošno opaža je poznano; aktivnost moških se zmanjšuje pri prehodu na industrijske dejavnosti in urbano življenje zaradi podaljšanega šolanja in prejšnjega odhajanja v pokoj* pri ženskem prebivalstvu pa ta prehod tudi najprej povzroči močno padanje aktivnosti (nega in vzgoja majhnih otrok, nemočnost takojšnje zaposlitve v novem, urbanem okolju itd.), ki se pa kasneje dviga, ko otroci dorastejo in se žena privadi novemu, industrijsko-urban emu okolju itd.) Projekcija delovne sile kaže prav tako kot projekcija celotnega pre¬ bivalstva staranje delovne sile s pozitivnimi (večja izkušenost, manjša fluktuacija) in negativnimi posledicami (težja prilagodljivost dinamičnim pogojem gospodarstva, ki zahteva permanentno izobraževanje, prekvalifikacijo itd.) 8. PROJEKCIJA MEST Projekcija mest se metodološko naslanja na totalno projekcijo prebi¬ valstva. občin in na domnevni linearni trend v gibanju odstotka urbani¬ zacije prebivalstva po občinah.Kot stopnja urbanizacije je vzet odsto¬ tek prebivalstva v mestnih našeljiti v razmerju s celotnim prebivalstvom občine. Poprečna stopnja urbanizacije vsega prebivalstva SR Slovenije, ki je znašala 1961. leta 38,3 % se bo dvignila po projekciji na 59 % v letu 2001. Od vseh 76 mest, ki so bila v projekciji upoštevana , kaže 11 mest z vidika prebivalstva izumiranje, 11 jih stagnira, 22 jih keiže šibko rast, 20 zmerno, 10 močno in zelo močno rast, in 2 posebno močno (Koper) in izjemno (Velenje) rast. A Projection of T tal Population, Labour Porce and Ur^an Population for Slovenia (1966-2ool) (Summary) 1. The purpose of the investigation. The purpose of this research was to arrive at projec- tions of the total population, of the active populati¬ on (labour force) and of the urban population for 76 selected tovvns in Slovenia for the period extending from the year 1966 to the year 2ool, viz. for five year intervals (1966, 1971, 1976, 1981, 1986 and 2ool) by communes and by regions. The basis of ali separate projections was the total population projection calculated for each co/nniune by five year age groups and for both sexes. The total projection is the projections vvhere both basic compo- nents, the natural population grovvth projection and the net migration projection are calculated separa¬ ten . For calculations in ali projections certain assumpti- ons csncerning the future mortality, fertility, net migrations, labour force participation and urbaniza- tion rates had to be made for each commune. 2. Administrative divisions: communes, regions. The state of administrative divisions (communes) as on January l 2 3 ^ 1969 was taken as the starting point for data collection purposes. The five communes con- taining parts of the urbanized area of the city of Ljubljana, hovvever. were taken as one single "Ljub¬ ljana" commune. Thus it was arrived at 56 basic terri- torial units - communes. The smallest commune hardly has more than seven thousands people vvhile the figure for the largest one exceeds 2oo.ooo. In 8o a /o of ali communes the population is belovv 3o«ooo and most of them have between 15 and 25 thousand people. The 2 communes were aggregated into thirteen regions. The administrative divisions (communes, regions) of the Socialist Republic of Slovenia are shown on fig.l. 3 o The Mortality Hypothesis. The state of mortality, as emerging from the mortality tables (calculated for each commune for the 196o/l962 period) was taken as the starting-point for calculating mortality (rates). The assumption made was that in the future the mortality will be decreasing at the rates indicated in the standard mortality rates tables - edited by the respective United Nations Agency - for similar levels of mortality in the world at large. Accordingly the average life-span in Slovenia as a vvhole during the 196o-2ool period will increase from 66.3 to 7o„9 years for males and from 71.9 to 76.9 pars for females. 4. The Fertility Hypothesis. The analysis made of the fertility rates by communes during the preceding 15 years has shovvn that fertility in those communes vvhere it was comparatively high in 1961 (or, rather, above the average) has decreased by 1966, vvhile it has increased in those communes vvhere it used to be comparatively lovv. Therefore, the avera¬ ge state of fertility for the period 1961-1966 for each commune was considered to remain constant during the entire future period (l966-2ool). This means - to put it in another way - that a slight increase of ferti- lity for the communes with lovv fertility in 1961 and a slight decrease of fertility for the communes with a relatively higher fertility in 1961 were assumed to happen. Figs. 2 and 3 refer to differences in the le¬ vels of fertility by communes according to the 196o - 1962 situation and to the assumed constant fertility up to the year 2ool. 5. The Hypothesis related to net migrations. The analysis made of the net migrations during the last.15 years has revealed linear trends with positive deviation f*r in-migration communes and vvith negative deviat.i.on for out-mlgration comunes. The trend values were extrapolated for each commune up to the year 1975 and the average trend values for the period 1961 to 1965 and 1971 to 1975 were then calculated. The future net migration flovvs were assessed as constant, but with variations in each commune as to the three main levels, the lovver, the middle and the upper level„ The lovver variant of the hypothesis assumed the average trend value of net migrations for the 1961- 1965 period for in-migration communes (those vvith a grovvth trend) and the average trend value of net-migra- tions fpr the period 1971-1975 in the čase of out-migra- tion communes (i.e. those vvith a declining trend). The upper variant of the hypothesis, hovvever, was assumed to be, for the in-migration communes, the average trend value for the 1971-1975 period, vvhile the corresponding value for the out-migration communes vvas assumed to be the average trend value for the 1961- 1965 period. The middle variant vvas assumed in ali. cases as the average of both the lovver and the upper variants. Also, the same sex/age structure vvas assumed for ali net migration flovvs in communes i.e. the structure that vvas manifested for ali net-migration flovvs in the 1961- 1965-period. The final assumption vvas that migrants in ali communes throught the period ending in the year 2ool vvill be subject to constant mortality and ferti- lity rates, i.e. those at the average level of Slovenia in the 196o-1962 period. The defined assomptions served as a basis for projec- tion calculations vvhere classic methods vvere used to arrive first to the projection of the hatural popula- tion grovvth, then to a separate projection of net migrations for each commune, and finally - by adding both - to the total population projection. 4 6. SUMMARY RESULTS IN THE TOTAL PROJECTION AND IN ITS COMPONENTS are given in the table belovv: (population in thousands) Judging from the total projection it is assumed that the to- tal population in S.R. of Slovenia vvill increase, in the 1961-1986 period, by about one third and by about one half by the end of the century; the population of Slovenia will then reach some 2 miliion 4oo thousand people. The share of the migration component in the total projection shows a constant increase. It vvill reach nearly 12 $ by the year 2ooL, vvhich means that by the end of the centur.v, everv minth inhabitant of Slovenia vvill be recruited out of the net migrations, occuring a f t e r 1961. But since the structure of net migrations is such that they are numerically a positive resultant of comparatively weak emigration from Slovenia and of stronger in-migration from other republics (of Yugoslavia) and because out-migration includes most- ly skiled and highly skilled labour force while in-migra- tion is primarily limited to unskilled persons, t h e positive permanent m igrati.o n growth m e a n s consequ.ent.ly a permanent pressure on tbe q u a - lification štruc tu re of tbe S lo¬ ve n i a n labour force. Tbe tendency towards a deterrioration of tbe qualification structure of tbe Slovenian labour force vvbicb results, will bave to be overcome only by a systematic endeavour for tbe improve- ment of tbe qualification structure of immigrants. Tbe otber alternative, to cbeck in-migration from otber re- publics is considered unrealistic botb because of tbe great pressure of tbe unemployed labour force in tboee republics and because tbe Slovenian economy is compara- tively well developed. Tbe natural increase rate (per looo inhabitants) sbow in tbe projection is constantly declining and tbe result is an accelarating proces s/of tbe aging of tbepopulation in Slovenia. The percentage of cbildren below 14 years (witb wbicb tbe mortality is per se very low) will decrease between 1961 and 2ool from 27.4 a /° to 23 «7 $ wbile tbe percentage of tbe older people (aged 65 years or more) will increase in tbe same period from 7.8 $ to 11.3 There were, in 1961, as many as 35o cbildren per loo older persons, but-by tbe year 2ool - tbeir relative number will dacre- ase to only 21o, tbat is, by forty percent. Tbe process of tbe aging of tbe population is afso enhanced by tbe lovvering of tbe female population in tbe fertile time- span related to younger age groups with bigb fertility rates vvbicb pusbes down botb tbe average fertility rates and tbe number of tive birtbs. Botb tendencies work to- getber in tbe sense ©f a declining natural increase vvbicb is not compensated by an absulute increase in to- tal population. Tbe major role of net migrati.on in tbe total population projection is even more evident if future population grovvth is examined by communes. Ali communes can be classified in tbree qualitatively defined groups if tbe 6 relative gains viz. loss.es of population and the diffe- rent numerical sizes of increase viz. decrease during the 1961-1986 period are considered. A. The first major group is represented by the o u t - migration communes characterized by the ne¬ gative migration saldo. There are 42 such communes which may be subdivided into three subcategories: (1) Communes shovving an evident trend of depopulation. The total population of these communes in the 1961 - 1962 period is decreasing in absolu te t e r m s . In the demographic sense the popula¬ tion is bound to die out. There are 8 such communes, mainly on the vvestern fringe of Slovenia. (2) Communes vvhere population is stagnant. The natural increase of population is off-set by a negative migration saldo and therefore the population is bound to remain at approximately the same level throughout the 1961-2ool period. There are 12 such communes. They are located partly in the rest of the vvestern Slovenia (excluding communes of Koper and Nfiva Gorica), in the adjacent areas to the south and souteast of Ljubljana and in the southeastern belt of Slovenia along the Croatian border. ( 3 ) Communes with a 1 o w natural grovvth of popula¬ tion. The group includes those communes vvhere the rela tive increase of population during the 196l-2ool peri¬ od vvill be b e 1 o w the average for Slovenia. There are 22 such communes located primarily in eastern Slo¬ venia (in the Maribor and Murska Sobota regions) and . in Upper Carniola to the north of Ljubljana. B. Second group includes only a f ew'- communes that are neutral vvith regard to migra- t i o n , vvhich means that their relative population grovvth vvill be at the average level of the population grovvth for entire Slovenia. The communes of Kočevje and Tržič as well as ali three communes in the Slove- nian upper Drava region belong to this category. - 7 - C. Third major group includes in - migi" ati on communes, 12 altogether, of vvhich 7 will experience a strong popuiation grovvth and 2 a very strong popuiation grovvth. These are communes vvhich nad been for some time already th . main focal points of popuiation concentration in Slovenia. (The commu- nes of' Ljubljana, as well as the adjacing communes to the north in Upper Carniola, Maribor and Velenje and the coastal communes around Koper). The territorial variations of the index of the total popuiation growth for the period 1961-1986 are given in fig. 3» 7. PROJECTION OF LABOUR FORCE The projection of the labour force (i.e.of the so called "active popuiation") was derived from the total popuia¬ tion projection in such a way that the labour force par- ticipation rates, as anticipated for the comming period, were applied to respective age and sex groups in the projected popuiation. The labour force participation rates for the coming pe¬ riod were assessed on the basis of the correlation that was found to exist betvveen the labour force participati- on rates and the level of economic development as repre- sented by a proxy measure of the share of the non-agricul tural popuiation. The shifting shar; of the non-agricultu ral popuiation was arrived at by means of the extrapolati on of linear trends as they were observed for the 1953 - 1968 period. The correlation betvveen the level of the labour force participation and the level of economic development has revealed that the labour force participation for male popuiation tends to decline with the rising level of economic development; for female popuiation hovvever, it first tends to decrease sharply but la ter rises again. This empirically tested regularity, vvhich is generally observed refers to the vvell knovvn circumstancea. The male participation in the labour force decreases vvith the transition from agricultural to industrial employment 8 and to urban way of life because of the extended scbooling period and because of earlier retirement. In čase of the female population tbis transition is also first accompa- nied by a sbarp decrease in tbe labour force participation, because of cbild-care, difficulties in adjustment to new, urban environment, etc„; but later, when children grow up and tbe vvomen get used to new industriai environment, tbeir sbare in tbe labour force tends to increase. Tbe projection of tbe labour force reveals just as tbe projection of tbe total population, a grovving aging of tbe labour force wbich bas botb positive consequences (greater skills, lesser job fluctuation) and negative consequences (more difficulties in adapting to dynamic conditions of eccnomy wbicb require permanent training and retraining, etc.) 8. PROJECTION OF URBAN POPULATION Tbe projection of urban population is metbodologically linked to tbe total population projection by communes and to tbe assumed linear trend in tbe sbare of tbe urban population in eacb commune. Tbe average degree of urbanization for S.R. of Slovenia vvbicb was, in 1961, only 38.3 will rise according to tbe projaction to 59 i° in tbe year 2ool. Altogetber 76 towns were considered in tbe projection. Among tbese tbere are 11 tovvns tbat - in tbe demograpbic sense - were dying out; tbere are 11 tovvns vvitb virtually stagmant population; 22 tovvns vvitb weak grovvtb, 2o tovvns vvitb moderate grovvtb and lo tovvns vvitb strong grovvtb tendencies, vvbile Koper will experience a very strong grovvtb and Velenje a quite exceptionally strong grovvtb. CM OBČINE SR SLOVENIJE PO VELIKOSTI INDEKSOV RASTI TOTALNE PROJEKCIJE PREBIVALSTVA V RAZDOBJU 1961-1986 00 narodna IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000497384