Gospodarstvo. Mno poročiio iz Maribora. Mariborski trg je bil v soboto, 8. januarja zelo živahen. Cene so poskočile skoro pri vseh predmetih. Blaga je bilo zelo mnogo na trgu. Meso in špeh a 1 kg: Svinjski špeh . . . K 40 — do50 — Svinjska mast (spušč.) » 52-— » 56.— Svinjski ocvirki . . » 32*— » 34-— Svinjsko meso ...» 32'— » 36-— Svinjska glavina . . »¦. 20-— » 22-— Svinjsko meso (prek.) » 46'— » 56.— Goveje meso ...» 18-— » 22-— Goveji jezik ... » 22— »24-— Goveji želodec (osn.) > —•— » 8- — Telečje meso . . . » 20— » 22*— Ovčje raeso . . . . » 18-— » 20*— Loj » 25 — » 30-— Perotnina a komad: Purani ..... K 120-—do 180-— Gcske '» 80-— Piške » 20-— > Domači zajci . . » 10*— » Jajca (cela) ... » 4*— » Jajca (zdrobljena) . » —•— » Žitoinpšenoa 1 liter: Koruza (rum. in bela) K 4'— do Ječmen » 4-50 Oves ....... Ajda  Pšenica  Ajdovo pšeno ...» 11*— Proseno pšeno ...» 7*— 140-— 6O— 30-— 5*— 2-  55-— 3 — 3 — j.  12*— 8 — Druga ž*ivila: Bučno olje 1 liter . Bučne prge (oljnate) 1 kilogram . . . Zelje (glave) 1 kom. Zelje (kislo) 1 krož- nik ..... Bela repa 1 komad Bela repa (ribana) 1 kg  Bela repa (ribana) 1 krožnik . . . Rumeno korenje 1 k. Rdeča pesa 1 kom. Krompir 1 kg . . Krompir 1 merica . Cebula 1 kg . . . Solata-endivija, 1 k. Jabolka 1 kg . Orehi 1 kg ... K 68 — do 76 — 4*— 2-  —•50 5-— 3'—— 1 — 1 — —— > 2- —•50 » 1— » 2— » 15-— > 5- » 2— » 4— » ¦j.  V— 2- — 2*20 17-— 6 — 38 — 16— i 17-- M1 e k o in tnlečni izdelki: Mleko 1 liter . . . K 4*50 do 5-— Surovo tnaslo 1 kg » 55*— » 60-— Sir 1 kg .... » 9— » 10Smetana (kisla) 1 1. » — •— » 20-— Drugi predmeti: Brezove metle 1 k. K 3-— » 4*— Spleteni jerbasi 1 k. » 8-— » 30 — Škaf (navadne veli- kosti) iz smr. lesa » —*— > 40*— Špeharjev je bilo na trgu 30. Pripeljali so okoli 150 prašičev. Krompirja je bilo 22 vozov. Čebule 4 vozov. Na trg je došio veliko število železni čarjev in drugih o>eb iz Nemške Avstrije. Proti poldnevu so cene pri vseh predmetih nekoliko padle. g SEJMI v Mariboru se vršijo po tem le redu: Goveji vsak drugi in četuti torek v mesecu; svinjski vsak p«*tek v tednu. Če pade dan sejma na praznik, se vrši sejfin dan pnprej. g ŽiVINSKI SEJEM v MHriboru. Na živinski sejem dne H.jan. 1921 se je prio-nalo: kom 7, bike 4, volov 119, krav2^0, telet 16, skupaj 386 komadov in 1 koza. Cene so bile za kg žive teže sledeče: voli debeli 14 — do 15* , vo1 srednji 1250 do 14*-, voli suhi 11* do 13-—, biki 11— do 12 50, krave <• bele 10-— do 1S-—, krave srednje 91— do 11"—, krave suhe 8— do 9-—. krave breje 12-— do 14-—, mlekarice 11*— do 13*—, krave za klobasanje 7*— do 9-—, teleta 15-— K. Ssjem je bil prav živahen, in je za sejmom septembra tneseca 1910 najbolj obiskan. Kupcev je došlo tudi veliko. Nek mariborski konzorcij je nakupil 49 govedi. Mariborski sejmi so vabljivi za živinorejce in kupce, g CENE živini zopet gredo kvišku. Na mariborskem živinskem sejmu dne 11. januarja so cene živini poskočile zopet za 1 - 2 K pri kg žive teže. g IZVOZ živine. Pri odbori seji Kmetske Zveze v Llubljani dne 5. jan. se je sprejel predlog za svoboden izvoz živine. Stevilo živine se je v celi Jugoslaviji tako pomnožilo, da se je bati velikega padanja cen, ako bo izvoz živine in mesa tako otežkočen. Pozivamo okrajne in krajevne odbore Kmetske zveze,, da napravijo posebne resolucije glede izvoza živine. Resolucije pošljite isanemu tajništvu, da jih pošlje v eograd. — Tajništvo Kmetske Zveze v Mariboru. g ŽITNE CENE v Vojvodini. Promet je na vseh tržiščih slab; najbolj ga duši zastoj v železniškem obratu, a tudi splošno padanje izvoza. Cene s6 bile koncem pretečenega tedna: pšenica 950—980, rž 800—830, oves 280, ječmen 520—530, koruza 350—380, nulerica 14.50—14.80, moka za peko in kuho 13-14 K. g CENE vinu stoje. Vinogradniki iz Slov. goric nam poročajo, da je radi skrajno nizke vrednosti avstrijske krone uvoz vina v N. Avstrijo sedaj nemogoč. Vsled tega se proda le toliko vina, koliko se ga potrebuje doma. Cene se sučejo med 20—30 K liter. Zadnje dni so dospeli v Maribor vinski kupci iz Čehoslovaške in Nemčije. Nakupili bodo velike količine vina. d LESNE CENE za 1 kubični meter v Sloveniji. Hrastova debla I. 1800 —2600, hrastova debla II. 800—1000, hrastov Ies za fOrnire 3200—4200, fino hrastovo blago 5500 6500, hrastove deske do 50 mm 3000—4500, bukova debla I. 600—750, bukov rezan les 1. (parjen) 2250 2650, bukov rezan les L (neparjen) 1400—1600, javorova debla I. 1000 - 2000, jesenova debla I. 1200 —1600, brestova debla I. 1000 — 1300, mehek rezan les 1100—1400, raehek te san les 800—900, žel. pradi (hrast) 140 — 170, žel. pragi (bukovi) 110—130, lesno oglje vagon 15.000—16.090 v kronah. g VREDNOST denarja. Za 100 laških lir moraš dati 510—520 naših kron, za 100 nemških mark morai dati 204 do 205 naših kron, za 100 avstrijskih kron daš samo 23 in pol naših kron, vrednost enega švicarskega franka pa znaša 23 naših kron. g KSAVERIJ v Sav. dolini. ČebeIarska podružnica za gornjegrajski okraj vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 16. jan. tl. ob 1. uri popoldne v Ksaveriju. g HMELJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu so cene za češki hmelj zopet ne* Uoliko padle in so se gibale med 3200 - 3500 K za 50 kg. Po tujem hmelju spioh ni bilo nobenega povpraševanja, vsled čessr tudi ni zaznamovati nobenih cen. Po poročilih pariških listov nameravajo francoske pivovarne nakupiti v Zatcu večje množine raznovrstnfga hmelja. g NABIRANJE GRADIVA za trgovsko pogodbo z Italijo. Trgovska in obrtniška zbomica v Ljubljani je priče!a z redakcijo nabranejja gradiva za trgovsko pogodbo v Italijo. Ker se je pismene, kakor ustmene ankete dne 30 novembra 1920 u leležilo le nekoliko interesentov, zato sklicuje zbornica pred kcmečno redakcijo ponovno zborovanje interesentov na dan 17. janviarja 1921. Zbornica pozivja vse, kor oracije in tvrdke, ki dosedaj š-^ niso posiale svojih poročil, da to v lastnem in(ere->u nemudoma st rijo, ker se prepnzno vposlana poročila ne bodu m(jgla več vpoštevati. \ g AGRARNA reforma na ČeSkem. Češka vlada je izdala list >, v kateri so nnznačena velep^sesiva, ki bodo na podlagi zakona o agrarni re- form, zaplenjena. Cene. ki bodo mero- d?jne pri odkupu ze.nljišč, se bodo rav- -! r > -)t>vprečnih i-en-<h. kisoscpla- letih 1913-1915 v svobodni posestev nad 100 ha. Brez od- ne bndo zaplt^ili posestva članov urško-Iotarinške dinasiije in pose- sovražnih držav. Nadalje bodo za- Ji posestva malodane vseh plemiS- kib rodbin, samostanov, škofij in neraškega viteškega reda. Od zasebnikov so na listi zaplenjenju podvrženih posestev še sledeči: tovarna cevi Manaesmann, tovarna železa v Vitkovicah, net»ška »Bodenbank«, različne Rothscbildove tovarne in livarne. g KAKO SKUBIfO madžarske oblasti? Tudi Madžari morajo delati bridko pokoro zavojsko. Izgubili so dobro polovico svoje bivše kraljevine, kjer so prebivali drugtnarodi: Slovaki, Rusini, Rumuni, Srbi, Hrvati in Slovenci. Kar jih je še ostalo skupaj v ogrski državi, morajo nositi ogromna bremena. Vsi, kateri imajo večja premoženja, morajo oddati četrtino državi. Vsa velika podjetja in družbe morajo dati poleg običajnih letnih davkov še 15 odst. akcijskega kapitala, ali z drugimi besedami: tolikega čistega letnega dobička. Obdačili bodo posebej vse tiste posestnike ia podjetnike, ki niso bili v vojski. Dohodninski davek imajo ravno tak, kot pri nas. Obresti od državnih dolgov se znižajo od 6 na 4 odst. Novih naprav in poprav za kmetijstvo in sploh za povzdigo gospodarstva država prav nič ne dovoli. Svoje železnice zastavijo m upniki zvišajo silno vso voznino. Še nikdar se madžarskim kmetom in madžarski gospodi ni tako slabo godilo, kakor sedaj, ko plačujejo račune za vojsko in za svoj Kunov komunizera. ;!i!,|[jl;|j,'(!''¦¦:j ( j :