Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeinan velja: Za celo leto predplačan 15 rld., pol leta H grl d., ¿a četrt leta 4 gld., za en ruesee 1 irid. 40 kr V administraciji prejeinan, velja: Za celo leto 12 eld., za pol leta <*, eld., za četrt leta S gld" za en mesec 1 sld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (fld. ¿11 kr. več na loto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni tre št. 6, poleg ,,Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če so tiska enkrat: 12 kr. ee so tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Hri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, r., 17. Izhaja vs:ik dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. V Ljubljani, v sobni o 2:>. julija 1 <92- Letni It XX. Poboji za udeležbo na I. slov. katoliškem shodu. Razposlali smo vabilo na vse katoličane po slovenskih deželah na I. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Odgovori na to vabilo so v obče za katol. shod ugodni in prijazni. Nadejati se je torej obilne udeležbe. Zato glavni osnovalni odbor tukaj objavi pogoje za udeležbo na I. slov. kat. shodu: 1. Kdor se hoče udeleževati I. slov. katol. shoda, mora imeti vstopnico, glasečo se na njegovo ime. S to vstopnico ima prost vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje. 2. Kdor se misli vdeležiti I. slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15. avgusta 1.1., in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odboru v Ljubljani ali pa posredno pri lokalnih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blagovole vsaj do 15. avgusta • t. 1. doposlati glavnemu osnovalnemu odboru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega kraja, oziroma fare. Pisarna glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semeniške ulice 2, II. nadstropje. 3. Z ozirom na prostovoljne darove se je cena za vstopnico znižala ter velja eden goldinar za osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. kat. shod. 4. Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen zajedno še 50 kr., in poročilo se mu svoje-dobno pošlje na dom. 5. Kdor želi, da mu osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna vsakdo sam. 6. Kdor se želi vdeležiti skupne večerje (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravočasno naznani in naj vplača za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače. 7. Ako se oglasi zadostno število vdeležencev, napravi se v četrtek dne 1. septembra poseben vlak na Bled. 8. Vstopnice bode od 15. avgusta po-čenši pošiljal glavni osnovalni odbor v Ljubljani po tistem potu, kakor se je kdo oglasil. Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnic pravi red, je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in stan ter zadnjo pošto. Tudi naj po vrsti zapiše razločno, kaj želi (n. pr. vstopnico, poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotične svote. Na prepozna oglasila se bode odbor le toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določeno število vdeležencev. Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne odbore in čč. gg. duhovnike, da nas podpirajo pri tem težavnem poslu, ter delujejo na to, da se prvi slov. katol. shod izvrši vspešno in častno za našo domovino! V Ljubljani, 9. julija 1892. Serenyir namesteiika pa sta Radimsky in Kürschner.. Za Galisijo so delegati dr. vitez Ührzanow&ki, vitea Jaworski, vitez Jen-drzejowicz, Klucki, Maudycaawski, Popowski, Szcze-panowski, aa namestnike pa pl. Honsel in Gniewosz. Za Dolenjo Avstrijo' so delegati dr. Einer, Richter,, dr. Suess, namestnik pa baron Pirquet; za Gorenjo Avstrijo sta delegata Baumgartner in Zefaetmayer,. namestnik pa Rammer; za Bukovino je delegat Lupul, namestnik Pepper; za Predarieko je delegat | Thurnher in naa«stnik Kohler; za Tirolsko delegata dr. Kathrein in Baazanella, namestnik Gasser, za Trst je delegat Luzzatto, namestnik Burgstaller. Dijaški napreOni kongretk Senat češkega vseučilišča je izključil šSiri dijake, jednega pa pokaral, ker so se udeležili naprednega dijaškega shoda na Dunaju. Sklepi tega shoda so državi nevarni ter se popolnoma striajajo s programom nemške socijalistiške delavske stranke. Shod se je izrekal za skupno premoienje in organizacijo dela, in da se-mora z vsemi sredstvi (torej breat ozira na to,, ali so postavna, ah ne), delati na 4o, da taka načela obveljajo. Dijaki so torej s svojimi sklepi hoteli omajati sedanje pojme o pravu in pokazati, da adobru-jejo načela, katera bi zrušila ssdanji družbini red, kar bi škodovalo tudi omiki in znanosti. Mladočehi. Mladočeški poslanci so imeli banket, predno so se razšli. Tega banketa sta se udeležila tudi Spinčid in dr. Laginja. Prvi je v svojem govoru pri banketu slavil Mladočehe za pravo slovansko stranko, ki varuje interese tudi najmanjšega slovanskega naroda. Troian je na tem shodu naslikal svoje petdesetletno politično delovanje in končal, da državno pravo, politična jednakopravnost in pa politična svoboda morajo biti temeljna načela vsacega češkega politika. Herold je naglašal, da so Mladočehi dosegli, da bode na novih denarjih v napisu omenjen tudi češki kralj in pa da so zaradi njih stanovitnosti tudi konservativci jeli spoštovati Mladočehe, ker se je pokazala pri letošnjih delegacijskih volitvah. Iz tega govora se vidi, kako znajo Mladočehi vsako malenkost razvpiti za velik vspeh. Da bi brez Poljakov ne bili ugodnega napisa dosegli na denarju, je jasno, in Poljaki pa neso glasovali za premeno napisa zaradi Čehov, temveč v prvi vrsti le zaradi gališke dež. avtonomije. Veleposestniki so z Mladočehi sklenili kompromis za delegacijske volitve, kar so izpustili izmej svojih kandidatov Vašatyja. Torej je jasno, da Mladočehi o kakih svojih vspehih doslej še ne morejo govoriti. Češki Nemci. Mej češkimi Nemci se sedaj bije boj zaradi liberškega muzeja. Kakor znano, češki deželni odbor ni hotel dovolili deželne podpore, če ne bode smel v kuratorij odposlati jednega zastopnika in če katalog ne bode dvojezičen. Zaradi tega so pa nekateri bili proti podpori. Letos so se pa vendar precej unesli. Muzejsko društvo se je izreklo za podporo. Ugovarjali so nekateri, in sicer jako hudo, ali ko je prišlo v razgovor, da bi tisto svoto s prostovoljnimi darili nabrali in je bilo treba povedati, koliko bi vsak dal na leto, so se mnogi najhujši kričači unesli. Sedaj je le še krik po nekaterih listih. Vnanje države. Srbija. Milan je po svoji očetovski pravici prepovedal sinu kralju Aleksandru, da ne sme ob- (Dalje v prilogi.) „Job, pa vendar ne misliš gosle prodati? Ko- | likrat si igral, vselej smo bih veseli, preganjal si bridke skrbi in bolje je bilo; rekel si, da jih ne daš j za noben denar, da ti jih more vzeti le smrt," dene žena. . Ničesar ne odgovorivši skoči Job iz hiše. Gre- j doč po glavnem trgu stopa urno, čvrsto, kratko, s j pobešeno glavo. Videti mu je bilo, da je nekaj na-kanil in da hoče namen tudi svoj tudi izvršiti. Krene jo v zbirališče socijalistov, misleč: če smo res vsi enaki, če se bo premoženje res vsem enako razdelilo, gotovo mi bo vrgel vsak en krajcar za ; moje gosli. i Stopi v ¡zbirališče. Zbrana je bila družba. Eden je govoril o pravicah delavcev, drugi je pel, vse ob j enem, češ, da ima taisto pravico peti, kakor oni govoriti. j Job stopi v kot, čakajoč konca ali govora ali pesni. Nastane molk, zagleda ženo z otroci, zakipi mu v srcu, skoči na mizo, pove da želi prodati gosli, „ljubljenke svoje duše", hoteč družino rešiti lakote, smrti. „I, koliko pa hočeš za tiste deščice?" oglasi se premogar. „Pet grošev ti ne dam zanje." „E, kaj, eno nam zagodi, to bo, kakor bi an-gelji godli", roga se mu tesar. „Pred nekaterimi tedni je neki godec ponujal veliko lepše gosli, prav po ceni", prideva natakar. p „Veš kaj, Job? Dam ti zanje funt mesa; pol ga pojem jaz, pol ti", ponuja mesar. „Tista škatlja ni vredna te ponudbe", modruje krojač. „Ko bi gosli ne bile nekaj vredne, ne bil bi jih semkaj prinesel", govori Job; „Bog ve, da . . (Job je hotel potožiti svoje siromaštvo). „No, kaj ve Bog?" posmehuje se mu pleskar. „Bog ve vse!" odgovori Job, mirno stopajoč z mize. „Šalo morate vendar umeti!" prigovarja, gostilničar. „Ne!" zakriči Job; „ponašate se s svobodo-umnostjo, odpravljate krivice, zahtevate pravice, pomagati hočete siromaku, in prav vi . . . kaj! nič! Bog ve vse!" Job vzame gosli ter plane vun na cesto. Pride mu na misel sestradana žena, suhobledi otroci, da se je prenaglil. Nihče ga ne vidi; zdaj, ko ga nihče ne vidi, zaihti kakor otrok; debele, bridke kaplje mu dero po razoranem obrazu, znamenje, kako mu je krvavelo srce. V tem pride na most; zmračilo se je, in mesec se je svetil v vodi. Nasloni se na ograjo, dolu gleda v vodo, črno, kakor so Črne misli v njegovi duši. „Zapustil me je Bog, zapustil angelj varuh. Razun žene in otrok me nihče ne trpi. Vse me odganja, vse kriči nad menoj, kakor bi bil okužen. Čemu sem na svetu ? Ko mene ne bo, drugi bodo skrbeli za mojo Marico in moje otroke; so še dobri ljudje na svetu, ali jaz jih na najdem. Pa kaj ? V tej plitvi in smrdljivi vodi? Da bi me ribe? Ne, in preblizu je". Tako je mislil sam pri sebi Job. Priti hoče čez drugi most; ali tukaj mora plačati mostarine tri krajcarje, Job pa nima pol krajcarja. „Ali se vrnete istim potem?" vprača mostar. „Ne!" „Morate pa gosli pustiti, če hočete; morda celo niso vredne treh novčičev." „To se bo videlo," oglasi se neki tujec za Jo-bom, po zunanjem soditi imovit in izobražen človek. Mostar pogleda, hitro sname klobuk, pa se giblje z životom pred gospodom gori in doli. „Dovolite mi," pravi gospod, „da orodje malo pogledam in poskusim." Job pomoli gospodu gosli s takim čustvom, kakor bi pričakoval razsodbe na življenje in smrt. Gospod ogleduje gosli tu in tam, trka po njih tu in tam. „Odkod imate te gosli?" „Imel jih je star Italijan, pri nas živeč; umrl je nagle smrti; moj oče so jih vzeli namesto plačila; goslali so na njih, ko sem bil še otrok, ob, otrok, kako sem plesal, ko so oče godli!" Starikavi gospod vpraša: Ali jih prodaste?" Job je bil izvrsten prekupovalec, toda beda zadnjih dnij ga je tako potlačila, da ni mislil na pogajanje; kratko odgovori: „Prodam 1" „Ali pa tudi veste, kaj prodajate?" „Vem, gosli!" „Pač res," odgovori s ari gospod, „gosli! Koliko pa hočete t4nje?" Priloga 166. štev. „Slovenca" dné 23. julija 1892. iskati svoje matere. Nekateri listi se jeze, da se bivši kralj še meša v srbske zadeve, ko ni več srbski državljan. Nam se tudi čudno zdi, kaj Milau s tem namerava. Morda hoče pokazati, da ima še sploh kako pravico, s katero bi se dala napraviti kaka kupčija. Francija. Nedavno je brzojav poročal, da so na Francoskem zaprli dva anarhista, ki sta prišla iz Londoua. Kauor so sed:»j govori, hotela sta maščevati Ravachola. Ob naroduem prazniku nameravala sta izvesti več atentatov in mej drugim razstreliti pravosodno palačo v Parizu. Biia sta se v vsem dogovorila s pariškimi auarhisti. Policija je pa k sreči za časa za te nakane izvedela. Norvegija. V državnem zboru so predlagali 3 desničarji in 3 pristaši zmerne stranke, da se temeljni državni zakoni tako premeni, da se kralju dil pravico, da sme razpustiti dtžavni zbor. Levica se bode gotovo z vsemi silami upirala kakemu razširjanju kraljevih pravic. Maroko. Ko so se dne 6. t. m. začeli neredi proti angleškemu poslaniku, je angleški poslanik sultanu naznanil, če prebivalstvo napade ali pa umori osobje poslaništva, pride novo poslaništvo, ali tedaj se bode o tem obravnavalo, če bodo sploh še kak sultan ali ne. Iz tega je vidno, da so strune že skrajno napete. Ko je hotel poslanik odpotovati, vzeli so mu konje. Angleški častuik je hitro nameraval odpraviti se v Tanger, da pokliče vojake iz Gibraltarja. Ko so Maročani slišali o angleških vojakih, pustili so vse poslaništvo odpotovati. Izvirni dopisi. Iz bosanske Dubice, 20, julija. Malo je novic v ponosni Bosni, ki bi mogle zanimati širše občinstvo. Volitev poslancev, kakor pri Vas, nemarno, volitve knezov ali županov pa so itak brez pomena pri nas. Velika je bila radovednost ljudij dne 18. t. m., ko so bili pozvani iz celega okraja vsi imenitnejši in veljavnejši možje k okrajni „izpostavi" v Dubici. Nobeden ni vedel natančno, kaj bode. Mnogi so mislili, da bode odpravljena desetina in tretjina, kar prebivalstvo silno želi. Ob polu 11. uri zasedejo stole ob dolgi mizi na trgu vsi občinski in drugi veljaki; zbralo se je tudi nad 300 seljakov. Upravitelj kotarski, g. Pečar, nagovori ljudstvo in prečita cesarjev odlok, da se z novim letom odpravi vsa cesarska robota z vprežno živino, robota moških pa se zniža na polovico odkupnine, to je, od 3 gld. na 1 gld. 50 kr. na leto. Sedaj se ta osebna robota še ne more odpraviti, ker ima deželna vlada še mnogo troškov za eeste itd., pa se ne more odreči potrebnim dohodkom. To je velika dobrota za ljudi in živino. Doslej se je živina večkrat po cel teden trpinčila, vozeč kamen, pesek in les s planin. Od par konj je bilo treba plačati 12 gld., od par volov 3 gld. 60 kr. Ker pa je bila že desetina prevelika, ljudje niso mogli plačevati še robote. „Ko bi ne moral, ne prodajal bi jih za noben denar. Dejali so mi, ki so me slišali gosti, da so dobre gosli. No, tako, svojih pet, šest forintov bodo pač vredne!" Stari gospod ne reče nič; potegne mošnjico, pa jo iztrese Jobu v roke, tri, štiri, pet, šest, sedem, deset, dvanajst cekinov. „Jutri pridite k meni, da vam gosli popolnoma plačam." Reče, zavije gosli pod suknjo, pa gre domov, zadovoljen, vesel, kakor bi so mu bila izpolnila davna srčna želja. Job je stal okamenel. „Kaj, toliko? Gospodu ponudi tudi lok, a ta odvrne: „Ne potrebujem ga. Jutri pridite ob 12. uri; ne preje, ne pozneje " Koliko je dobil Job za gosli, tega natanko povedati ne veip. Toliko pa vim, da se je gospod, strasten goslar, silno veselil svojih goslij, pravih kremonk, da je „mali ribji trgovec" pozneje tržil ribe na veliko, in pes se mu je odebelil, da je puščal mačke pri miru, da se je Joba značaj popolnoma izpremenil, da ni bil več prejšnji zagovedui ribar, da je postal prav prijazen človek. Mnogim siromakom je storil veliko dobrega. Kako ue? Saj je sam izkusil, kaj je revščina. Kajpada, taki značaji so redki: Tako moremo reči, če imamo pred očmi, kar pravi pregovor slovenski: „Ni hujšega, kakor če iz berača postane gospod." Na dolgo in široko je upravitelj hvalil novo naredbo deželne vlade, kako skrbi za povzdigo blago-stauja, ker bode odslej seljuk brez skrbi obleloval svoje polje in skrbel sam zii-se. Le občine imajo še pravico, ako jo potrebno in vlada to odobri, po tri dni siliti občaue na popravo potov in gradnjo cest. Govornik je končal svoj govor z zahvalo presvetlemu cesarju, ki nam je podelil to milost in dobroto, da smo prosti cesarske robote, katera je še od otomanske vlade ostala v Srbiji. Vsa množica je krepko trikrat zaklicala „živio" na presvetlega cesarja, topiči so zagrmeli. Nato je načelnik dubičke občine, Rustanbeg Cene, izpregovoril nekaj besed na slavo cesarju, ki nam je storil toliko dobroto. Zopet so se razlegali „živio"-klici in grom topičev. Mahomedani, pravoslavni in katoliki so bili zadovoljni. Popoldne je načelnik Rustanbeg povabil kneze in druge veljake na pojedino, mej katero so zopet pokali topiči. Opazil pa sem, da so pravoslavni več pričakovali. Res je, da je odpravljeno jedno zlo, ali ostalo je še dvoje: desetina in tretjina. Priznati pa se j mora, da vlada precej stori za blagor prebivalstva. ; Ceste n. pr. imamo prav lepe. Letos se je začela zagrajati reka Una, kar bode stalo več tisoč forintov, katere bodo ljudje zaslužili. Letina bode srednja, rž in ječmen sta slaba; tudi pšenica je snetiva. Imeli smo preveč dežja. O Petrovem je bila že šuša, zadnji čas pa je dovolj namočilo, da koruza bujno raste. Iz hrenoviške župnije, 19. julija. Po jako občutljivi suši smo dobili dobrodejnega dežja, tako da si že želimo toplega vremena, ker ljudje imajo še precej sena zunaj. Letina razven pomladne setve prav lepo kaže. Te dni pregledujejo tukaj stanovanja za vojake, ki pridejo drugi mesec na vaje. Krčmarji in trgovci se jih veseli, ker pusti precej denarja, kmetje seveda ne toliko, ker jim precej pohodijo. Sicer se plačuje odškodnina, vendar ni primerna škodi na polju. Iz bližnjih Senožeč hodi sem vsako drugo ali tretjo nedeljo, kakor pravijo ljudje, „klicat" pred cerkev sodni sluga, ki pa hoče veljati za prvega pri sodišču. Ta pride navadno pred koncem prve svete maše ter se ustavi pod zvonikom. Tako je prišel tudi dne 17. t. m. Ker pa mej mašo ni mogel kupiti smodk, hotel se je znositi nad tukajšnjim trgovcem, češ, da ga bode naznanil, ker nema toba-karne odprte med sveto mašo. S tem je hotel seveda le nagajati, ker toliko je mogel že počakati, da je božja služba končana. Iz Zagreba, 20. julija. Na Hrvatskem je uveden že od 1. 1860 v vse šole hrvatski jezik kat učni jezik, a 1. 1868 je vsled nagodbe uradni jezik v celem področju kraljevine Hrvatske in Slavonije. Kdo bi tedaj mislil, da se bodo našli ljudje, ki želi nemški jezik uvesti v svoje šole. In vendar se je to zgodilo v Oseku, kjer je en del mestnih zastopnikov prosilo predstojnika za bogočastje in nauk, da dovoli uvesti v bodoči trgovski šoli nemški jezik kot učni jezik, češ, da je trgovcu ta jezik neobhodno potreben in da more ž njim najbolje izhajati. Seveda jim predstojnik te prošnje ni mogel uslišati, kajti on se drži strogo postave, po kateri morajo biti na Hrvatskem 'vsi zavodi le hrvatski, ne pa nemški. Trgovsko šolo pa dobi tudi Osek, ali le-ta bo hrvaška, nemščina pa se bo učila le kot predmet. Oseški trgovci, večidel tujci, nimajo prave privrženosti do slovanske zemlje, kjer so se naselili, pa mislijo, da jim mora biti vse po volji, kakor je že Nemec navajen. To pa ne pomislijo, da je ves iztok slovanski in da se v teh deželah tudi v trgovskih poslovih le slovanski ureduje. Zatorej tudi dandanes večje trgovine na Nemškem in Francoskem iščejo izučene trgovce kot korespondente za te dežele, seveda le take, ki so vešči slovanskih jezikov. Vsakdo, ki je dobro izvršil trgovsko šolo ter zna hrvaški, srbski, bolgarski, slovenski ali tudi ruski, dobi kaj lahko in prav dobro mesto v večjih trgovinah. Ko bi se učili pa samo nemščine, kakor želi omenjeni oseški meščaui, ne bi jim bil svet tako odprt, kakor z znanjem slovanskih jezikov. Tudi tukaj gre Slovan na dan, in čimdalje bolj se uvaža znanje slovan-ščine. Kakor so v Oseku zavzeti za nemščino, tako nočejo na Reki nič slišali o madjarščiui, akoravuo se ima Reka zahvaliti za svoj napredek le Madja-rom. Ko je namreč v zaduji seji trgovske zbornice en član uasrc-toval, da bi se izvestja te zbornice izdavala tudi v madjarskein jeziku, izjavila se je večina proti temu predlogu, češ, da je to naperjeno proti pravicam reškega mest», ki je italijansko. Pa tudi to je Inž, kajti Reka ni niti madjarska, pa tudi ne italijanska, uego hrvatska po velikem delu prebivalstva, po zemljepisnem položaju in po državnem pravu Hrvatske. La možje, ki sedi v zastopstvu mestnem, prizuavajo se za Talijane, če tudi mnogi po rodu niso pravi Talijani. Madjari pa morejo iz tega slučaja videti, koliko je Rečanom stalo do njihove državne ideje, ko nočejo niti slišati kaj o madjarstvu. In vendar morajo Madjari Reko negovati, kajti le po njej jim je preko Hrvatske odprt pot do Jadranskega morja; in tako morajo tudi omenjeno blamažo trpeti, samo da ne razžalijo Re-čanov, ki so njihovi dobri zavezniki proti Hrvatski. Taki odnošaji pa niso zdravi ter morejo le malo časa trajati. Volitve v mestno zastopstvo zagrebško se približujejo. Volitvene listine so že izložene in okoli 10. avgusta se bode začelo voliti. Do 25. t. m. se imajo vršiti vse reklamacije. Volitvene listine se od zadnjih volitev (spomladi) niso mnogo premenile. Samo v prvem volilnem razredu so uvrstili zaklado „Narodnih Novin" vladnega lista, ker misli vladna stranka s tem glasom zmagati v tem razredu, kajti pri zadnjih volitvah je opozicija zmagala tukaj le z enim glasom večine. Proti temu glasa pa se je že reklamiralo, češ, da ta zaklada ni v istini nobena zaklada, ker se je lanskega leta v saboru izjavila sama vlada proti temu. Takrat je namreč opozicija zahtevala račune o izdavanju tega lista. Kdo bi mislil, da bodo za pol leta kasneje potrebovali vladni privrženci to do sedaj navidezno zaklado za pravo. To je že malo preveč strankarsko, pa tudi nepravično nasproti drngim zakladam, ki plačujejo velik davek. Bode li ta glas vkljub reklamaciji obveljal, potem je opozicija brž ko ne izgubila v novem zastopstvu svojo dosedanjo večino.*) Iz Prage , dni 20. julija. (O b n o v 1 j e n j e desnice. — Naši novomašniki. — Češki učitelji v Ljubljano in Zagreb. — Po 2 2 letih iz ječe.) Nedeljski shod mnihovo-hradiškega kluba v Klašteru poleg Mnihovega Gradišča, kojega se je udeležila tretjina iskrenih privržencev mladočeške stranke, postal je dostojna manifestacija ne samo za jediuost v češkem narodu, temveč i za obnovljenje bivše desnice v državnem zboru. Kamorkoli je ta vest dospela med češki ljud, povsod so jo veselo pozdravljali, kajti sedanja doba dan za dnevom donaša poučenje o pravi vrednosti zaveznikov. Da staročeška stranka zoper MladoČehe, koji so razbili bivšo desnico, nima ničesi v mislih g!edi na obnovljenje desnice strankarskih namenov, povedal je Staročeh, mladoboleslavski starosta dr. P avlo u-sek, med splošnim soglasjem in odobravaujem, rekoč: „Dosedanja taktika mladočeških poslancev se ni obnesla. Tem načinom ne bodemO dospeli do cilja, ker prej treba hoditi po poti bivše desnice. Mi vsi, te ali one stranke, Mladočehi ali Staročehi, bomo radi šli za češkimi poslanci." V tem zmislu se je glasila tudi resolucija, za kojo so glasovali tudi vsi prisotni — Mladočehi, zoper resolucijo ni vzdignil nihče roke! Konečno je še predsednik g. DUrich izrazil nadejo, da ta veseli pojav ne bode ostal osamljen med narodom in naj se slične resolucije ponavljajo tudi po druzih krajih, da bode češki narod zjedi-njen v skupno delovanje mogel vsklikati: „Slava domovini I" 7 ponedeljek je prevzvišeni kardinal knezo-nad-škof praški, grof Schonborn, posvetil 58 bogo-slovcev v novemašnike, budjejoviški škof M. Riha 32 in kraljevograški škof Ilaiss 42. Budjejoviških novomašnikov bode darovalo 16 — tiho noro sv. mašo. Kolikor je meni znano, na Moravskem ni — tihih novih maš. Ondi je manjšim mestecem in kmetskim občinam dobro došla lepa prilika, da njih rojak slavi svojo novo mašo v svoji župniji, to si ne Op. vredništva: Predzadnji „Olizor" poroča, da je po-glavarstveni odbor poleg ostalih reklamacij odbil tudi ono glede „Narodnih Novin'1, dii vzeti uijedna vas. Iraoviti novomašnlkovi rodi-telji povabijo na novomašno slavuost in na gostijo vselej — vso vas. Ce je novomašnik ubožen, vselej rodna občina skrbi za to, da se uova maša vrši, kar moči, naj-sijajnejtt, kajti moravske občine smatrajo za največjo čast, ako je iz njih srede pošlo največ duhovnikov, profesorjev, zdravnikov, uradnikov in učiteljev. Tako sera nedavno Čital o neznatni a imoviti občini Oho-idlioe vest, da ta nima nobene — krčme, toda iz tega kraja pohaja: 13 duhovnikov, 1 odvetnik, 3 sodniki, 2 profesorja in 6 učiteljev. Te številke jasno govore torej o vrlosti in narodni probujenosti ondot-nega kmetstva. Za izlet v Ljubljano in Zagreb v dan IG. avgusta povodom šolske izložbe v Zagrebu oglašajo se tukajšnji učitelji dokaj mnogobrojno. Da je pa milo presenetil nameravani izlet južne brate naše, bodi dokaz, da iz raznih krajev Kranjske in Hrvatske dohajajo sem naudušeni dopisi, v kojih zagotavljajo ondotna društva in korporacije, isto-t»ko odlični rodoljubi, lep vsprejem, ter Cehom ponujajo svojo gostoljubnost. Glavna ostajališč» so: Dunaj, Gradec, Zagreb, Reka, Pulj, Trst (Benetke) in Ljubljana. Zloglasni ropar Jane ček bil je 1. 1870 obsojen za vse življenje v zapor, in je že celih 22 let v kartovski kaznilnici. Njemu sorodni cigani so te dni vložili prošnjo za pomiloščenje. Marsikdo se še spominja obeh morilcev Janečekov iz I. 1870; bila sta strah vse Češke, kakor svojedobno Siherl-Dimež, „strah kranjske dežele". Morila in ropala sta oba lipova zlasti v praškem in plzenjskem okraju. Celi polki orožnikov in redarjev bili so na nogah za njima, a vse zamiiu. Po večmesečnem lovu so ko-nečno oba vjeli v neki opekarni blizu Plzne. I)ne 24. maja I. 1871 pričela se je v Plznu sodna ob-' ravnava; na vesti sta imela 26 zločinov, med njimi pet umorov. Staršega so obsodili k smrti na vislice, mlajšega pa za vse življenje v ječo. Starejši je bil obešen v Plznu. Mlajšega Janečka odvedli so v Kartouze, kjer se že pokori dvaindvajset let za svoja hudodelstva. Janečkovi sorodniki — cigani — prosili so te dni cesarja pomiloščenja; Janeček si je v kaznilnici prislužil v tej dobi nekoliko sto goldinarjev; obnašal se je vedno uzorno, a milosti sam ni prosil. Pristojne oblasti so se izjavile, naj se Janeček po-milosti, kar pt more storiti samo cesar. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. julija. (Prevzvišenemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu) se je danes poklonil prečast. stolni kapitelj s čast. duhovščino ljubljanskega mesta, da prevzvišanemu izrazi svoja voščila povodom njegovega imendne. — Mil. gosp. stolni prošt dr. Leonard Klofutar je v imenu navzočih v lepih in tehtnih besedah poudarjal, kako težavno je vzlasti dandanes življenje kristijanov, posebno pa duhovnikov in škofov, ki so od Boga postavljeni voditelji ljudstev v večno življenje. Zato treba škofom posebnih milostij od Boga in pomoči od dobrih kristijanov, vzlasti duhovnikov. Obojega v obilni meri želi in prosi prevzvišenemu za god. — Prevzvišeni odgovori, da jih vesele izražena voščila, ki so jim porok, da v težavnem delovanju višjepastirskem najdejo /sikdar, vzlasti pri duhovnikih, ono pomoč, katere treba, da vspešno izvršujejo posle svoje vzvišene službe. Duhovnik mora biti vedno v svesti svojega poklica, da pri vsaki priliki in v vsakem položaju deluje dosledno za namene svojega duhovniškega poklica. Namere nasprotnikov katoliške cerkve so vedno obrnene na to, da razdvajajo duhovščino med seboj ter da jo odtujujejo njenemu škofu. Ako se jim to posreči, dosegli so že mnogo v kvar katoliške cerkve. Ker se taki pojavi kažejo čestokrat tudi pri nas, zato treba pri vsaki priliki povdarjati, da pred vsem treba je-dinosti med škofom in duhovniki, ki naj druži njih mišljenje in delovanje. V imenu Gospodovem: po naročilu Njegovem, z močjo in milostjo Njegovo moramo biti vsikdar združeni v spoznanju in ljubezni, da vspešno in zmagonosno izvršujemo svoje dolžnosti v slavo Bjžjo in korist nam izročenega ljudstva. Na zunanje vspehe ne glejmo preveč, vspeh je v rokah Božjih; tembolj pa skrbimo, da stori vsak vestno svojo dolžnost, kateri je gotovo brez dvoma zagotovljen blagoslov Božji. — Gotovo izraža tudi naš list mišljenje našega vernega ljudstva zlasti na Kranjskem, ako tem voščilom dostavlja željo, naj nam milostni Bog ohrani našega skrbnega, ljubljenega pastirja še mnogo let! (Umrl) je danes nagloma, kakor se nam iz Reichenburga brzojavlja, tamošuje četirirazrednice ravnatelj, gosp. Fran Jamšek, rojen 1. 1840 v Žalcu. Pogreb bode v ponedeljek zjutraj. Naj v miru počiva! (Novomeško višjo gimnazijo) so obiskovali 204 učenci, in sicer 194 Slovencev, 8 Nemcev, 1 Ceh, 1 romanske narodnosti. Odličnjakov je bilo 22, prvi red je dobilo 127, drugi 21, tretji 5 učencev, izpite bode ponavljalo 27 učencev. Poučevalo je obli-gatne predmete poleg gosp. ravnatelja dr. Detele še 13 profesorjev in gimn. učiteljev. Zrelostni izpit je delalo 11 osmošolcev. Dva sta ga naredila z odliko, 8 je zrelih, 1 bode ponavljal izpit iz jednega predmeta. Na čelu ima šolsko poročilo spis gospoda prof. I. Vrhovca: „Ein Defraudationsprocess aus dem Jahre 1782". (C. kr. državna nižja gimnazija v Ljubljani) je izdala letno poročilo za šolski leti 1890/91 in 1891/92. Na prvem mestu objavlja poročilo obširno razpravo gospoda profesorja A. Štritofa „O me-todiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko utrakvistiških gimnazij" in nemško šolsko pj-ročilo gospoda ravnatelja. Obligatne predmete je poleg ravnatelja g. Fr. Wiesthalerja poučevalo deset profesorjev in gimnazijskih učiteljev, neobligatne predmete šest učiteljskih močij. Koncem minolega šolskega leta je bilo 344 učencev, vsi Slovenci in katoliške vere. Z odliko je dovršilo šolsko leto 58 učencev, povoljno 216, nepovoljno 37, izpite bode ponavljalo 32 učencev. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Posebni vlak v Postojino odpeljal se bode povodom letošnje skupščine družbe sv. Cirila ir. Metoda v četrtek dne 28. julija t. 1. z zelo znižano ceno (skoro 50°/0 ceneje) za vse mej Celjem in Trstom ležeče postaje v Postojino in nazaj. Navedemo nekatere postaje: Ljubljana (posebni vlak) odide ob 7. uri zjutraj. Cena: 2. razred 2 gld. 90 kr., 3. razred 1 gld. 90 kr. — Celje (do Ljubljane poštni vlak) odide 1-51, cena: 2. razred 6 gld. 20 kr., 3. razred 4 gld. 10 kr. — Zidani Most (do Ljubljane poštni vlak) odide 2 44. cena: 2. razred 5 gld. 10 kr., 3. razred 3 gld. 40 kr. — Trst (brzovlak) odide ob 8. uri dopoludne, cena: 3. razred 4 gld. 80 kr., 3. razred 3 gld. 30 kr. — Nabrežina (brzovlak) odide ob 8 38 dopoludne, cena: 2. razred 3 gld. 70 kr., 3. razred 2 gld. 60 kr. — Divača (brzovlak) odide ob 9 31 dopoludne, cena: 2. razr. 2 gld. 30 kr., 3. razred 1 gld. 60 kr. — Št. Peter (brzovlak) odide ob 10.08 dopoludne, cena: 2. razred 90 kr., 3. razred 65 kr. — Vstop v krasno razsvetljeno jamo v Postojini je brezplačen. — Povra-tek poljubno v 14 dneh, dvakrat se vožnja lahko pretrga. Vožnji listi se dobe pri prireditelju vlaka, Jos. Pavlinu, pri vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda in pri vseh podružnicah. (Bisernomašnika.) Biserno ali demantno sveto mašo, t. j. 60. obletnico mašništva obhajata letos dva čč. gg. duhovnika ljubljanske škofije, namreč starosta naših duhovnikov, č. g. Jožef Skubic v Ribnici, r. 1. 1802, in čast. g. Anton Krašovec, upokojeni župnik, v Metliki, r. 1. 1807. Posvečena sta bila oba 26. julija 1. 1832 in sicer prvi kot če-trtoletnik, drugi kot tretjeletnik. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dnč 15. julija svojo LVIII. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez B I e i w e i s , Matej Močnik, Ivan Murni k, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Ž 1 o g a r (zapisnikar). Od nad-zorništva: Ivan V r h o v n i k. — Prvomestnik naznanja, da je umrli okrajni sodnik dr. Fran Škofic n»šo družbo postavil glavnim dedičem. V znak so-žalja povabi odbornike, da vstanejo. Njegov spomin pa se zabeleži v družbini kroniki. — Prvomestnik je odredil, kar je potrebno vsled dopisa slavnega sodišča. — Na podlagi poročil tržaškega načelništva se ukrene, da se z bodočim semestrom družbina šola pri sv. Jakobu pomnoži s paralelko za prvi razred, ker je število šolarjev za jedno sobo preobilo. Razpišeta se dve učiteljski službi pri sv. Jakobu, za jedno mesto se nastavi učiteljica, da bo poučevala tudi v ročnih delih. — Za novoosnovano zabavišče na Greti pri Trstu je imenovana otroška vrtnarica gospica Margareta Pod-krajšek. — Društvenemu tajuiku se naroči, da se v vodstvenem imenu poda k preskušnji v Trst. — Blagajnik dr. Vošnjak poroča o finančnih zadevah ter naznanja, da je zdaj zapuščina pokojnega dr. Cučka obravnana in družba dobi precejšnjo vsoto. — Nekaj prošenj za podporo je bilo rešenih. — Radi velike skupščine v Postojini odredi se potrebno. Slavna podružnična načelništva, ki še niso doposlala letnih poročil o stanju podružnice za glavni izkaz, vabijo se s tem uljudno, da čim prej obvestijo vodstvo. Istotako naj se blagohotno naznanijo zastopniki ob veliki skupščini. Sicer pa po družbinih pravilih zastopnik mesto sebe lahko pooblasti katerega koli družbenika, da se udeležuje skupščine. — Posebno pa se vabijo družbini šolski zavodi, da nemudoma poročajo o številu učencev, vspehu itd. (Popravek) je poslal g. ravnatelj novomeške višje gimnazije graški „Tagespost"-i, da namreč prevzvišeni gosp. knezoškof niso v šolah izpraševali učencev v nemškem jeziku, da je trojna preiskava dognala, da niso dijaki podrli slavoloka, in da na novomeški gimnaziji niso razširjene protiuemMce težnje. (Z Razdrtega) se nam piše: Obeta se nam, da dobi podnanoški svet v kratkem čisto novo, vojaško lice. Ako so dosedanja poročila istinita, dojde vojakov na Rtzdrto 1200, na Vel. Ubeljsko 700, na Malo Ubeljsko 500 itd. Sedaj izvršujejo vajenci kadetske šole v Trstu priprave za vojaške vaje; nekaj jih odrine pozneje v Hrašče in- v Rakitnik. — Družine, ki so iz primorskih mest prišle iskat hladnejšega zraka na Razdrto, tožijo, da je njim tukaj prehladno, ker vkljub temu, da je sv. Jakob pred durmi, brije že dva dni občutljiva mrzla sapa. (Opeharjena.) Od kranjsko-hrvaške meje se nam piše: Dne 19. t. m. pride tolpa ciganov v bližnje hrvaško selo Prezid. C ganka z drugima dvema tovarišicama prosjači v neki hiši. Mej drugim začne tudi navzoči hišni gospodinji prav medeno govoriti o izvanredno veliki sreči, ki jo čaka. „Te karte", pristavi zvita ciganka, „krijejo tvojo srečo. Plačaj mi toliko, in jaz ti nakažem srečno tvojo prihodnjost!" Žena veselja prevzeti nad nenadno srečo, se brzo pobota ž njo glede plačila. Sedaj ciganka laže, kako rad jo ima mož, koliko denarja bode imela itd. Nespametna ženska plača z veseljem ta ciganski „orakelj". C ganka pa zapazivši pri njej še večjo svoto denarji, ki jo je žena na stran odložila, migne svojima tovarišicama, naj jo zaprosite za kak milodar. Žena gre njima delit milod&r, a ciganka urno pobaše povezek, v kojem je bilo gotovine 200 gld, ter jo brzih korakov odpiha iz hiše. Opeharjena žena je prepozno zapazila tatvino. V svojo veliko nesrečo toči sedaj zaman grenke solze po ukradenih novcih. Da bi se pač ljudstvo že enkrat spametovalo ter pustilo nesrečno babje-verstvo. (Nevihta.) Iz Bibinega Polja se nam piše: Dnč 18. t. m. na večer krog 6. ure imeli smo hudo nevihto. Od severozahoda pripodili so se hudourni oblaki. Usula se je precej debela toča z dežjem. Hvala Bogu, da je nevihta trajala le nekaj minut, drugače bi bili poljski sadeži uničeni. (Deželuozborska volitev.) Na Koroškem je odstopil deželni poslanec P. Lax. Nova volitev se vrši dne 20. avgusta. Lax je bil izvoljen od „bau-ernbundarjev". Pri zadnji vohtvi so Slovenci dobili po hudi borbi 86 glasov. K zmagi bi trebalo nad 72 glasov. Ker je pa velika večina volilnega okraja Celovec B jro«lje-Trg po znani famozni volilni geometriji nemška in ker se koroški nemški konservativci prav nič ne ganejo, ni upati zmage. Zato se baje slovensko • katoliška stranka volitve ne udeleži! („Argo") imenuje se nov znanstveni list za kranjsko domovinoznanstvo, katerega prva številka je včeraj izšla. Urednik, izdajatelj in založnik mu je kustos kranjskega muzeja, gosp. profesor Alfonz Milliner, tiskata ga Klein in Kovač v Ljubljani. List je pisan v nemščini, izhaja vsak mesec na 1—Val pole s prilogo ter stoji na leto 4 gld. O priliki izpregovorimo obširneje o tem zanimivem podjetju. (Pedagogiško društvo) bode imelo letošnji občni zbor dn6 27. julija t. 1. ob 2. uri popoldne na vrtu g. Gregoriča v Krškem. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanju preteklega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh preglednikov računov. 4. Volitev odbora. 5. Določitev let-nine. 6. Nasveti. K obilni udeležbi vabi Odbor. (I. mestna podrnžnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredi v sredo 27. t. m. zvečer ob 8. uri vrtno veselico v gostilni gospoda Ferlinca „pri Zvezdi" s prav zanimivim programom ter s sodelo- krški i. uri vanjem vojaške godbe. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Gospod Ferlinc je pre-skrbel, da se more veselica vršiti tudi pri neugodnem vremenu. Ker je ta veselica na predvečer glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode 28. t. m. v Postojni, in ker je gotovo, da se mnogo udeležencev pripelje že v sredo v Ljubljano, opozarjamo dotične gospode, da najdejo v sredo zvečer narodno družbo zbrano pri tej veselici. (Mestna ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) ustanovila se bode v ponedeljek 25. t. m., ob 6. uri zvečer v čitalnici. (Okrajna učiteljska konferencija za šolski okraj) bode duš 2 7. julija t. I. ob dopoldne v Krškem. Razven običajnih toček je na vsporedu: 1. Podrobni učni načrt za slovnico, pravopis in spisje. 2. Pro-tresovanje knjig za šolarsko knjižnico. 3. Posvetovanje o načrtu za vravnavo šolskih vrtov. (Dekanijske knjižnico) so zasnovali gg. duhovniki vipavske dekauije. Načelnik zavodu je preč. g. dekan Erjavec, knjižničar g. kapelan R a j č e v i č, odborniki pagg. Demšar, Skvarča in Aru o. Posnemanja vredno! (Slovenski abitnrijentje ljubljanske in mariborske gimnazije) v zvezi s svojimi tovariši hrvatskih gimnazij prirede na korist šolske družbe sv. Cirila in Metoda slavnostuo besedo početkom meseca avgusta z jako izbranim vsporedom. j (Mariborski učiteljski abitnrijentje) prirede dne 7. avgusta v dvorani ptujske čitalnice koncert. Na dnevnem redu je 13 pevskih in godbenih točk. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. j Telegrami. j Dunaj, 28. julija. Grof Taaffe se je j danes dopoludne povrnil iz Nalžova na Dunaj. Peterburg, 22. julija. Finančni minister Višnegradski je odstopil. — Dne 19. t. m. je v raznih mestih za kolero zbolelo 700 oseb, umrlo pa 313. ! Peterburg, 23. julija. Dne 19. in 20. t. m. je v jednajstih mestih za kolero zbolelo 699 oseb, umrlo 391. | (Tmrll ho: 20. julija. Frančiška Ferjančič, usmiljena sestra, 29 let, Kravja dolina 11, jetika. 11. julija. Alojzija Vode, delavka, 22 let, Stari trg 3, jetika. V bolnišnici: 21. julija. Terezija Toman, kamnosekova vdova, 65 let, vsled jetika. Tujci. 21. julija. Pri Maliču: Baron Dörth; Valenta, kemik; Krahler; Both g soprogo; Jank. uradnik; Wippel, trgovec, z Dunaja. — Schink, trgovec, iz Zagorja. — Winterholler, trgovec 1 Lebmayer, potovalec, iz Gradca. — Siegert, Bergman, Weber, Oton Berlin, iz Lipsije. — Maurerhofer iz Beljaka. — Deutsch iz Budimpešte. — de Castro, profesor, z Reke. — Marterer s soprogo iz Sarajeva. — Lenze zasebnica. iz Monakovega. — Ranzinger iz Kočevja. — Piecek Tomaž iu Ivan, zasebnika, iz Kromeriža. — pl. Rendl, zasebnik, s soprogo, iz Bieder-mansdorfa. — Omahen, notar, iz Senožeč. Pri Slonu: Plumhof, Neuman, Seheessel in Poth iz Hanovra. — Rover s Stolpa. — Piirchner, knjigovodja, iz Monakovega. — Eichhelter, inžener, iz Mojstrane. — Moreok, nadinžencr, z rodbino, iz Vel. Lašič. — Zupan, župnik, iz Poljan. — Fassini, nadinžener, iz Maribora. — Steinberg, ■uradnik; Sail, učitelj; Zwierzina, Pordes, potovalca; Fischbach s sinom; Metzl, z Dunaja. — Thurnwald, lekarnar, z rodbino, in Wallowich, tajnik, iz Gradca. — Aehatz iz Celovca. — dr. Bürger s soprogo iz Kočevja. — Würth z rodbino iz Opatije. — Wilfan iz Dubrovnika. — pl. Benchich, koncipijent, iz Zagreba. — Antonija in Ana Loser iz Trsta. — Gömery iz Budimpešte. — Zygonses iz Lipsije. — Ružič s soprogi in Kučinic, uradnik, s soprogo, z Reke. — Dolenc, trgovec, iz Maribora. — Rau, trgovec, iz Norimberka. — Weiss, trgoveo, iz Prage. Pri avstrijskem caru: Simens iz Moskve. — Apalt, potovalec, iz Ljubljane. — Perko, učitelj, iz Črnomlja. — Krippe iz Prage. — Karolina in Klementina Riota iz Pulja. — Penier iz St. Ivana. — Loss, trgovec, s soprogo, z Reke — Sobel, železniški uradnik, iz Galicije. Vr«m«BHko «poročilo. Srednja temperatura 18 2', za 14° pod cormalom star, pristen. Naravnost iz Gognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporočajo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in pi obolele. Mala steklenica a/10 litra gld. 1'75, velika steklenica 4/10 litra gld. 3 — Piccolijeva lekarna „Pri angel ju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vitanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. ' (263) 5 .Astramontana-extract', gotovo sredstvo proti kačjemu piku, pripravlja Karol Acctirti, mestni lekar v Senju. Ta extract je bil zaradi svoje izborne zdravilne moči na dunajski svetovni razstavi leta 1873 odlikovan z nagrado. Lonček z natančnim navodilom velja I gld. 20 kr. Dobiva se razven pri izdelovatelju tudi še v lekarni g. Ub. pl. Trnk6ozy-ju v LJubljani. 317 3-3 Izdelovatelja najraznovrstnejših in raznobarvenih 23915-13 peči iz glinaste snovi in kahljic za štedilna ognjišča Uran in Večaj, v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove) priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnice in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga. Cene so jako nizke,ker se zadovoljiva z malim dobičkom. Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, urar, oreie J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. II, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike Izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih nr, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih ur z nihalom, ur ■ stojalom in ur budilnlo (Weckeruhren), ur % godbo in godbenih val&kov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih veriiio, prstanov in uhanov. Cene žepnini uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10'— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12'— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35-— „ zlnte ure za gospode . „ „ 24'— ,, 130'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se luogo prepričati, d» moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Fopravllfc izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-7 205 38 16 llutfrovani eeniki na željo gratis in franke. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (i2) 53 zobozdravnik (7) pri Hradcckcga mostu I. nadstr. Razpis dveh učiteljskih mest. Na slovenski čveterorazrednici družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se razpisujeti dve učiteljski službi z letno plačo po 500 — pet sto — goldinarjev in odškodnino za stanovanje 60 gld. Nekolekovane prošnje s potrebnimi spričevali pošiljati je družbinemu vodstvu do 1. avgusta 1.1. Za jedno mesto imajo učiteljice prednost. Službo je nastopiti v začetku bodočega šolskega leta. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 21. julija 1892. 55* 3GC Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice 9, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega X cerkvenega umetnega kamno- f ^ seškega dela, Jcalcor: altarjev obhajilnih miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna & stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 12—10 Filijalo sem popolnoma opustil. ** Za bolne in zdrave je najboljie hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Tr nk6czy-j eva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/* 30 kr. — Jako seno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.oknij, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnkdozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (ŠUjarsko) Vendelln pl. Trnkdoxy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnioah diiav, kupolh itd (1391) Jf rekupci imajo obilen rabat. {'¿2j priprosta in iina, izvršena v vseli J^eop. I^atlliltn Slogih, dobi in naroča se pri vLjubljani, sv. Petra cesta 27. 267 52-13 Madoima de Lurdes. Mati Božja v kamniti jami v Massabiellu priLurdu na Francoskem. Cena jaiui ti podobo: Visokost jame. Vis. podobe. Glinasta podoba. Lesena podoba^ Jama iz pristnega kamna, 85 cm visoka, z leseno podobo, gld. 25 50. Jama z;* steklom in v osviri gld. 25'— in gld. 60-— Jama brez podobe v vsaki velikosti po sporazumljenju najceneje. — Viseča in stoječa razpela v vsaki velikosti najceneje. — Izdeluje IVM FBAIBEJ, Waiclhofen ob Ybbs-u, Dolenje-Avstrijsko. Spričevalo: „Za kapelico tukajšnjih revnih šolskih sester naročena ,Marije lurdske jama' s podobo vred je semkaj «lošla vrez vsake napake in jako dopada vsem, ki so jo videli. Veseli me, da to morem Vam naznaniti. V Szegedinu (na Ogerskem), dne 8. julija 1888. 178 3—2 P. 01tvanyi, pap. kom. TEn^BBHMranmHMBH^HnHnnffiiiinHiBEttK^ J. BEND IK-a v Št. Valentinu patentovana nepremočna mast za usnje je najbolje sredstvo v ohranitev usnja za obuvala, konjske oprave itd. itd., s katero se lika usnje brez uporabe krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaška oskrbovaliiča z izrednim uspehom in zadovoljstvom. (279) (10—8) V Ljubljani dobiva se pri tuniki Seh n ss n i g in Weber v Spitahki ulici. Pozor! Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendikovo mast za usnje, ker le BEND1K je upravičen v Avstro-___Ogrski v izdelovanje te masti. Dobri 333 3-3 kamnoseki in kamnolomci Ivan Kregar, -íapasarsí- in izdelovatelj cekvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 8, poleg „Alojzije- višea", se iščejo. Poiasuiia daj« lužene-- Krause na Grosupljem, uri gradnji dolenjskih železnic. opozarja in toplo priporoča prežastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno P©.530.3:3ko dej.eaaicp.. v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in centi po poslanih uzorcih S ah lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in pre- * navija, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne £ osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro # spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—31 % Prodaj alnica oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja 4 lil Milu je sediij mm «v® VefiM «te&l! Mi® if <> 41 ob vognlii Bcscljeve ceste v lastni hiši. Preselitev kamnbsekarstva. Piečast. duhovščini in si. občinstvu uljndno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarmee, Kravja dolin» št. 12, preselil se z dnem 1. julija t. 1. S1 v novootvorjene delarnice lia tteseljevi cesti št. 3«, kjer bodem pod imenom F i 1 i j a 1 a : 3214 Sloiiove ulice štev. IO—lžž. Št. 6265. 326 3-2 nadalje izvrševal kamnoseško obit. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem ¡zviševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za cerkvena iimetna dela, za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev nagrobnih spomenikov Na razpolago je >1. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. flV Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem na željo sploh brezplačno. 322 10—3 Na Kranjskem popolniti s» sledeča mesta in sicer: zdravnikov, "Lepa mladinska knjižica. 1. V Bohinski Bistrici z letno plačo 800 gld.;' 2. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; v 3. v Črnomlju z lHt.no plačo 800 gld.; 4. v št. Vidu pri Zatičini z letno plačo 700 gld.; 5. v Kočevju z letno plačo 600 gld.; 6. na Krškem z letno plačo 600 gld.; 7. v Logatcu z letno plačo 600 gld.; 8. v Radovljici z letno plačo 600 gld.; 9. v Št. Petru na Krasu z letno plačo 600 gld. Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani cl«» m. ** 4 s«. JLiW»25 ter v njih dokažejo svoio starost upravičenie do izvrševana zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano živlienje, dostdaii!« službovanje ter- znanje slovenskega iu UcraŠKega jezika. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 11. liiiim 1893. Dunajska POMLADNI GLASI posvečeni slovenski mladini. II. zvezelc. Uredil Anton Medved. — Založil Cirilski. Tiskala „Katol. Tiskarna". Knjižica obseza 100 stranij in je zaradi lepe oblike in mikavne vsebine zelo primemo darilo mladini ob praznikih, godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikah. Prodaje se v „Katoliški Bukvami" mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr. Pismena naročila sprejema tudi Anton Medved v ljubljanskem semenišču. — I. zvezka je še nekaj izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj Dn6 23. julija. Papirna renta 5 %, davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4 %, davka prosta , . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije. 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)..... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 . Dne 22. julija. Ogerska zlata renta 4%.......110 Ogerska papirna renta 5%......100 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 Državne srečke I. 1864., 100 gld.....182 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 96 Zastavna pisma ,, „ „ „ „ 4'/,% 100 Kreditne srečke. 100 gld...... . 190 St. Genois srečke. 40 idd. . , .63 gld. 10 40 50 25 50 25 50 50 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 17 „ 25 Rudolfove srečke, )0 gld.......28 „ — Salmove srečke, 40 gld........61 „ — Windischgraezove srečke, 20 gld..........— „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 „ — Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . , , 98 „ — „ Papirni rubelj....................1 „ 19l/,„ Laških lir 100 ........ . 45 „ 85 „ ,MEßOUR imenjarnična delniška družba na Dunaju, L, Wollzeile štev. 10. Najkuiantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila lzvršč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4* gallike proplnaoljske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peit&nske ogerske komer- oljonalne banke. 4';,% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 1.860,1 Él m cele gld. 14',„ petina gld. 4 in kolek 50 kr. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje že dne 1. avgusta!