Tretja befeda nekterih ljudi.
§korej vfak ima fvojo befedo, v ktero je bolj, kakor v vfe druge, saljubljen.
Kaj je tedaj per veliko ljudeh — kakor pravijo — tretja befeda? — Per nekterih je vfaka tretja befeda: jeft; jeft fim rekel, jeft bom rekel, jeft fim ftorii; jeft bom ftoril. —To fo tifti, ki fvoj shi-vot niogozhno kvifhko povsdigujejo, glavo, kakor prasni klafovi ftermo po konzi dershe, in na vfe druge s ufmiljenjem, kakor v prah, doli gledajo. Te nekteri napuhneshe, drugi bahazhe imenujejo; od pervih imajo ljudje v pregovoru in tudi fhe neki drugod (v bukvah sgodovine) sapifano ftoji, de napuh gre pred padam; od drugih pa pravijo: de bolj, ko je lonez prašen, bolj poje.
§pet per drugih je vfaka tretja befeda: daj. Te forte ljudje, de prav naravnoft povem, fo tilti nadleshni in sraven tudi vezhidel leni fofedje in perjatli, kterim ravno savolj njih lenobe in saniker-nofti vfih rezhi smanjkuje, in kteri fo fvojim fofe-dam in perjatlain smiraj na vfhefih s befedo daj, daj! Ti, kteri fe na to fpreumijo, pravijo, de je ta befeda fhe bolj soperna, kakor poprejfhna. — §pet per druge forte ljudeh je vfaka tretja befeda: $i le vidil, fi le vidila? §i le flifhal, fi le flifhala? — Tih je memo drugili pofebno veliko. To je namrezh tilta truma fhepetavzev in opravljiv-zev, kteri vfako nedolshno djanje ali befedo fvojih fofedov ali drushnikov s ftrupnim ferzam prevagu-jejo, preobrazhajo in na ojftro poftavljajo, in jo vfo poojltreno in sbrufeno fvojim perjatlam in perjatlizam s veliko pomenljivim obrasam, in s tako natanjk-noftjo, kakor de bi bili jame zhiftiga slatain frebra nafhli, na uho perpovedujejo. Kdor je tako nefre-zhen, de tem ljudem v roke pade, ali veliko vezlu v ufta pride: tega dobrimu imenu naj zerkdvnik le prezej svoniti gre; sakaj, ko bi tudi fhe tako ne-dolshen bil, ni drugazhi, umreti mora. O de bi fever te ljudi od naf popihal, in lepfhi vreme naredil!
§he ena druga grosno fitna forta ljudi fo tifii, per kterih je ne le vfaka tretja, ampak vfaka perva in druga in tretja befeda: profim. Tih truma je tudi grosno velika, in smirej vezhi perhaja; in zhe ravno v poglavitnim meftu vfaki meliz ali vfakiga pol leta pofebni sbiravzi okoli hodijo, in sapifano mi-lofhnjo sa-nje poberajo : tako vunder ti ljudje ne dajo nobeni hifhi, ktera sapertani, pokoja; ampak eden sa drugim na duri ftaniz terkajo s grosno milo in vzhafih tudi jokavno befedo: profim, profim! Tode v pofebnih godovih, kterih imajo vezh, kakor eniga v tedni, pravijo ljudje, ki fo farni prizhe bili, fe njih jok v vefelje fpreoberne, in v goftivnizah (oftarijah) bliso metla per tretjim in zhetertim bokalu fvojim miloftljivim dobrotnikam sdravizo pojejo, in vofhijo, de bi jih Bog fhe dolgo per shiv-ljenju, in vfelej tudi — per dobri volji—ohranil. — Vofhiti bi bilo, de bi ti, kterim je isrozheno, nalepi red v meftu zhuti, fvojo dolshnoft fhe nemalo ojftreji, kakor pa fo savesani, fpolnovali, in vzha-
63
fih neprevidama tudi v to ali und hifho pogledat perfhli, in fe preprizhali, zhe ni morebiti veliko nepotrebnjih s imenovano tretjo befedo per durih; de bi tako ljudje, kteri vrednim ubogim radi in dofti pomagajo, ne bili permorani, tudi sa pohajavze vedno duri in fvoje sliepe odperte dershati. — Sra-ven dosdej imenovanih je pafheena druga pofebno mnoshna truma ljudi, do kterih fim le prav sa prav namenil, tukaj en par prafhanj poftaviti. Kaj je tedaj per tih vfaka tretja befedaf Per tih ima tretja befeda, kar vnajno podobo sadene. grosno bogato fpremenjavo: kolnejo namrezh, de je grosa. Take bi jeft hotel rad poprafhati, kaj de s zelo trumo kletve-nih befedi dof ez hi hozhejo. Vii drugi, od kterih fim poprej govoril, s fvojo tretjo befedo kaj dofeshe-jo, ali faj dofezhi miflijo; od tih pa, zhe fhe tako preifkujem, nemorem fpreviditi, kaj de s tem befedam hozhejo ali ifhejo. Morebiti miflijo, de bodo s njimi vezhi veljavo ali pofhtovanje per ljudeh sadobili? Nikdar! Po tem takim bi nekteri vos-niki nar bolj fpofhtovani moshje mogli biti. Torej mora kaj drusiga biti, kar ti ljudje s to tretjo befedo sadobiti shelje. Prav sa prav, kakor pomen njih befedi kashe, bi bilo mifliti, de h—a klizhejo, de bi jim pomagal. Pa tudi v temu ni viditi, de bi fe sgodilo, kar vofhijo. Ko fim, ni davno, na fpre-hod fhel, fim vidil eniga pijanza v jami leshati, kteri je na vfo mozh h—a na pomozh klizal, pa nifim vidil, de bi mu bil od ondot pomagati perfhel. Ja, kakor fe mi je sdelo, fo nekteri ljudje, ki fo memo fhli, na mosha s ufmiljenjem pogledovali; pa fo fe anali, mu na pomozh priti; mende sato, ki fo fe bali, de bi pijanez ne miflil, de fo namefti h—a perfhli: in tako je pijanez bres pomozhi fhe daljej ondi oftati mogel. — In po tem takim fim v fvojim preif ko vanju fhe smirej tam, kjer fim bil, nam-rezh v egiptovfki tami. Ko bi fe fmelo po unajnim videsu foditi, to je, po dopadljivofti, ktera fe ne-kterim, slafti mladim ljudem na obrasu kashe, kadar en par glafov te tretje befede od febc dajo ; bi fe vtegnilo rezhi, de jo sato tako pogofto fhpogajo, kir miflijo, de fe jim pofebno lepo vda. Pa tudi to je teshavna rezii. Sakaj teshko je mifliti, de bi take uita, kjer toliko h—ev notri in vun hodi, lepe bile; in fhe manj, de bi ferze, kjer ti fvoje prebi-velif he in sarod imajo, omikano in plemenitno bilo ! —
Prof.  — r.
64