Vestnik. Učiteljski konvikt. Gospod Davorin Trstenjak, ravnatelj v Gospiču na Hrvatskem 20 K; gosp. Anton Pesek, učitelj pri Sv. Duhu 10 K. Posojilnica v Logatcu 20 K. Osobne vesti. Učitelj v Gočak g. Fran Mercina je kompetenčnitn potom premešeen v Senožeče* zaeasna učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem gdč. Marija Peče je stalno nameščena na Rakeku; začasni učitelj v Cerkljah g. Josip Lapajne je slalno nameščen istotam, U-itelj v Čatežu pri Trebnjem g. Peter Pogačnik je| pa šel v stalni pokoj. — Docent slovanskega jezikoslovja na dunajskem vseučilišeu, g. dr. Matija Murko, rodom Štajarc, je imenovan za rednega profesoija slovanske filologije na graŠkem vseučilišču namestu prof. dr. Kreka. — Na ljudski šoli pri Sv. Nikolaju, okraj ormoški, je imenovana za učiteljico gdč. Marija ValenČak. V pokoj stopi učitelj g. Anton Voitb, službujoč na šoli v Brezu in učiteljica gdč. Fr. Ekert v Marenburgu. Na ljudski šoli v Grižah, okraj Celje, je nameščen provizorični učitelj, g. R. "VVndler iz Mozirja. t Ljudevit Tomšič, šolski« ravnatelj v Zagrebu, ureduik ,,Beršljana" je umrl dne 26. mal. travna v Zagrebu. Pokojnik je bil brat r. Ivan Tomšiča. N. v m. p.! Državni šolski muzej bodo otvorili 1. 1904 na Dunaju v spoinin na stoletnico avstrijskega cesarstva. ,,Pripravniški dom" je imel dne 24. aprila svoj občni zbor. Udov je 266. Dohodkov lani je bilo 4912 K 36 h. V odbor so bili izvoljeni gg.: kanonik And. Zaraejic, msgr. Ant. Zupančič, Jakob Vodeb, dr. Vinko Gregorie, Mih. Bulovec, Al. Stroj, Anton Kržič, Josip Šiška, Ant. Maier, Mavr. Šarabon, F. Gerkman in Ivan Janežič, pregledovalec računov pa dr. Ivan Janežič. Poslano. P. n. gg. tovarišem, ki so se obrnili name radi praznovanja 251etnice g. c. kr. okr. šol. nadzornika A. Jeršinoviča, naznanjam, da se isto v zimskem času ni moglo vršiti in da skupne svečanosti za okraje Černomelj, Novoraesto in Kočevje radi velike oddaljenosti ni možno prirediti. Prepušča se tedaj vsa stvar p. n. gg. kolegom, da prilično okr. učit. konference po svoje stvar urede. Bratski pozdrav! Črnomelj, 24. aprila 1902. Šetina, učitelj. Pojasnilo. Poročilo iz Kranja v 12. št. nUčit. Tovariša" o zborovanju ,,Društva slov. učiteljic" je neresnično, — dabi bil moj predlog, naj društvo pristopi k rZavezi jugoslov. učiteljskib društev" dobil samo dva glasa. Nasprotno, — ko se je zapazilo, da bi bila kmalo večina na moji strani, reklo se je, o tem se bo prihodnjič razpravljalo. Res je, da ni posebnega zanimanja za društvo * med drugim je gotovo tudi to uzrok, ker se društvo brani pristopiti k zavezi zaradi stroškov, vsaj mnogo koleginj mi je to zatrjevalo. Da, geslo vseh zavednih koleginj je: Skupno in složno za jednotnimi cilji! Sloga jači — — Toliko v pojasnilo, da se prihodnjič ne bo zopet napačno poročalo. Kristina Demšar. Nujno potrebna šolska knjiga. Znano je, da imamo razen računskih, vse knjigc za meščanske šole. Neki šolnik ima pa tudi že prevod nemške Močnikove računice za meščanske šole v rokopisu gotov. Stvar je tudi že urejena z založnikom nemških knjig Tempskyjem v Pragi. Manjka le še založnika slovenski izdaji. Morebiti bi v tej zadevi na pomoč prišla naša ,,Šolska Matica", da bi se odstranil velik nedostatek, ker sedaj je v rabi na naših meščanskib, oziroma osemrazrednih ljudskih šolah — Močnikova računica za petrazredn'e ljudske šole, katera pač nikakor ne zadostuje. Nova šola. V Kailu pri Dola so ustanovili podružnično (ekskurendno) šolo, kamor se bo hodilo iz Dola poučevat od 1. aprila do konea avgusta vsakega leta' po trikrat v tednu. Nemška šola na Jesenicah ? Kakor poročajo graški listi, so baje ustanovili jeseniški priseljenei podružnico ,,Siidmarke", kateri je načelnik inžener Scbneller v Bohinju. Snuje pa se neki tudi podružnica nemskega ,,Schulvereina", ki ustanovi na Jesenicah nemško šolo in nemški otroški vrtec. Učiteijski dom v Celovcu. Vlada je odobrila pravila tega društva in ,,Mir" poroča, da se je že začelo z nabiranjem prispevkov. Isti ,,Mir" javlja, da je kot prva darovala društvu neka neimenovana dekla v Celovcu 100 K . . . Umorjeni ruski minister Sipjagin je dal v enem letu izključiti 2000 dijakov, zapreti 700 do 800, a okoli 200 njegovih žrtev potujc baš sedaj v prognanstvo v Sibirijo. Slovaške srednje šole na Ogrskem. — Šolstvo na Ogrskem je sploh na izredno slabi stopinji, predvsem pa nemažarsko, katero obstoječi sistem bolj zatira nego podpira. Vendar se v šolskem oziru nobeni narodnosti ne godi tolika krivica kakor ravno Slovakom. Že ljudsko šolstvo mfed Slovaki je t jako slabera stanju, a srednjih in višjih izobraževališč jim Mažari ne dovolijo, zato ne, ker bi se po izjavi naučnega ministra v njih gojile izdajalske težnje in panslavizem. Taka je mažarska knltura. Kako dolgo živi človek ne da bi spal? Za rešenje tega vprašanja scšli so se trije amerikanski profesorji univerzitete ter so se tri dni in tri noči zabavali z vsem mogočim, sarao da vidijo, kako dolgo bodo vztrajali ne da bi spali. Tretji dan pa niso mogli več nadaljevati te skušnje, ker dva sta se še komaj držala pokonci, ednemu pa je prišlo slabo. Žila mu je bila počasneje, občutljivost kože je prenehala, vsi občutki so odreveneli. Bati se je bilo najhujšega, toda ko je prespal, prenehale so vse one slabosti in bil je zopet čil in zdrav. Iz tega so spoznali, da več kakor štiri dni in ravno toliko nočl ni inogoče vstrajati brez spanja. Vendar pa se je ravno ondi pred nekaj časa ustanovilo društvo, ki šteje za svoje člane samo one osebe, ki se obvežejo, da ne bodo spali dalje, kakor štiri ure vsaki dan. Predsednik tega društva drži se tega pravila že dve leti ter pravi, da se počuti mnogo boljše in čilejše, odkar spava samo štiri ure na dan. Pravi — toliko tisoč in tisoč ljudi prespi polovico dncva, kar je ednako torej polovici njegovega življenja. To je lenoba in lenobe v Ameriki ne potrebujemo. V društvenih sejah tega društva je prepovedano imeti dolge govore, da bi slušatelji pri tem ne zaspali ali pa ne izgubili po nepotrebnem preveč časa.