LISTEK. Pod Marijinim praporom, (Konec.) Zgodo?iaska poveet. PosloveDil F. F. Mustafa je objela groza; zapovedal je vojakGm, aaj se podajo na ladje, ne v tabor. Tako je pri$»l ves neizmerno bogat plen v roke zmagalcev. Tucfi Sv. Elmo so zapustili prestrašeni Turki, tako da j« bila na večer tega pomenljivega dne vsa Malta v »okah Maltežanov in njihovih zaveznikov. 2ahajajoče solnce je obsevalo grozovito bopat. V velikili trumab so ležali Turki. Pa tudi mnogo kristjanov je padlo. Maltežanov je ležalo tndi okoK 200. Veliki mojster je korakal ob strani španskega uadpoveljnika po bojišču. Pri marsikaterem mrtvem in ranjenem vitezu je žalostno zastal njegov korak; solz« so mu porosile oči, ko je prišel do težko ranjentga St. Priestt). Mladi mož je padel v nezavest — izgubil je prev»e krvi — ter je ležal raztegnjen na krvavi zemlji. Toda zdrava desnica je še vedno krčevito oklcpala Marijino zastavo, in veselo je plapolala krasna podoba Malere božje v vetru. Ko je Lavalette pristopil k njemu, je odprl ta ubožee trudne o6i ter dejal s slabim glasom: ..Mati božja je zmagala! 0, ona — je — močnejša — od proroka!" Truden smeh je zaigral na njegovem smrtnobledem obličju; še enkrat je pogleclal na Marijino zastavo — in zopet je padel v dolgo nezavest. Kara Mustafa se je otresel kmalu svojega strabu ter poskusil takoj prihodnjega dne svoj pokvar popraviti. Toda združeni Maltežani in Spanei so ga premagali še sijajneje ko prejšnjega dne in ga prisilili, da je 7. vsemi ladjami in četami moral v temni noci poljegniti v domovino. Tako je bil poraz Turkov popolen. Soliinan II. se je sicer penil jeze ter pahnil v nemilost starega in zaslužnega Mustafa. Toda Malte ni upal nikoli več napasti. Malto so posedali odslej nenadlegovano vitezi ter se vidno razvijali. Zvesti svojemu geslu, braniti sv. cerkev ter očistiti sredozemsko raorje pred roparji, so storili še marsikaj slavnega, dokler ni slavohlepni Napoleon I. na svo.jem potu v Egipet storil njihovemu blagemu delovanju konec. (1798). Zasluge velikega mojstra Lavalette-a pa so slavili vsi kristjani. Prebivalci Maltini so imenovali njemu na čast glavno mesto Lavalette. St. Priest je okreval, čeravno je imel samo jedno roko. Njegovi sobratje so ga visoko ftastili, prebivalci otokovi so mu prideli fiastno ime ,,vitcz Matere božje." Marijino zastavo pa, pod katero so se tako slavno borili proti Turkom, razobesili so v cerkvi, kjer so jn Se v poznih časih kazali ter jo visoko čislali. Terna krošnjarja Toueta. (Priredil C. M K ) ,,To pa je res slepa sreca", pripovedovali so si ljudje v mali vasici Ravno. Od ust do ust je šla novioa, da je zadel vaški krošnjar Tone Svetin veliko terno; celih štiri tisofi kron mu bodo odšteli v raestni loteriji. Lahko si pred- stavljamo veselje, ki je navdajalo našega Toneta; mala koča, sredi vasi, v kateri je imel krošnjar svoje blago in svojo prodajalno, bi mu kmalu postala premajbna od samega veselja. Najbolj se je pa veselil Tone zato, ker mu je njegova žena Katinka kazala zopet enkrat prijazen in vesel obraz, ter mu eelo privoščila^par lepih besedi. Seveda je imela Katinka svoje vzroke za take ljubeznive besede: vsled tolikega bogastva je že videla izpolnjene svoje tibe želje, katere je tako dolgo gojila v srcu. Toneta boljša polovica je pa poznala dve sredstvi, če je hotela pri svojem možu kaj doseči, namreč prilizovanj in trnioglavnost. Torie je moral toraj voliti vedno med tema dvema. Ce Ijubeznive besede niso več pomagale, prišla je trma' in te se je T-one hudo bal. Kake tri dni je prenašal to slabo lastnost svoje žene, potem je pa vedno privolil v vse, kar je liotela. Imela sta Tone Svetin in njegova žena poleg krošnjarije tudi še malo polja, in ona, ki je navadno gospodarila doma. si je želela sedaj seveda še eno kravo in tudi v svinjaku bi bilo lahko veft repov. V. sobi bi pa bilo dobro novo pohištvo. ker je postalo naenkrat vse nekako staro. Ze dolgo pa jo je bodel v ofii napis nad vratmi, ki se ji je zclel za sedajno stoletje že prestar in treba bi bilo novega. Kako lepo bi se n. pr. svetil zlat napis: .,An'.3i) Svelin, Irgovec s špecerijskim blagom". Seveda bi ne smelo nnnjkati še lepega okna, kjer bi lahko izložila ]i;'.; : pše stvari, kakor se to vidi po mestih. Vse te želje je razložila Katipka lepo po malem svojemu možu. Ta jo je pa mirno poslušal, toda ni ji pritrdil in ne odrekel, česar bi si že celo ne upal, fto je hotel, da mu ostane žena prijazna. Bil je tedenski sejem t bližnjera mestecu. Ta dan se je namenil naš Tone t mesto, da bi vzdignil tam svoj denar. Skrbno mu je pripravila Katinka zvečer vse potrebne reči, in ni še prav obsijalo solnce prijazne vasice Ravno, ko je Svetia žo korakal urno po okrajni cesti proti mostu. ,,To se bo Katinka čudila! Da, veliko presonečenje ji hočem napraviti. VeCjega vcselja ni iraela že celib sedemnajst let, odkar je omožena. Ker bi še tako rada več živinc, bodem ji kupil mesto ene kravo kar dve; sevedajo bočem iznenaditi tudi s tem,da ji kupim tudi par malih prašičkov. Saj je človek dolžan napraviti veselje svojemu bližnjemu, posebno pa še ženi, če mu je le lnogoče." Tako]e molroval in premišljal naš Tone, ko se je bližiil mestu. Prva Tonetova pot je bila seveda v loterijo, kjer so mu odSteli celih štiritisoč kron. Potem jo je pa s polno mošnjo mahnil na.ii>re.i na govejski somen in zaftel tam ogledovati različne krave. Kmalu ga je zapazil neki kravji mešetar, ga potrkal }>o rnmi in relcel prilizljivo: ,,No, oče, vi bi gotovo kupili radi dobro in lepo kravo". Ves zaftuden se obrne Tone okoli; kako se more ta tuji človek prodrzniti, njega, Antona Svetina, kar tako meni nifi tcbi nič nagovoriti. Toda barantuč se ni ustrašil josmega pogleda in je začel s Tonctom na na.iprijaziie'ši način go\oriti; krošnjarju je pa ta ljubpznjivost bila zelo všeč in kmalu sta se pogovarjala, kakor dva stara prijatelja. Nevede je prišol Tone i barantačom tam nekje do krav, katero mu je začel ta na vso preteze hvaliti: ,,Glej, krave so last nokega bogatega velepoacstnika, imajo zelo veliko mleka in so j/ri tem Se zolo po ceni. Ko bi bile moje^ bi jib nikdar ne dal za tak denar, zatoraj ti svetujem tukaj na tihem, kupi jih, ne bode ti žal* Se hvaležen mi boš; glej, tam le prihaja gospodar te živine, ki niti n» t«, kako dobro blago bo dal la tako slepo ceno." In res, kmalu sta bili dve kravi lastnina Toneta Svetina, ki je odštel ea nji pet sto svetlih tronic. Barantač si je pa na tihem veselo mel roke, ker j« veciel, da si je zaslužil s svojim lezikom zopot nekaj kron. Kmalu se je naSel tudi gonja^ ki je gnal kupljeno živino t Rarno- Sedaj se je napotil Tone na svinjski sejem in kupil tri le; e male prešiCke, katero je oddal začasno hlapcu v gostilni ,,Pri solonu". Začel se mu ie namreč glasiti želcv'ec, in treba ga je bilo potolažiti. Danes si je pa naš Tone hotel nekaj posebnega pri^¦nšriti, !¦¦;] r-o H:1; vsnk dnn po terno, in kar je glavno, zdaj se mu ni bati različnih opominoT svoje \r!>!-- */.•¦¦ ¦¦ e šf*i'e' r-. polncm Icoztou, po nosu ga je že šegetal prijetni duh velike pečenke. Naenkrat pa zakriči gostilničar pri vratih: «Hitro Tone, prešički so ušli! V tremitku ja vrgel Tone vitice in nož na stran in izginil skozi vrata. Zunaj je pa že nastal ccl lov na belce, ki so drug poleg drugega liiteli naprcj po državni cesti. Ko bi ti trijo bratoi biteli tako naprej, bi Tonetu niti ne bilo trcba jih loviti. Prišli bi ravno v njegovo vasico in tam bi jili Katinka /e ulovila. Toda navadno se ne zgodi tako, kakor si elo\ek želi. Že jo Tono ubožnikom za petami, kar so zgodi nekaj strašnega. Trraa! Trraa! Trraa! Velik automobil ali kakor mu \:w.\ ijo Ijudje nelektrika" prikaže se na ovinku. — Grozeu krič — in dva belca sta povožena. Tone ves iz sebe začne strašno zmer]ati; toda niS mu ne pomaga, da prekolne ta hudoben voz na dno pekla, le trraa, trraa, trraa, se mu glasi, kakor v posmeh nazaj. Zalosten zavoljo te nesreče, in bled od jeze stoji Tone pred mrtvima prasetoma. Toda kaj storiti ? Vse premišljevanje ne pomaga nifi popolnoma nič! Vse pa še vendar ni zgubljeno; ko se obrno Tone okoli, zagleda tretjega ubežnika, ki se je zadovoljno valjal v blatnem jarku pri oesti. »Cakaj, fiakaj, ti svinska nesnaga", si raisli ^sftdaj mi pa ne uideš". In z brzimi koraki se zažene proti tretjemu junaku, ki je ravnokar nšel gotovi smrti. Toda Tone Svetlin je danes najbrž z levo nogo stopil iz postelje ker se mu vse ponesreči. Ze hoče zgrabiti ubežnika za zadnjo nogo, kar spodrsne in pade, kakor je dolg in širok, v blatni jarek. Veselo je zakrulil mali liudobnež in hitro oddirjal naprej. Toda Tone skrbno sledi ubežnika. Ne daleč od mesta, kjer je Svetin ruvnokar padel, je stal velik škedenj, in v tega so ie skril mali zlobnež. Toda zašel je v past, kajti tukaj ga je Tone vjel. Naš krošnjar pa ni bil tak človek, da bi ga nstrašile te nesrefie; kmalu je postal zopet prav dobre voljo. Vrnil se je nazaj v gostilno ,,Pri slonu", si osnažil tam svojo obleko in skrbno sliranil rešenega preSička. Nato pa jo šel v mcsto, da bi fe nakupil različnih re5i. V zadnjem tronutku se še spoinni, da liofie in mora svoji ljubi Katinki izpolniti neko vroCo željo. Seveda lepo jopico iz dragega platna, tega si je žolela žena že dol;io. ^Naj ga ima", misli si Tone, ,,dcset kronio ve* ali manj, na to so dancs ne smem oziniti, čeravno som imel 2e nesrečo, o kateri Katinki seveda ni treba vadefi. Vesel stopi v prvo trgovino in zabteva tam najboljše sukno za zimski jopič. Prodajalec mu vesel postreže, ga skrbno in prijazno izprašuje o družini, o gospodarstvu itd.: kmalu iraa tudi drago zaračunjeno sukno, zavito v lep papir, pred seboj. Tono pla<3a, vzame zavitek in se obrne, da bi odšel, kar mu zakliče strežnik: ,,0<5e, ne pozabite svojega dežnika, kakor se kaže, ga bodete Se potrebovali". Tone se je namreč oborožil v jutro doma i velikim dežnikom, kterega bi sedaj v svojem veselju malo ne pozabil v prodajalni. Krošnjar se toraj obrne nazaj, ¦raame hvaležno svoj dežnik pod levo ramo in boče naprej. Toda nesreča, ta zvesta spremljevalka našega Toneta, se zopet oglasi. Klirr! klirr! klimp! Ta presneti dežnik s svojim debelim svinčenim ročajem je moral še v zadnjem trenutku pripraviti šiparju dober zaslužek. Sipe na st klenih vratih so uničene, in naj se Tone že tako upira, šestnajst srebrnih kronic mora plaftati za storjeno škodo. Silno nevoljen, plača ter si misli pri tem: ,,Tega pa že Katinki celo ni trfiba vedeli". ....¦' ^ Kom« ileili.