SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48)	¥T^L¥	¥ I1ID17	BUENOSAIRES
Štev. (Na) 4	JEj»3JLiVJ V Hliv JLlOlVlL	26 de enero - 26. januarja 1995
Zunanja politika Slovenije, Zgodilo se je v Sloveniji« njeni dolgovi in odvisnost od Balkana
ČLOVEKOVE PRAVICE
Na prvi pogled se zdi, da zunanja politika Slovenije, ki jo kaže koalicija predsednika vlade, nima prav nič opraviti s podedovanimi dolgovi bivše SFRJ. Vendar, ko stvari pogledamo nekoliko pobliže, vidimo, da temu ni tako. V strategiji zunanje politike in v odnosu do tujih upnikov se kaže velika odvisnost od Balkana. Zato ni čudno, da nas tja vsi po vrsti tudi uvrščajo. Evropska zveza nas zavrača, češ sami se odločite doma in razčistite, ali želite postkomunizem balkanskega tipa ali pa parlamentarno demokracijo, ki vas bo pripeljala v Evropo. Zunanjo politiko pri nas krojijo iste strukture kot v komunističnem reži-rnu. Kako bi sploh predsednik države in predsednik vlade, ki sta v komunističnem režimu imela visoke funkcije, mogla ravnati drugače. Volk dlako menja, kože pa nikoli.
Enako velja tudi za ravnanja do tujih upnikov. Ti so nas hitro uvrstili tja, kamor sodimo. Danes naš parlament odloča po istih manirah, kot se je odločalo leta 1983 in 1988, ko je takratna komunistična skupščina sprejemala na nočnih tajnih sejah zadolžitve za vse Slovence in nas zadolžila za več milijard dolarjev. Odločitvi takratne skupščine je botrovala partijska diktatura in direktorji vseh -lovenskih bank so kot hlapci podpisali solidarnostno klavzulo. Eden ali morda dva od njih sta temu sicer nasprotovala, vendar če bi jih bilo več, tudi partijski veljaki ne bi mogli brez težav uresničiti svoje volje. Pa tudi danes ni prav nič d' 'c, v o, V parlamentu so med poslanci lagatelji gradiva pač isti ali enako mi si, -,, ljudje kot takrat, ko se je sprejemala odločitev o zadolžitvah za vse Slo-
Sl, venski program Vatikanskega radia )e 3. nnuarja objavil odgovor papeža Janeza Pavla II. predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu na njegovo uradno povabilo, naj obišče Slovenijo. To vabilo je papežu 10. decembra 1994 izročil slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu dr. Štefan 1 ali‘ž. Odgovor z dne 30. decembra 1994 se glasi:
,,Prejel sem Vaše cenjeno pismo, s katerim ste me, gospod predsednik, vljudno Povabili na dušnopastirski obisk pri vašem plemenitem narodu.
Rad bi Vam izrazil svoje hvaležno spoštovanje za notranje vzgibe, ki so navdihnili Vašo vdanost Petrovem nasledniku.
Ko sprejemam Vašo željo, Vam hkrati sporočam, da bom z veseljem opravil °J3£pjeni obisk v letu 1996 (v maju ali
vence. Ti pač zadeve poznajo, pa tudi drugih strokovnjakov sploh ne puste zraven. Javni dolg narašča v vrtoglave višine. Poslanci pa dvigujejo roke za povečanje javnega dolga z neverjetno lahkoto in ker je opozicija v parlamentu prešibka, se komaj sliši kak glas proti. Gotovo je odgovornost parlamenta velika, saj bi moral od vlade terjati drugačno politiko glede sprejemanja in zmanjševanja zadolžitev od tujine. Če so znali Srbi in njihovi lobi odkupiti dolgove, bi tudi naša vlada morala biti bolj spretna. Odkup lastnega dolga ni prepovedan. Ko so nam tuji strokovnjaki svetovali določene rešitve, če navedemo le tisto z Ljubljansko banko, so naši partijski levičarji zagnali vik in krik. Tri leta kasneje pa je vlada sama predlagala podoben manever in parlament je na izredni zaprti seji z ustavnim zakonom ustanovil Novo Ljubljansko banko, vendar verjetno prepozno. Tujci oziroma tisti, ki so sedaj lastniki dolgov, niso neumni, pa tudi solidarni dolžniki v ostalih republikah bivše SFRJ se že pred tem šli v stečaj. Tako smo spet v srbskih rokah, če ne neposredno, pa vsaj posredno. To bi bilo slovenskemu narodu potrebno odkrito povedati. Vlada in politika pa vse to prikrivata. Hvala za tako vlado in politiko, ki ne premore drugega kot obremeniti svoje državljane z dolgovi več milijard dolarjev v naslednje tisočletje in nas dati v odvisnost od Balkana. Narodni demokrati tako politiko zavračamo.
Ljubljana, 19. 1. 1995
Narodni demokrati Marjan Vidmar predsednik
juniju), točen datum bo potrebno še določiti, ker na žalost leta 1995, kot ste želeli Vi, ni mogoče.
Ob božičnih praznikih, ki jih obhajamo, in novem letu želim Vam in vsem dragim Slovencem sporočiti, da se že zdaj pripravljam in se veselim srečanja z vami vsemi ter kličem nad vse Gospodov blagoslov in polnost Odrešenikovih darov."
O PAPEŽEVEM OBISKU
V ponedeljek, 9. januarja, je na pobudo predsednika Kučana nadškof Šuštar obiskal predsednika. Največji del pogovora sta posvetila dogovoru za usklajene priprave obiska papeža Janeza Pavla 11. v Republiki Sloveniji. Ob tem sta govorila tudi o odnosih med Cerkvijo in državo, o položaju Rimskokatoliške Cerkve v državi, ter o splošnih družbenih razmerah v Sloveniji.
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v treh mesecih prejel 335 vlog, največ državljanov je bilo nezadovoljnih z upravnimi (81 zadev) in s sodnimi (71) postopki, čeravno slednji ne sodijo v delo ombuds-mana.
Generalni sekretar nevladne organizacije za varovanje človekovih pravic Amnesty International (Al) Pierre Sane se je v Ljubljani pogovarjal o bienalnem srečanju Al letos avgusta. V slovensko metropolo naj bi prišlo 450 aktivistov Al iz 80 držav in se odločilo o nadaljnjem delovanju organizacije, tako da bi Ljubljana za deset dni postala „mesto človekovih pravic." Ministra Andreja Štera je gost iz Al opomnil zaradi nasilja slovenskih policistov nad državljani, pokazalo pa se je, da Pierre Sane ni imel novejših podatkov, saj sta bila kriminalista v Kranju zaradi prekoračenja pooblastil disciplinsko kaznovana, državljan v Kamniku, ki je bil ovadil policista, pa se je sam poškodoval.
PARLAMENT
Na kolegiju pri Jožefu Školču so se vodstvo državnega zbora in vodje poslanskih skupin porazumeli, da bo prva letošnja seja parlamenta 19. januarja. Med najbolj zanimivimi točkami (teh bo 30) bosta interpelacija o delu obrambnega ministra Jelka Kacina in ustavna obtožba zoper premiera dr. Janeza Drnovška. Kacinu opozicija očita vpletenost v afero z videoposnetki s komunikacijskega treninga delavcev MO, dr. Drnovšku pa kršenju ustave pri pogajanjih z Italijo. Če hoče opozicija zmagati, mora v obeh primerih zbrati 46 glasov, kar je praktično nemogoče, če je koalicija kolikor toliko enotna (teoretično 59 glasov, združena opozicija le 31).
OBLETNICA
Ob drugi obletnici prve vlade v samostojni Sloveniji (pred tem sta bila Peterle in Drnovšek predsednika izvršnih svetov skupščine RS) je premier dr. Janez Drnovšek napovedal, da bo vlada poskušala do poletja končati pogajanja o pridruženem članstvu k EU, da se bo znova začela pogajati s Hrvaško, trd oreh pa bo tudi nasledstvo nekdanje SFRJ oziroma dokončno (tudi finančno) slovo Slovenije od nekdanje Jugoslavije in Balkana.
SKRB ZA ZASVOJENCE
Po uradnem odprtju je normalno zaživelo prvo slovensko središče za zasvojene z mamili, imenovano tudi šola za življenje slovitega don Pierina Gellminnija. Devetim fantom (6 slovenskim in 3 italijanskim) so prostore odstopili frančiškani v samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji več kot 8000 ljudi, pretežno mladih, zasvojenih z mamili.
PODPORA Z DUNAJA
Predsednik države Milan Kučan je med obiskom na Dunaju od avstrijskega predsednika Thomasa Klestila dobil zagotovilo, da Avstrija še naprej podpira približevanje Sloveniji k Evropski uniji. Kancler Franz
Vranitzky je gostu pojasnil, da bo nov režim carin za slovenski izvoz v Avstrijo in s tem v EU začel veljati takoj, ko se bosta uskladili bruseljska in dunajska birokracija. Zunanji minister Alois Mock je demantiral razlago svojih izjav, češ da je v znanem sporu med sosedama bolj naklonjen Rimu kot Ljubljani.
Podporo z Dunaja je dobil obljubljeno tudi ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel. Njegov kolega z Dunaja Michael Haupl je pripravljen izkušnje svojih mestnih in me-tropolskih služb posredovati Ljubljani.
SLOVENIJA IN EVROPA
Predsednik komisije Evropske unije Jacques Delors je v pismu dr. Janezu Drnovšku izrazil obžalovanje zaradi zastoja pri pridruževanju Slovenije k EU. Zaradi gospodarskih in političnih uspehov in evropske usmerjenosti Slovenije bo komisija zaradi dvojestranskih koristi naredila vse, kar bo mogoče, da bi Slovenija postala pridružena članica.
Pariški minister za evropske zadeve Alain Lamassoure je zagotovil državnemu sekretarju v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignacu Golobu, da bo Francija v svojem šestmesečnem predsednikovanju Evropski uniji storila vse, da bi Sloveniji pomagala k sklenitvi asociacijskega sporazuma z EU. Istočasno so v Parizu izdali knjižico s prihodnjo strategijo Pariza v Evropi. Tam je Slovenija uvrščena med 12 držav, ki se bodo po dogovoru v Koben-havenu leta 1995 kot naslednje pričele pogajati o članstvu v Uniji.
KUPČIJA
Po zglajenih sporih med LDS in SKD je končno prišlo do sporazuma: SKD je končno prevzela enega od gospodarskih resorjev, vendar je bila cena za to po oceni komentatorja Slovenca Igorja Kršinarja „zelo, če že ne previsoka."
SKD se je morala namreč posloviti od zunanjega ministrstva (predlagan je Zoran Thaler), za odpravnino pa je dobila nekaj veleposlaniških mest in državnega sekretarja za Slovence po svetu. Pogajalski skupini SKD namreč ni uspelo iztržiti več kot zamenjave resorjev. Ministrstvo za ekonomske odnose ni enakovredno zunanjemu ministrstvu, opozarja pisec, čeprav bo Janko Deželak podpredsednik vlade. Poleg tega bo LDS ohranila vse tri -voje državne sekretarje v Deželakovem resorju. SKD pa je po Kršinarjevi presoji z odhodom Lojzeta Peterleta v poslanske vrste „končno dobila svojega predsednika, ki ga je pred tem pri delu z njenimi organi nadomeščal glavni tajnik."
Potem ko povzema potek medkoalici-jskih pogajanj, časnik sklene z ugotovitvijo, da je „LDS naredila dobro kupčijo: dobila je zunanje ministrstvo, se znebila Kračuna in ohranila „veliko" koalicijo". Pisec se sprašuje, kako veliko kupčijo je naredila SKD, če bo njen svet podprl „sadove" koalicijskega dogovarjanja, saj je prepričan, da je po zmagi na volitvah v občinske svete „ta stranka najbrž zaslužila še več, kot je sama predlagala: zamenjavo resorjev, štiri državne sekretarje v drugih resorjev in tri veleposlanike." Cena za obstoj „velike" koalicije je gotovo mnogo večja.
Papežev odgovor slovenskemu predsedniku
Pozdrave iz otroške kolonije v Cordobi
Dolores, 1. januarja 1995
I
Katica Cukjati
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Dragi bralci Svobodne Slovenije!
Zjutraj nas prebuja ptičkov petje, zvečer pa poslušamo žabic kvakanje in čričkov zbor.
Pri vsakdanji maši se izročimo Jezusu in Mariji, tako so naši dnevi polna vriska in veselega razpoloženja.
V domu dr. Hanželiča se vsak dan kaj lepega naučimo.
Želimo Vam vsem prav srečno Novo leto!
Podpisani: Heri Zupan, Cynthia Zupan, Aleksandra Omahna, Damjan Omahna, Andrejka Omahna, Niko Ecker, Andrej Ecker, Natalija Ecker, Pavel Klemenčič, Ivan Klemenčič, Marko Mehle, Aleš Kogovšek, Nadja Kogovšek, Sonja Kogovšek, Gašper Potočnik, Andrej Peršuh, Silvija Burja, Andreja Boltežar, Matjaž Juhant, Matija Jakoš, Marta Petelin, Marjan Belec, Danica Modic, Pavel Modic, Ivan Albreht, Dijana
Slovenci in
Slovenci v Argentini imamo že dolgoletno povezavo in stike z mestom San Lorenzo pri Rosariu. Ko so prihajali naši izseljenci v začetku stoletja in po prvi svetovni vojni, se jih je veliko naselilo v tamkašnji okolici. Tudi slovenske šolske sestre, ki so prišle v dvajsetih letih v Argentino, se si tam ustvarile postojanko, ki se je počasi razrasla v veliko šolo. Tam imajo tudi svoje zatočišče ostarele sestre, med katerimi so še nekatere med prvimi, ki so prišle v Argentino.
Mesto kot slovenske šolske sestre je
Naj navedem nekaj zgodovinskih in aktualnih dejstev iz življenja Slovenske izseljenske matice, ki po moje še preveč -.'ominjajo na preteklo delovanje pod komunističnim režimom. Treba bi bilo čim-prej spremeniti tako ravnanje, da bi SIM res postala matica za vse izseljenske rojake.
Delovanje SIM-a v prejšnjih časih: Intenzivna propaganda za režim. Odklon pol čne opozicije z netočnim, lažnim ob-U. >i vanjem quislinštva, izdajstva. Nobene p' - .-ore društvom, ki niso priznavali novega časa. Izolacija politične emigracije z umetno diferencijacijo neke samo ekonomske emigracije. Intenzivno sodelovanje SIM z uradi SFRJ, tudi z represivnimi organi pri delu z emigranti, specifično z onimi, ki so obiskovali SFRJ. Z eno besedo, SIM ni bilo orodje partije, bila je partija samj.
Kljub močnim protestom je SIM skozi 10 in več let organiziralo izseljenski piknik v Škofji Loki in to močno povezan s silnim trpljenjem, ponižanjem in nasilno smrtjo ti s oče v slovenskih političnih nasprotnikov partije in režima.
Članstvo SIM, res odločujoče in aktivno, je praktično nesprejemenjeno. V njem najdemo osebe kot Mitja Ribičič, drugi človek OZNE, Vida Tomšičeva, Egon Conradi, Jože Hartman, Vladimir Habjan, dr. Matjaž Kmecl, oba Klemenčiča, vsi bivšega režima, mnogi blizu ali na vrhu represivnega aparata, propagandisti, nepoboljšljivi komunisti.
Matija Dermastja je v Delu 2. julija 1994 v članku v zvezi s SIM krivično žalil del
Teraš, Martin Hostnik, Marjan Hostnik, Anica Korošec, Marjana Modic, Andrej Drenik, Aleksander Sue, Andrej Šuc, Andreja Obriskal, Damjan Obriskal, Arcueta Avguštin, Maksi Jakoš, Nikolaj Gregorin, Joaquin Gulliemi, Arcueta Macarena, Martin Kogovšek, Sašika Kovačič, Damijan Kovačič, Ingrid Kopač, Marjanka Kržišnik, Veronika Kržišnik, Monika Bratuž, Nikolaj Radoš, Andrej Radoš, Tomaž VVilken, Miha VVilken, Friderik VVilken, Marija Šenk, Jožko Šenk, Lucija Hrovat, Luka Hrovat, Boris Hrovat, Tomaž Vombergar, Martina Golob, Lučka Bregar, Marko Bregar, Fredi Levstek, Milena Levstek, Pavel Žakelj, Lojze Žakelj, Marko Žakelj, Martin Selan, Andrej Lazar, Andrej Grabnar, Diego Obriskal, Veronika Selan, Veronika Pograjc, Luka Šušteršič, Lučka Mehle.
Spremstvo: Saša Omahna, voditeljica; prof. France Bergant; Karla Malovrh Jakoš, Veronika, Marjan, Kristijan in Tone Vivod, Helena Zarnik, Anica Rode in Jani Dobovšek.
San Lorenzo
obiskal sekretar za Slovence po svetu dr. Vencelj, pa tudi komisija mestnega sveta Ljubljane. Kot izraz želje po večjem sodelovanju Slovenije oz. Ljubljane ter mesta San Lorenzo so se že vzpostavili nekateri stiki. Glavni s o poimenovanje malega trga — plazoleta Republica de Eslovenia, pred kratkim pa je prišel v mestni svet predlog, da se poimenuje tudi neka ulica z imenom Ljubljana.
Slovenski predstavniki pa so zaenkrat ponudili pomoč mestni javni knjižnici v San Lorenzu.
izseljenstva in omenjal medvojne bariere v znanen obrekovalnem komunističnem žargonu. SIM direktno ni kriv, toda najmanj, kar bi morali napraviti, je protestirati.
Rodna gruda, krasna revija, z izvrstnim urednikom, občasno še greši. Recimo št. 10/94 s članki o Adamiču — demokratu, Kocbeku — disidentu, z njegovimi znanimi stališči do medvojne opozicije.
Koledar SIM: Nepoboljšlivi Vlado Habjan zopet postavlja medvojno tragedijo v znani okvir NOB in quislingov, revolucijo le mimogrede. O genocidu pa pravi, da smo ob sprejemu krščanstva imeli tri taka obdobja, le zakaj se razburjamo.
Iz vidika gornjega se ne čudim, da mnogim SIM ni sprejemljiv. A bi se dalo to spremeniti. Težko, vendar možno. Problem je današnji politični položaj, ki spremembi ni naklonjen...
Dr. Peter Urbanc
Slovensko veleposlaništvo
sporoča,
da bodo konzularne ure v Slovenski hiši zadnjič v ponedeljek, 30. januarja, od 10.30 do 12.30 ure. Konzularni dnevi bodo odslej v hiši na cesti Olazabal 2060, Capital Federal (Belgrano) ob ponedeljkih, sredah in petkih. Točni umik bomo sporočili kasneje. V prvi polovici februarja bomo hišo obnavljali, zato prosimo za razumevanje.
V teh dneh sredi poletnega počitka se javno argentinsko življenje ni kaj posebno spremenilo. Nadaljeval se je razplet dogodkov k urovnovešenosti v poteku gospodarskega in finančnega področja in problem brezposelnosti, v tesni povezavi z ukrepi na legalnem področju.
Kar se tiče ekonomske stabilnosti, je prav odlok Centralne argentinske banke, da ne bo obveščala o finančnih operacijah v zvezi z nakupom in prodajo deviz, vrglo čmo senco na več ali manj jasne račune in perspektive menjalnega trga. Še prav posebno, ker vsi poznavalci teh aren vedo, da bodo nekateri „izvoljeni" imeli dostop do teh informacij. Ta možnost jim bo pa seveda nudila priliko, da se na ilegalen način okoristijo z važnimi investicijami. V tekmi za lahkim dobičkom je sploh kaj ilegalnega v Argentini?
Po več mesecih priprave in debatov je končno prišlo do nekega sporazuma med delodajalci, sindikati (CGT) in državnimi krogi glede obnove, ki naj bi v manjših in srednjih podjetjih urejevala delavske pogodbe. Državni krogi so se izogibali te pereče zadeve zaradi očitnega nesoglasja med lastniki kapitala in delavci. Vendar je zaskrbljujoče dejstvo brezposelnosti tik pred volitvami postavilo ministrstvo za delo pred dejstvo, da mora z vso naglico rešiti ta delavski in socialni problem.
Končno je prišlo do sporazuma, čeprav tako z ene kot z druge strani ni pravega zadovoljstva. Sam predsednik Zveze industrialcev je mnenja, da je rešitev le neke vrste prva pomoč v tem kritičnem stanju in še precej daleč od dokončnega ozdravljenja.
Delavski sloji se pa pritožujejo, da ta zakonodaja ni omenjena v času, kot bi morala biti v izredni situaciji, v kateri se nahaja država, delavci in podjetniki.
Vladni krogi računajo na to, da se bo z uvedbo teh sprememb pospešila manjša industrija zaradi manjših stroškov, ki jih predstavlja vsak delavec, ter bi se tako znižala brezposelnost vsaj za 6 %.
Kot pravi argentinski rek: „Hecha la ley, hecha la trampa" (Novi zakon, nove goljufije). Vsi se sprašujejo, do katere mere bodo ti zakoni in sporazumi učinkoviti. Delodajalec, ki po naravi skrbi v prvi vrsti za svoj kapital, si bo stavil praktično vprašanje: Ali je cenejši delavec, ki ga zaposluje v okviru legalnih določb, ali delavec „na črno", katerih je na tisoče iz sosednjih držav, velik del ilegalno in zato brez potrebnih dokumentov, ki naj bi mu omogočili pravico do službe? Kako se bo lahko določila primerna plača, če na vsako delovno mesto čaka na stotine brezposelnih?
Uspehi in neuspehi tega sporazuma se bodo videli letos. Na vsak način pa je razvidno, da ta obnova ne predstavlja dokončne rešitve.
V ospredju vseh državnih novic, po radiu, časopisih in televizije so konkretne akcije za preprečitev številnih prometnih nesreč. Te tirjajo vsako leto na tisoče smrtnih primerov in številne invalide.
Časnikarji v svoji obveščevalni službi velikokrat obrnejo pogled na določeno resno problematiko in jo kritično ocenijo, tako da upravičeno vzbudijo vest in odgovornost državljanov.
Sedaj so razne prometne nesreče, čedalje pogostejše od lanskega leta dalje, vzbudile pozornost časnikarjev, število teh
nezgod je markantno v Centru, Velikem Buenos Airesu ter na avtocestah.
Tudi ta pojav ni tuj celotni argentinski stvarnosti. Je le del mozaika splošne družbene situacije. Prestari in obrabljeni kolektivi in avtobusi; nespoštovanje predpisov delodajalcev glede delovnega urnika in počitka voznikov; nizke plače, zaradi katerih je delavec primoran delati nadure; psihološki stres in zaskrbljenost; neprimerna infrastruktura za visoko število avtomobilov ter pojav številnih motorjev (večinoma jih uporabljajo mlajši) so vzroki teh katastrof. K temu pa je treba dodati nič razveseljivo dejstvo, da prekrški večinoma niso primerno kaznovani zaradi podkupnine ali osebnih vplivov.
Ob praznikih in počitnicah se je število prometnih nesreč tako povišalo, da je bilo nujno napraviti nekaj naglih in trdnih ukrepov. Skrb za varnost državljana spada pod resor notranjega ministrstva. Minister Carlos Corach in župan mesta Buenos Aires Jorge Dominguez sta predložila nekatere spremembe v kazenskem zakoniku za prometne prekrške. Uzakonila se bo ukinitev vozniškega dovoljenja v primeru treh težkih prekrškov in v nekaterih primerih celo sledi zapor. Ker se bo šele letos, vsaj tako upamo, uzakonil zakon o prometu za celo Argentino, je zaenkrat prva rešitev stroga policijska kontrola, ...da bi se spoštovala pravila že obstoječega zakona. Koliko časa bo v velemestu 10.000 policajev kontroliralo spoštovanje prometnih pravil? Dolgo časa ne. Saj to število predstavlja eno tretjino celotnega policijskega osebja. Medtem, ko pišemo te vrstice, se je število že znatno zmanjšalo. To je le trenutna akcija. Buenos Aires kot rastoče velemesto potrebuje posodobljenjo prometno mrežo. Zadnjo besedo pa ima vzgoja vsakega državljana. Saj je precej klavrno in žalostno, da je treba z globami in drugimi kaznimi dopovedati ljudem, kako naj se obnašajo, da ne bodo vodili sebe in druge v prezgod « , smrt.
še bežen pogled na striktno politične novice v tem tednu.
V presenečenje vseh se je župan občine Gral. Pueyrredon (glavno mesto Mar del Plata) Mario Russak, vrnil na svojo občinsko funkcijo. Meni nič tebi nič kljub številnim sodnijskim obtožbam o poneverbi in drugih zločinih, ki naj bi jih zagrešil v svoji funkciji, se je ponovno vsedel na županski „prestol". Zabavno pri vsej tej zadevi je še to, da je fundonarka, ki ^a je nadomestila, že imenovala novo ek>f>o sodelavcev, ki je sedaj obvisela v zraku. Poznavala situacije so mnenja, da je najhujše, kar se lahko zgodi županu zaradi morebitne korupcije, le „huda" kazen. To pomeni, da ga pošljejo v tujino kot konzula ali poslanika, kot je že znano pisano pravilo predsedniške politike.
Stranka MODIN je pred dn^vi vrgla v javnost vest, da bo verjetno general Juan Carlos Ongania kandidat te politične formacije za predsedniško mesto. Pozneje je to novico zanikala, po strankarskih pogovorih pa so novico ponovno potrdili. Vsekakor je velika možnost, da bo bivši general v okviru Modina preveril, koliko lahko dobi glasov na demokratičnih volitvah.
V tem primeru bo število glasov na vsak način žalostno presenečenje za njega... ali pa za nasprotne stranke.
Nekaj misli o SIM
ŠKOFJA LOKA — Severjev sklad je podelil 24. Severjeve nagrade najboljšim dramskim igralcem. Jožef Repoša in Bojan Emeršič sta bila izbrana kot najboljša igralca v slovenskih poklicnih gledališčih, Nina Ivanič in Nataša Matjašec si delita nagrado za stvaritve študentov AGRIFT, Severjevo nagrado za stvaritve ljubiteljskih gledaliških igralcev pa si delijo Janez Debeljak, Drago Milinovič inn Matjaž Javšnik.
LJUBLJANA — TOM-Telefon za otroke in mladostnike deluje že štiri leta. Danes je že več svetovalnih skupin po Sloveniji, iz 1994 so sodelavci povzeli naslednje podatke: otroci in mladostniki največkrat kličejo v mesecih junij, april in avgust, najmanj pa januarja in februarja. Sreda je najbolj zaseden dan v tednu. Pogovori in nas-veti se vrtijo okoli ljubezni, prijateljstva, staršev, družini, učenja, spolnosti in samomora.
MURSKA SOBOTA — V tej prekmurski prestolnici so pripravili premiero filma Halgato, v kateri se obravnava ciganska tematika v sedanjem svetu. Film se naslanja na roman Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti, ki je dobil leta 1992 nagrado
NOVICE IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
Sklep Prešernove šole v Castelarju
Kresnik. Posebna zanimivost je jezik v filmu, sestavljen iz raznih prekmurskih pokrajinskih pogovornih jezikov, zaradi česar bodo film predvajali tudi s podnaslovi. Režiral ga je Andrej Mlakar, scenarij sta pa pripravila Feri Lainšček in Branko Šemen. — „Mura - tu bi lahko lebdela duša" je naslov velike fotomonografije (170 fotografij) o reki Muri, ki jo je pripravil ekolog Štefan Smej. Uvod je napisala redovnica Vida Žabot, znana po svojem delu v Razkrižju in, ker je bila imenovana dve leti nazaj za ženo leta.
LJUBLJANA — Državljanski forum za humano šolo je v Štihovi dvorani Cankarjevega doma organiziral simpozij Slovenska šola in njen čas. Na njem je skupina ljudi, ki se bavi s šolstvom in vzgojo, predstavila svoje kritike, mnenja in pobude. V spomenici se zavzemajo, da naj državni zbor zavrne predlog šolske zakonodaje, ker da ne ustreza zahtevam sodobne pedagoške znanosti in ni našel tistega, kar naj bi pomenilo nadaljevanje plemenite tradicije slovenskega šolstva še izpred komunistične diktature.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „RAVN. MARKO BAJUK"
sporoča,
da bodo sprejemni izpiti za 1. letnik 4. marca ob 9. uri; vsebina izpita: narek, branje, recitacija in pogovor v slovenščini.
11. marca ob 15. uri: popravni izpiti ob 17. uri: vpisovanje ob 18. uri: začetni pogovor s starši ob 19. uri: začetna sv. maša
Počitniška naloga: Kaj so mi povedali moji domači o odhodu iz Slovenije pred 50 leti. Naloga mora obsegati vsaj 2 lista.
ZEDINJENA SLOVENIJA
sporoča, da je pri agenciji Falcon Tours dobila zelo dobre pogoje za skupno potovanje v Slovenijo.
Odhod iz Buenos Airesa 12., 14. in 16. junija 1995.
Polet s letalsko družbo Swissair. Povratek po želji v teku 3 mesecev.
Cena: USD 1354 za člane in USD 1380 za nečlane.
Cena velja, če se interesenti prijavijo do 30. januarja in plačajo člani USD 110, nečlani pa USD 136 in poravnajo končno ceno do 1. marca 1995.
Prijave sprejemajo:
Za Carapachay, San Martin, Lanus, Mendoza: Jože Šenk, Tel.: 762-2840 Za Ramos Mejia, San Justo, Moron in Bariloche: Mila Hribar, Tel.: 651-5354 Pisarna Zedinjene Slovenije, Tel.: 636-0841
5. marca na Slovenski Pristavi
TOMBOLA
t
Blagor tistim, ki umrjejo v Gospodu, zakaj njih dela gredo z njimi! (Raz 14,13)
Nekaj dni pred svojim 80. letom nas je 13. januarja v Ramos Mejiji pri Buenos Airesu po kratki, a hudi bolezni zapustil naš ljubi brat in stric ter dragi prijatelj gospod
Stanko Novak
Spominjali se ga bomo kot pokončnega, svobodoljubnega in narodno zavednega ter iskreno vernega, srčno dobrega človeka ter požrtvovalnega in delovnega člana naše begunske in zdomske skupnosti.
Sestra Vilma por. Gorjup
nečak Tone Gorjup, frančiškan, izs. duhovnik v Avstraliji
nečak Stanko Gorjup z družino v Trbojah
drugi sorodniki in prijatelji iz begunskih in zdomskih let.
Trboje, Slovenija; Avstrija; Avstralija; Buenos Aires, Argentina
Le nekaj tednov pred sklepom šolskega leta so učiteljice skrbele kaj in kako naj bi nastopil vsak razred za slovo šolskemu letu... No, pa jim je kar dobro uspelo.
Tako smo se zbrali v nedeljo, 4. decembra proti večeru, v dvorani na Pristavi in najmlajši so prišli prvi na oder. Uprizorili so pesmico in tudi zapeli so korajžno. Tretji in četrti razred je pokazal, kako imenitno se je voziti na vlaku. Z odra so se odpeljali kar po celi dvorani v veselje vseh, posebno tistih, ki so jim z odra mahali v slovo. Največji iz sedmega in osmega razreda so predstavili del tega, kar so se naučili pri slovenščini med letom. Recitirali so berilo: Nekje leži zemlja..., nato prelepo Županičevo Na Bledu, dečki sami Aškerčevega Janičarja in deklice istega pesnika balado Brodnik in spet Župančičevo Z vlakom, namenjena je bila predvsem starejšim v dvorani, saj je konec tako v srce segajoč: „in še danes v tuji slavi neznanca me tuja zarja pozdravi..." Sklenili so svoj nastop s Cankarjevim velikim slavospevom slovenski zemlji: „0 domovina." Nato sta peti in šesti razred v pripravi na božič v kratkem prizorčku prikazala nabiranje slamic za Jezusove jaslice s svojimi malimi žrtvicami. Sklenila sta prireditev prvi in drugi razred z ljubkim nastopom
Pastirci hitijo k jaslicam, v katerem so posamezni igralci pogumno samostojno zapeli. Končno so pa vsi šolarji zapeli še tri pesmice.
Sledila je razdelitev spričeval in slovo osmega razreda iz Prešernove šole. Njihova učiteljica jim je priporočala in jih prosila, naj ostanejo zvesti na poti zvestobe slovenstvu in tako drugem domu Pristavi. Želela jim je, da naj bodo v življenju verni in pokončni ljudje.
Nato je bila zahvala teh šolarjev vsem, ki so jih v vrtcu in osmih letih ljudske šole učili. Katehet in vse učiteljice so dobili slovenski šopek in napisano zahvalo. To zahvalo je korajžno vodila kot prava napovedovalka Saši Kovačič.
Tako smo se poslovili od šolskega leta in po daljšem odmoru pričakali Miklavžev prihod. Vsi učitelji s katehetom so bili obdarovani in tudi vsi šolarji so dobili skromno Miklavževo darilo. Lepo in osrečujoče je bilo gledati male prestrašene obrazke z velikimi očmi, ko so hodili pred Miklavžev prestol. Seveda so se bali par-keljnov — pred katerimi so jih pa varovali dobri angeli. Lep večer smo preživeli na Pristavi! Bog daj, da bi jih bilo še mnogo takih!
M.M.
Slovenci v Mi ra m aru
Le malo je obalno naseljenih Slovencev v Miramaru, vendar pa so med nami zgodovinski dogodki:
Naš rojak Janez Jelenc, rojen 28. 8.1914 v Velikih Laščah, je izpolnil 80 let svojega življenja. Po končani nižji klasični gimnaziji v Ljubljani ga je zamikalo umetno mizarstvo. Bil je pri domobrancih in maja meseca se je umaknil v Vetrinje. S svojo zaročenko Kristino Marolt sta se poročila 21. maja 1945 — to je bila prva poroka v begunstvu. Po težkih dnevih v taborišču sta leta 1948 iz Senigallie odpeljala v Argentino. Po kratkem bivanju v Martinezu sta se že z dvema otrokoma preselila v Mar del Sur. Tu je kot mizarski strokovnjak pričel z delom na zgradbah; njemu so se pridružili še drugi slovenski rojaki.
Kot novo bivališče so izbrali Miramar, kjer je v teku let ustvaril tovarno pohištva, zatem udobno stanovanjsko hišo in prodajalno mizarskih umetnin. Ga. Kristina mu je bila velika opora pri vseh podvigih; rodila mu je 4 otroke in družina se je povečala za 15 vnukov in tudi dve pravnukinji. Življenje mu greni smrt treh bratov, ki so bili vrnjeni.
Bil je med ustanovitelji Slovenskega doma v Miramaru.
Z zahvalo Bogu za tako lepo število let se je darovala sv. maša, ki jo je daroval Boril Koman. Po maši pa je bila telesna okrepitev z okusnimi jedili.
G. Janez — še na mnogo zdravih let!
V kraju Kozje pri Podčekršku se je rodil dne 19. nov. 1914 Tone Prašiček kot de-
veti otrok družine 11 otrok. Bil je aktiven član ORLA, kasneje Fantovskega odseka, Prosvetnega društva in pri gasilcih.
Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in takoj poslan na rusko fronto. Bil je ranjen leta 1944 in se zdravil v Nemčiji. Po okrevanju bil poslan na italijansko fronto in tam se je predal Angležem ter do konca vojne bil v Bariju v ujetniškom taborišču. V Traniju je bilo nasledm. vanje do leta 1948, ko se je odpeljal v gentino. Isto leto je s prijatelji odšel v Mar del Sur in se zaposlil v zidarskem podjetju, kasneje se je preselil v Miramar. Tu je bil med ustanovitelji Slovenskega doma.
Leta 1963 se je poročil z Majdo Žurga, ki je leta 1958 prišla iz Slovenije z materjo in bratom Jožetom k očetu Juriju, ki je bil tudi zaposlen v Miramaru. Ustvaril je lep dom, kjer v krogu svoje družine preživlja lepo „mladost". Dve hčerki in vnukinja ter vnuk ga razveseljujejo.
Sv. mašo v zahvalo Tonetove 80-letnice je imel Boris Koman. Sorodniki in Mira-marčani pa smo zatem bili povabljeni na kosilo, kjer smo v veseli družbi slavljenem zapeli in napili
še na mnogo zdravih let, Tone!
Prijatelji
Rojstvo: Družino Iva Smrdelja in Irenke roj. Loboda je 23. januarja razveselil sinček. Čestitamo!
Naš dom
San Justo
Mladina iz Našega doma te vabi na
PUSTNO VESELICO
v soboto, 25. februarja, ob 21.30 uri.
Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel.: 0944-24978 (Bariloche).
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital
- Tel.: 433-1713
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122-1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa F6 3228,3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta enk - Tel.: 762-2840.
LEGAJO N« 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441 -1264 /1265 ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991.
ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejta - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOG A — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12 -
Zaradi letnih počinic v tiskarni, bo naslednja številka našega lista izšla šele 23. februarja 1995.
Uredništvo Svobodne Slovenije
VODORAVNO: 1. Odprtina v zidu. 5. Samospev. 9. Rob zemlje ob morju. 14. Dneva. 17. Turistični kraj v Sloveniji. 18. Narejen iz ovsa. 19. Likovni umetnik. 20. Velika ujeda. 21. Velika tekoča voda. 22. Podoba žalostne Matere božje. 23. Opazuje. 24. Del zgodovinskega časa. 25. Osebni zaimek. 26. Reka na meji Slovenije s Hrvaško. 27. Afroditin sin. 28. Sladkorček. 30. Mesto na Dolenjskem. 32. Zelo mrzel. 34. Kravja mlečna žleza. 35. Bojno vozilo. 36. Samo eden. 37. Odpovesta prijavo. 41. Nadlegujejo. 44. Kis. 45. Uporabljam glasbilo. 46. Hčerin mož. 47. Lepo vedenje. 48. Rimska številka štiri. 49. Zlomi. 50. Prijetno. 52. Bere. 53. Zidarska prevleka stene. 54. Del roke. 55. Ulovim. 56. Prva žena. 57. Pogosto ime ruskih cesarjev. 58. Podobe. 59. Glavni števnik. 60. Naberem na nit. 62. Velika navpična ploskev. 63. Ponovna izdaja knjige. 67. Debel kos lesa. 68. Napačno prepričanje. 69. Zaupanje. 70. Naplači-lo. 71. Nastajanje. 74. Očem prijetno. 75. Poganja. 76. Poljedelec. 77. Pašnik na pobočju. 78. Ljubljansko pokopališče. 80. Veznik, 81. Vir energije za organizem. 82. Vrtne lope. 83. Žensko ime. 85. Tiha, brez glasu. 87. Moten pri delu. 88. Premagano v borbi. 90. Vozilo. 91. Udeleženec poročnega slavja. 92. Osebni zaimek v 2. sklonu. 93. Velika posoda za kuhanje. 94. Mlad goveji. 98. Pritrdi z zaponko. 101. Gozdna žival. 102. Nazivi oseb ali krajev. 104. Cigan. 105. Glavno mesto Latvije. 106. Pojdi na romanje. 108. Železniška postaja za Brezje. 109. Dlakasti podaljški plev. 110. Zaokrožena oblika stropa. 111. Drevored. 112. Glavni števnik. 113. Omotan. 114. Darilo. 115. Propagandni listič, ki ga mečejo okrog. 116. Ženskam (simbolično). 117. Svežnji vlaken.
NAVPIČNO: 1. Odmerjena količina
hrane, denarja. 2. Jedrnato, krepko. 3. Nekdaj. 4. Vrsta lirske pesnitve. 5. Zvita ruta za podlago košare. 6. Tovno živinče. 7. Potnik po zraku. 8. Osebni zaimek. 9. Neroden, štorast. 10. Skoraj izumrlo divje govedo. 11. Egipčanski sveti bik. 12. Zavetnik domačega ognjišča (rimska mitologija). 13. Azijski polotok. 14. Notranji organi. 15. Svod nad pokrajino. 16. Zagon, polet. 18. Omamno. 20. Odbit zvok, 26. Prepir. 27. Žensko ime. 29. Umetno uspavana. 31. Nauk o nravnosti. 33. Glavni števnik. 34. S silo vstopi. 37. Odene. 38. Iznajdba. 39. Grško mesto (prestolica Ojdipa). 40. Najmanjši del elementa. 41. Silen. 42. Oljkin sadež. 43. V grški mitologiji silno močan človek. 44. Ovčji samec. 45. Odisejeva domovina. 48. Sem lastnik. 49. Izloček ustne žleze. 51. Skupina ptičev. 53. Geometrijski lik (dvojina). 54. Orodje za obdelavo lesa in kamna. 55. Vstaja. 57. Naučen, razgledan. 58. Tolkači, orodje v mlinu. 61. Ribja jajca. 62. Drzna. 63. Skupina mehurčkov na tekočini. 64. Dolina v Julijcih. 65. Junakinja v Finžarjevem romanu Pod svobodnim soncem. 66. Poglavar pekla. 68. Dragocen element. 69. Zila dovodnica. 71. Osrednji del ladje, 72. Pravica za preprečenje uradnih sklepov. 73. Avar. 76. Odete. 78. Domača oblika imena Janez. 79. Kravji mladič. 81. Izraz hvaležnosti. 84. Visoki vojaški čin. 85. Pisan zank za ton. 86. Pogovor z Bogom. 87. Zgubim svežost. 89. Veznik. 90. Vrsta žgane pijače. 91. Zbežim. 93. Dejanje zoper sedmo božjo zapoved. 95. Del prebavila. 96. Krstno ime pisatelja Jurčiča. 97. Biti posestnik. 98. Peščena obala. 99. Vodna žival. 100. Moško ime. 101. Odpadek, navlaka. 103. Običaj, način. 107. Vzklik pri bikoborcih. 108. Nadležne žuželke. 109. Držaj pri orožju.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime »Eslovenia Libre
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
50	51