Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 215 Verena Perko Univerza v Ljubljani, Alma Mater Europea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, Nova univerza Interpretacija kulturne dediščine s pomočjo mitov in pravljic, drugi del: miti in pravljice, orodje »smisla«1 1 Uvod Prispevek obravnava interpretacijo dediščine s pomočjo mitov in pravljic.2 Pripove- dovanje je pradavna oblika interpretacije sveta, utemeljena na psihosocialni strukturi človekove biti (Jung, Kerenyi, 2007; Bettelheim, 1999). Ljudski pripovedovalci so bili interpretatorji, pojasnjevali so nastanek vesolja in sveta s pripadajočimi življenjskimi cikli. Razlagali so red in zakone ter vzgajali nove rodove. Prispevek razkriva terapev- tski naboj pripovedništva s filozofsko-psihoanalitičnim pristopom, s pomočjo psiho- analitičnega koncepta arhetipskega osvetli transcendenčno naravo mita. Po Jungu so miti archai, so pripovedovanje o izvornem in dotik s prvinsko celoto, ki nas vodi v živo klico ucelotenja (Jung, Kerenyi, 2007, 20). Pripovedno blago3 je nenadomestljiv del nesnovne dediščine in jedro kolektivnega spomina.4 Odseva brezštevilna védenja, vrednote in predstave, preoblikovane v večpla- stna simbolna sporočila, posredovana skozi zgodbe. Miti in pravljice so pomemben del kulturno-historične tradicije, ki je ključna človekova vez s preteklostjo (Gadamer, 2009). Vstopna hipoteza se glasi, da imajo miti in pravljice vlogo pomenskega sistema, ki v procesih interpretacije olajšuje integriranje dediščine časovno in kulturno odda- ljenih dob. Druga hipoteza predpostavlja, da pripovedovanje odpira dialoški prostor interpretacije in vzpodbuja aktivno vključevanje. Raziskava je interdisciplinarna, po- vezuje heritologijo, hermenevtiko, mitologijo in kulturno zgodovino. Za razumevanje 1 Prvi del prispevka je bil objavljen v reviji Ars & Humanitas, XVII/1, 215–228. 2 Dr. Jelki Pirkovič, Jani Puhar, dr. Tadeju Curku, dr. Kaji Štemberger in mag. Luciji Perko se zahvaljujem za pozorno branje in številne nasvete za izboljšavo teksta. 3 Izraz označuje pravljice, bajke, pripovedke in druge dokumente ljudske kulture (po SSKJ). 4 Pripovedno blago sodi k nesnovni kulturni dediščini, ki po definiciji Unescove konvencije o nesnovni dediščini označuje v prvi vrsti »ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine« (Spletni vir 1). DOI:10.4312/ars.17.2.215-226 Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 215 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 216 terapevtske in družbene vloge mitov je uporabljen filozofsko-psihoanalitični pristop (Dowden, Livingstone, 2014, 18; Jung, 2017). Tradicionalističen pristop k študiju mi- tologije je filološko-historičnen (Woodard, 2007; Dowden, Livingstone, 2014), ki pa ne nagovarja duhovnega, četudi je mit neločljivo povezan z religijami, rituali in obredi prehodov (Burkert, 1983, XV). Tudi materialna kultura je pogosto povezana z rituali prehodov, zaradi česar miti in pravljice lahko služijo kot kognitivna opora pri interpre- taciji kulturno in časovno oddaljenih tem. 2 Miti in pravljice ter moč pripovedne besede Miti in pravljice imajo univerzalen značaj in so ključnega, splošno civilizacijskega po- mena (Slapšak, 2017, 11–18). Homerjevi pesnitvi predstavljata vrhunec svetovne knji- ževnosti in edinstven dokument jezika, družbe in kulture (Sovre, 1950; Dowden, Li- vingstone, 2014, 18). Epa utemeljujeta panevropske vrednote, ki so napajale zahodno umetnost, filozofijo in politiko. Prežele so izobraževalne, kulturno-socialne in pravne sisteme, tlakovale estetski, etični in moralni kanon ter oblikovale jedro zahodne zave- sti (Guidorizzi, 2018). Z epoma sta se širila poznavanje mitoloških zgodb in njihovo raziskovanje. 2 1 Pesem, boginja, zapoj … Miti in pravljice so »živa« vez s preteklostjo in ključ razumevanja sodobnosti ter nosi- jo mnogopomenska kulturna in vrednotna sporočila (Kropej, 2008). Brez poznavanja mitologije ostajajo sporočila večine umetniških del nedoumljiva in izgubljena za pri- hodnje generacije (Woodard, 2007; Patočka, 2021, 27). Pripovedno blago se je skozi tisočletja prilagajalo družbenim in individualnim potrebam ter se skozi neskončne pripovedne transformacije zlilo s človekovo bitjo. B. Bettelheim pravi: »Skoraj v vsej človeški zgodovini je bilo otrokovo intelektualno življenje, razen neposredne izkušnje v družini, odvisno od verskih in mitoloških zgodb ter pravljic. Zgodbe so odgovarjale na otrokova najpomembnejša vprašanja, bila so poglavitni dejavnik njegove socializa- cije« (Bettelheim, 1999, 33). Miti in pravljice so konstitutivni temelj človekove kolek- tivne in osebne psihološke strukture (Jung, Kerenyi, 2007; Jung, 2023, 233). Izginjanje pripovednega blaga prinaša plahnenje kolektivnega spomina in spodjeda temelje za- hodne civilizacije. Mit je tradicionalna zgodba z družbeno implikacijo, kjer v neoprijemljivem časov- nem okviru nastopajo liki nadnaravnih moči in fabulativnih lastnosti. Mitološki pri- mordialni kozmični red združuje mrtvo in živo naravo v neločljivo, smiselno celoto, v imanenten del človeka (Kastelic, 1998, 66–88). Miti so reprezentacije konceptov in naravnih entitet, pri čemer uporabljajo antropomorfne podobe. Mite so pripovedovali na diskurziven način. Z izborom zgodbe in načinom pripovedi so nadzorovali njihovo Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 216 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 217 semantično bogastvo in sproti zamejevali pahljačo njihovih družbenih funkcij. Mit je svojevrsten način ljudskega razmišljanja, je orodje učenja in skupnostnega spominja- nja (Conte, 2021; Calame, 2009, 8). 2 2 Miti, sad in glas nezavednega Miti imajo moč nagovarjati nepredelane usedline nezavednega. V antiki so nezavedno v človekovi psihi različno poimenovali. Sokrat ga je enačil s tem, kar je duša nekoč že vedela in je zapadlo pozabi. Trdil je, da spominjanje omogoči, da »pride na dan resnica bivajočih stvari«. Podoben je tudi Platonov koncept o »odklepanju spomina«, ki se ga v običajnem stanju ne zavedamo (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 107). Platonovo teorijo spominjanja pojasnjujeta B. Škodlar in J. Ciglenečki »kot proces integracije pozablje- ne vednosti v vsakdanje življenje« in pot, ki vodi k celostni preobrazbi vsakdanjega pogleda na svet, ki se dogaja v stiku z univerzalnimi resnicami, razkritimi v duši med spominjanjem (2021, 109). Psihoanaliza opredeljuje nezavedno kot celoto vsebin in mehanizmov ter iz zavesti izrinjenih »energij«, ki predstavljajo skladišče potlačenih gonskih vzgibov. S. Freud in C. G. Jung sta nezavedne vsebine psihe opredelila kot in- dividualno in kolektivno nezavedno, C. G. Jung pa je kolektivno nezavedno opredelil kot skupne ali kolektivne vsebine, neodvisne od posameznikovih osebnih izkušenj in razvojnih značilnosti (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 110, 114). Psihoanalitične raziskave so vodile k odkritju kolektivnega spomina, ki je s prostori spomina postal osrednja dediščinska tema (Howard, 2003; Assman, 2006). 2 3 C. G. Jung je nezavedno razložil s konceptom arhetipskega (2017, 31). Arhetipe je raz- lagal kot nosilce numinoznega, svetega in presežnega. Pojmoval jih je kot sestavni del človekove duhovne dimenzije in kot tisto, kar ima zdravilen učinek na človeka (Jung, 2023). Umetnost, religijo, filozofijo in mitologijo je Jung doumeval kot vrelce arhetip- skega (Jung, 2017). Trdil je, da arhetipi kolektivnega nezavednega presegajo posame- znika in so transpersonalne, univerzalne narave. Na osebni ravni je arhetipsko pojasnil: »Človek ima svoje lastne archai, to so archai lastnega organskega bitja, iz katerega ne- nehno izvira«. Pomen termina arché (gr. počelo) kaže, da je Jung želel označiti stik s počelom, ki se v človeški zavesti strukturira kot nekakšen vzorec (gr. typos). Na ta (pra) vzorec se nabirajo psihične vsebine, pridobljene z izkustvi. »Arhetipi se po Jungu mani- festirajo v naših mislih, občutjih in dejanjih in dajejo dokončno obliko vsebinam, ki so že bile pridobljene z izkustvom« (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 111–112). Jung je razvozlal tudi mehanizme delovanja arhetipov v psihi, ki se šele s prebojem v zavest začnejo pol- niti z vsebino zavestnih izkustev. Zaradi numinoznega naboja jih je prepoznal kot sre- dišča psihične energije, ki se sproža na kritičnih točkah človekovega psihičnega razvoja. Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 217 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 218 Primerjal jih je nekakšnemu pred védenju oz. pra-spominu, ki opominja na cilj, kamor naj se človek usmeri (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 111–112). Na konceptu arhetipa je psihoanaliza utemeljila terapevtsko vlogo pripovednega blaga in pripovedovanja. C. G. Jung je razvil koncept arhetipa pod vplivom antropolo- gije in ga pojasnil kot praobliko univerzalnih simbolov, ki lahko presežejo nasprotja v človekovi psihi. Trdil je, da arhetipi vsaj deloma temeljijo na dedni fiziološki zasnovi, domneval je njihov pradavni obstoj (2023, 71). To je tudi vzrok, da se kot glasniki predzavestnega in podzavestnega pojavljajo v sanjah, umetnosti, mitologiji in pravlji- cah (Calame, 2009, 33). 2 4 Arhetipsko se udejanja skozi akt pripovedovanja in se odraža v obliki ponavljajočih se vzorcev posameznikovih in skupinskih izkušenj (Jung, 2017; Jung, 2023, 11). Ima moč subtilnega osebnega nagovora, ki skozi nezavedno doseže vsakega posameznika. Miti so neke vrste vseprisoten sad številnih med seboj močno prepletenih duhovnih tradicij, ki so »izoblikovale celo paleto strategij spopadanja s (človekovo) bivanjsko negotovostjo in omogočajo postopno soočanje z eksistencialno tesnobo …« (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 69). C. G. Jung in K. Kerenyi sta pokazala na skrito arhetipsko moč mitov kot neprekosljiv glas preteklosti in človeških izkušenj (2007, 27). Psihoanalitični pogled razkriva pomen in moč procesov ozaveščanja arhetipske- ga, ki se sproža skozi mite in pravljice ter odločilno vpliva na človekovo ustvarjalnost. Porajajo ideje, kot tudi razodevajo mreže soodvisnih idej (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 113). 3 Miti in pravljice, orodje »smisla« Filozofsko vprašanje resnice, ki ga opredeljujemo kot »iskanje kajstva in notranjega bistva stvari«, v logoterapiji vzporejamo z iskanjem smisla (Frankl, 1994). Filozof J. Patočka pravi: »Smisel omogoča razumevanje ciljev, ki so bili prikriti in zaradi smisla postane nekaj razumljivo« (2021, 82). V duhu antične filozofije in sodobne logoterapi- je lahko rečemo, da je »v naravi vselej prisoten smoter, njen inherentni smisel, ta pa je obenem najvišje dobro, h kateremu vse stvari spontano stremijo« (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 121). S tem smo se vrnili h K. Kerenyju, ki je mite prepoznal kot »glasnike« koz- mičnega reda (Kerenyi, 2007), in C. G. Jungu, ki je mitologijo razlagal kot pripovedo- vanje o izvornem in vračanje k primordialnemu (2017, 18). Miti na svoj lasten, ljudem umljiv način spodbujajo odkrivanje mej človeške nara- ve in lastnega mesta v družbi (Kerenyi, 1996). Literarna zgodovinarka V. Velički trdi, da vse velike pripovedi odgovarjajo na bistvena življenjska vprašanja (2013, 12). M. Eliade opisuje mite kot »modele človeškega obnašanja, ki že sami po sebi podeljujejo Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 218 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 219 življenju smisel in vrednost« (Eliade, po Bettelheimu, 1999, 49). Mnogi menijo, da miti izvirajo iz rites de passage ali ritualov prehoda (Bettelheim, 1999, 49). Ti dogodki so bili od nekdaj prelomnega pomena in so po Jungu kritične točke človekovega razvoja. Tudi velik del dediščine je nastal v povezavi z rituali prehoda, kar predstavlja močno konceptualno vez med pripovednim blagom in materialno kulturo ter omogoča kom- pleksnejše razumevanje preteklosti. Rituali prehoda so zaradi izginjanja iniciacijske- ga obredja v sodobni družbi izgubili svojo zunanjo podobo, ne pa tudi psihičnega in duhovnega potenciala. Nekatere najbolj esencialne teme, kot npr. staranje in smrt, so izrinjene iz vsakdanjega življenja, postale so vir duševnih in družbenih travm. Miti »omogočajo postopno soočanje z eksistencialno tesnobo, krepijo človeka pri spopa- danju z njo in nudijo oporo pri preprečevanju zapiranja v psihotične in druge miselne zgradbe« (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 69). Tudi pravljice so močno orožje v boju z ek- sistencialno tesnobo. Otroku sporočajo, da človek ni nesmrten in »če vzpostavi zares zadovoljujoč odnos z drugim človekom (…) doseže največjo varnost in najbolj trajno zvezo. Samo to lahko prežene strah pred smrtjo.« (Bettelheim, 1999, 17) 4 Interpretacija s pomočjo mitov in pravljic 4 1 Med miti in pravljicami so sorodnosti in razlike. Oboji uporabljajo simbolni jezik, ki predstavlja vsebino nezavednega in nagovarja vse tri duševne vidike: id, ego in supere- go. V obojih nastopajo isti tipični liki, v obojih ustrezajo osebe in dogodki arhetipskim psihološkim pojavom in odražajo človekovo potrebo po prehodu na višjo stopnjo ra- zvoja osebnosti (Bettelheim, 1999, 51). Miti predstavijo dogodke na edinstven in neponovljiv način, vzbujajo grozo, so pesimistični in pogosto tragični. Razgrinjajo konfliktne situacije, ki se ne dogajajo na- vadnim smrtnikom (Bettelheim, 1999, 52). Miti so zaradi fabulativne prepletenosti zahtevna snov, od poslušalca terjajo visoko stopnjo koncentracije in predznanje. S pra- vljicami je drugače. Nekatere so se razvile iz mitov, druge so v mite vključene, zaradi česar srečamo iste ali sorodne motive v obojih. Pravljice so ljudem bližje, obravnavajo vsakdanje stvari običajnih ljudi. So optimistične in imajo srečen konec. Vse tja do 17. stoletja so bile stvar odraslih, šele pozneje so se preselile v otroške sobe in se zato veči- del odvijajo na način, ki je skladen z otrokovo psiho (Bettelheim, 1999, 65). Miti predstavljajo idealno osebnost, junaka, ki sledi superegu, s katerim se nava- den človek ne more identificirati. Po svoji naravi so miti mnogopomenski in ponujajo več načinov razmišljanja (Calame, 2014; Dowden, Livingstone, 2014, 9). Nasprotno temu pa pravljice ponazarjajo integracijo jaza, ki omogoča ustrezno zadovoljevanje ida (Bettelheim, 1999, 57). Otroka usmerjajo k odkrivanju lastne identitete, pokažejo mu Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 219 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 220 na izkušnje, potrebne za nadaljnji razvoj značaja. Pozitivna, pravljična čustva dajejo otroku moč za razvoj razumskega dojemanja sveta in ga opogumljajo za spoprijemanje s težavami (Bettelheim, 1999, 32). V. Velički pravi, da »miti in pravljice vnašajo red v kaos sodobnega življenja, po- darjajo predvidljivost, življenju dajejo ritem in strukturo« (2013, 11). Izpostavlja tudi pomen narativne linearnosti, ki ponuja olajšanje v razmreženi postmoderni družbi in omogoča kontinuiranost kulturno-zgodovinskih vezi s preteklostjo. Z jasnostjo na- racije in zdravilnim metafornim jezikom osvetljujejo rešitev v odločilnih življenjskih situacijah ter omogočajo novo, celovito razumevanje sveta (Velički, 2013). Miti in pra- vljice so orodje smisla, odlično didaktično pomagalo, razvijajo identitetne občutke in čut za moralo (Bettelheim, 1999, 57). 4 2 Miti in pravljice so v svojem izvornem bistvu žive pripovedi, ki so nastajale s pripo- vedovanjem in so namenjene pripovedovanju. Francoski mitolog P. Calame opisuje pripovedovanje mitov kot »približevanje oddaljenih časov, podoživljanje slehernika in občečloveških stisk ter usode umrljivih, je razmišljanje o vrednotah na mnogo na- činov« (2009, 66). Njihova fluidna oblika in obstoj številnih verzij sta posledica dol- gotrajnega ustnega izročila. Vendar pa so miti vsaj deloma izdelek moderne dobe, sad prizadevanj klasicistov od razsvetljenstva dalje (Dowden, Livingstone, 2014, 4). Po- dobno velja tudi za pravljice, ki so jih intenzivno zapisovali v dobi romantike, medtem ko so bile prej ustno izročilo (Kropej, 2008). Ustna pripoved se prilagaja sprotnim okoliščinam in potrebam poslušalcev, vsak pripovedovalec ji s soudeležbo in doži- vljanjem doda osebno noto. V stiku z živim, pogovornim jezikom fabulativne vsebine plahnijo in naraščajo, bogatijo jih govorica telesa, izrazje obraza, barva glasu, zapeti elementi itd. Pomembno vlogo ima poslušalstvo. Z vzdušjem usmerja tok pripovedi in jo bogati z vnašanjem lastnih pomenov. Zgodbo dopolnjuje s svojimi različicami in izvirnimi dodatki. 4 3 Pripovedovanje ima velik vpliv tudi na jezik, ki je nosilni steber identitete in temeljna dediščina vsake skupnosti (Anico, Peralta, 2009). Pripovedovanje je pomemben način ohranjanja t.  i. malih dediščin, ki imajo velik vpliv na oblikovanje osebnega odnosa javnosti do skupnostne dediščine. Podpira ohranjanje družinskih, lokalnih in regio- nalnih jezikovnih posebnosti. Spodbuja rabo dialektov in lokalnih izrazov ter nego- vanje pripovednih navad. Ustna pripoved spreminja vidike interpretativnega jezika. Dominantni, paternalistični in racionalni znanstveni diskurz razširja na maternalne aspekte jezika s pomočjo zvočnih in ritmičnih efektov. Vnaša poetične elemente ter Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 220 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 221 vključuje sfero telesnega in čutnega (Schipper, 2011). Pripovedovanje je nevsiljiv in učinkovit učitelj jezika, ki se ga učimo z branjem, govorjenjem in telesnim zazna- vanjem. S tega vidika so miti in pravljice, vključno z živim, pripovednim jezikom, najdragocenejša, pa tudi najintimnejša kulturna dediščina vsake skupnosti in močan gradnik kolektivnega spomina. 4 4 Pripovedovanje učinkovito združuje tehnološko-empirična in hermenevtska znanja. Omogoča globlje pomenjenje in vzpodbuja oseben, konstruktivističen pristop k do- jemanju materialne kulture. Dediščinske predmete implementira v pomenski sistem vsakdanjega sveta, jih »udomačuje« in na učinkovit način povezuje preteklost s seda- njostjo. Interpretacijo naredi dialoško in osebno. Po Sokratu imenujemo tako metodo majevtična, podobno »porodniški veščini, ki pomaga sogovornikom, da v pogovoru rojevajo resnico in razpirajo novo orientacijo« (Škodlar, Ciglenečki, 2021, 95). V inter- pretaciji lahko majevtično metodo razumemo kot vzpodbujanje javnosti k oblikovanju svoje lastne, bolj celovite podobe preteklosti, ponotranjenju dediščine svojega okolja in odkrivanju svoje aktivne vloge v procesih dediščinjenja. Majevtična metoda »roje- va« skupnostni smisel dediščine in oblikuje novo, trdno povezano dediščinsko okolje s specifičnimi vrednotami. 5 Zaključek Zgodbe ustvarjajo skupnost, nam omogočajo videti skozi oči drugih in nas odpirajo za njihove misli. Peter Forbes, fotograf 5 1 Razprava je pokazala, da so empirične znanosti nemočne na polju presežnega (Zim- mermann, po Thomas, 2006, 47). Na osrednje interpretacijsko vprašanje, »kako upoštevati teoretični pristop, da pri tem ne bi utišali različnih glasov preteklosti in bi lahko prepoznali Drugega v sedanjosti«, smo iskali odgovor v interpretaciji s po- močjo mitov in pravljic. Miti in pravljice so imeli formativno družbeno vlogo in so konstitutivni temelj psihološke strukture (Jung, Kerenyi, 2007; Bettelheim, 1999). Na mitih so uteme- ljene panevropske vrednote, izobraževalni, kulturno-socialni in pravni sistemi. So substanca evropske tradicije in ključni element vstopa v preteklost ter razumevanja nje (Arendt, 2006, 47). Človeštvo je vedno že del zgodovine in »aktivni« soudeleže- nec preteklih dogodkov. Po Gadamerju smo »soustvarjalci historične tradicije, ki prenaša kompleksne sklope pomenov in vrednot«. Zgodovinskost človeške izkušnje Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 221 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 222 in tradicija sta edina človekova vez, nekakšna rdeča nit, ki vodi do preteklosti (Ga- damer, 2005, 12; Gadamer, 2007, 82). Pripovedno blago je jedro tradicij in skupnostnega spomina ter orodje vseživljenj- skega učenja (Calame, 2009, 7). Miti in pravljice nagovarjajo človekovo nezavedno, ki ga psihoanaliza opredeljuje kot kolektivne vsebine. Miti so vrelci arhetipskega in vzposta- vljajo zdravilni stik z življenjskim počelom. Spodbujajo k odkrivanju in spoznavanju mej človeške narave in lastnega mesta v družbi. Delujejo kot univerzalni modeli odnosov in življenju dodeljujejo vrednost. So orodje smisla, razvijajo identitetne občutke in čut za moralo. V življenje vnašajo red ter mu dajejo ritem in strukturo (Velički, 2013, 11). Vključevanje mitov v interpretacijo podpira njihova univerzalnost in poliseman- tičnost. Obravnavajo religioznost, minljivost, ljubezen in erotiko, nezvestobo, rodnost ter moralne odločitve. Presprašujejo človekov osrednji odnos do Drugega in so gra- dniki etičnega (Buxton, 2022, 7). Polnost integrativne moči interpretacije se razplamti v pripovedovanju. Narativne vsebine, vzpodbujene z rabo pogovornega jezika in nediskurzivnimi prvinami komu- nikacije, v stiku z javnostjo plimujejo (Calame, 2009, 66; Velički, 2013, 23). Poslušalci postanejo soustvarjalci pomenov in sointerpretatorji. Soustvarjanje vzpodbuja »pre- sajanje« in »udomačevanje« dediščine v miselni svet sodobne družbe. Pripovedova- nje spodbuja rabo dialektov. V paternalistični in racionalni znanstveni diskurz vnaša maternalne aspekte jezika. Pripovedovanje budi radost in veselje do lepote in življenja (Velički, 2013, 21). Ozavešča pomen »malih« dediščin. »Rojeva« skupnostne smisle in motivira povezovanje dediščinskega okolja. Javnost vzpodbuja h konstruiranju lastne, bolj celovite in refleksivne podobe preteklosti. 6 Sklep Dediščinska interpretacija je kompleksen, polisemičen komunikacijski proces, na- menjen širši javnosti. Je širšega družbeno-socialnega in terapevtskega pomena ter je usmerjena v iskanje skupnostnih vrednot (Harrison, 2013; Slack, 2021). Vzpodbuja identitetne procese, povezuje skupnost in jo opolnomoča za varovanje dediščine kot življenjske kakovosti in univerzalne civilizacijske vrednote. Hermenevtske korenine usmerjajo dediščinsko interpretacijo v iskanje notranjega bistva in smisla stvari (Pearce, 2003). Naloge vključujejo razumetje upredmetenega de- diščinskega jezika, ki temelji na materialni kulturi iz časovno in kulturno oddaljenih obdobij ter je javnosti težko doumljiva. Pripoved se s tradicijsko vezjo vpenja v sodobno življenje in izboljšuje komunikacijski pretok muzeoloških sporočil. V procesu interpre- tacije prevzema dediščinski predmet vlogo dokumenta, hkrati pa je tudi vir podatkov in nosilec kulturnih sporočil. Pripovedno blago ima vlogo konstruktivnega komunikacij- skega in pomenskega sistema, ki materialno kulturo integrira in jo fabulativno osmišlja. Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 222 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 223 Zaključimo lahko, da zgodbe aktivirajo človekov pozitivni potencial ter nagovarja- jo kognitivni, emocionalni, družbeno-socialni in etični vidik osebnosti (Velički, 2014, 14). Arhetipska mnogopomenskost razpira poti razmišljanja in odstira globlje pomene dediščine. Pripovedno blago v vlogi interpretacijskega orodja vzpodbudi »nujno po- trebno gibanje znotraj določenega kulturno-jezikovnega konteksta in kulturne tradi- cije, ki povezuje preteklost in sedanjost« (Zimmermann, 2020, 62). Bibliografija Anico, M., Peralta, E., Heritage and Identity. Engagement and Demission in the Contemporary World, London, New York 2009. Arendt, H., Med preteklostjo in prihodnostjo: Šest vaj v političnem mišljenju, Ljubljana 2006. Assmann, J., Religion and Cultural Memory: Ten Studies, Stanford University Press, Stanford 2006. Bettelheim, B., Rabe čudežnega. O pomenu pravljic, Ljubljana 1999. Burkert, W., Homo necans. The Anthropology of Ancient Greek Sacrificial Ritual and Myth, Berkley, Los Angleles, London 1983. Buxton, R., The Greek Myths that Shape the Way of Think, London, New York 2022. Calame, C., Greek Mythology: Poetics, Pragmatics and Fiction, Cambridge 2009. Calame, C., The Semiotics and Pragmatics of Myth, v: A Companion to Greek Mythology (ur. Dowden, K., Livingstone, N.), Malden, Oxford 2014, str. 509–524. Conte, G., Il mito greco e la manutenezione dell'anima, Firenze, Milano 2021. Dowden, K., Livingstone, N. (ur.), A Companion to Greek Mythology, Malden, Oxford 2014. Dowden, K., Livingstone, N., Thinking through Myth, Thinking Myth Through, v: A Companion to Greek Mythology (ur. Dowden, K., Livingstone, N.), Malden, Oxford 2014, str. 3–23. Eliade, M., Zgodovina religioznih verovanj in idej. I del: Od kamene dobe do elevzinskih misterijev, Ljubljana 1996. Frankl, V. E., Volja do smisla, Celje 1994. Gadamer, H.-G., Resnica in metoda. Začetek prabesedila, v: Phainomena, 15, 53/54, 2005, str. 5–14. Gadamer, H.-G., Dediščina Evrope, Phainomena, 26, Ljubljana 2007. Gadamer, H.-G., Tekst in interpretacija, v: Phainomena, 18, 70/71, 2009, str. 183–211. Guidorizzi, G., Il grande racconto della guerra di Troia, Bologna 2018. Harrison, R., Heritage. Critical Approaches, New York, London 2013. Howard, P., Heritage: management, interpretation, identity. London 2003. Jung, C. G., Kerenyi, K., Uvod u suštinu mitologije, Beograd 2007. Jung, K. G., Duh Bajke, Novi sad 2017. Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 223 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 224 Jung, C. G., Arhetipi in kolektivno nezavedno, Ljubljana 2023. Kastelic, J., Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998. Kerényi, K., Dionysos: Archetypal Image of Indestructible Life, Princeton, New Jersey 1996. Kerenyi, K., O poreklu i zasnivanju mitologije, v: Uvod u suštinu mitologije (ur. Jung, C. G., Kerenyi, K.), Beograd 2007, str. 11–40. Kropej, M., Od Ajda do Zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja, Celovec 2008. Patočka, J., Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine. Ljubljana 2021. Pearce, S., Objects of Meaning; or narrating past, v: Interpreting Objects and Collections (ur. Pearce, S.). Leicester Readers in museum studeies, London, New York 2003, str. 19–29. Schipper, B., Julia Kristeva and Feminist Thought, Edinburgh 2011. Slack, S., Interpreting Heritage. A Guide to Planning and Practice, London, New York 2021. Slapšak, S., Antična miturgija, Ljubljana 2017. Sovre, A., Uvod, v: Homer, Iliada, Ljubljana 1950, str. 5–37. Škodlar B., Ciglenečki, J., Meandri duše. Antična filozofija in psihoterapija, Ljubljana 2021. Thomas, J., Phenomenology and Material Culture, v: Handbook of Material Culture (ur. Tilley et al.), Los Angeles, London, New Delhi, Singapur 2006, str. 43–59. Velički, V., Pričanje priča – stvaranje priča. Zagreb 2013. Woodard, R. D., Introduction: Muthoi in Continuity and Variation, v: The Cambridge Companion to Greek Mythology (ur. Woodart, R. D.), Cambridge 2007, str. 1–13. Zimmermann, J., Hermenevtika, zelo kratek uvod, Ljubljana 2020. Spletni vir 1: UNESCO Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine https:// ich.unesco.org/en/convention (dostop 27. 2. 2023). Interpretacija kulturne dediščine s pomočjo mitov in pravljic, drugi del: miti in pravljice, orodje »smisla« Ključne besede: miti in pravljice, arhetip, kulturna dediščina, interpretacija, pripove- dovanje Prispevek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela, prvi del, posvečen interpretaciji, je bil objavljen v prejšnji številki revije. Drugi del je posvečen mitom in pravljicam kot sredstvu interpretacije. Miti veljajo za prvobitno obliko razlage sveta. Članek obravnava njihovo druž- beno vlogo v preteklih družbah in pojasnjuje njihovo temeljno vlogo v psihosocialni Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 224 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 225 strukturi človeka. S kulturno-zgodovinskim pristopom je orisana njihova primordial- na vloga. Mitološke zgodbe so služile kot razlaga kozmosa, reda in zakonov, vzposta- vljale so moralno in etično podlago sobivanja skupnosti. Filozofski in psihoanalitični pristop izpostavljata terapevtski naboj narativnega blaga. Obravnavana je arhetipska in transcendentna narava mita ter utemeljen njegov odsev v fluidnih pomenih materi- alne kulture. Miti in pravljice so del kulturnega in zgodovinskega izročila ter kot rdeča nit povezujejo sodobnost s preteklostjo. Miti in pravljice imajo v procesih interpretacije vlogo semantičnega sistema, ki olaj- šuje integracijo dediščine časovno in kulturno oddaljenih obdobij v sodobnost. Pripo- vedovanje zgodb razpira dialoški prostor in spodbuja javnost k aktivnemu sodelovanju. Raziskava je interdisciplinarna, temelji na heritologiji, hermenevtiki, psihoanalizi, mitoloških in kulturnozgodovinskih študijah. Interpretation of cultural heritage using myths and fairy tales - part two: myths and fairy tales as a tool of “meaning” Keywords: myths and fairy tales, archetype, heritage interpretation, storytelling The paper deals with heritage interpretation through the use of myths and fairy tales. The text was divided into two parts, the first part – dedicated to the interpretation of heritage – was published in a previous issue of Ars & Humanitas. In the second part of the paper myths and fairy tales are discussed as a means of interpretation. Myths are considered as a primordial form of interpreting the world. The article deals with their social role in past societies. It explains their foundation on the psychosocial struc- ture of human beings. Through a cultural-historical approach, the primordial role of myths is shown, as mythological stories served as an explication of the cosmos, order and laws, and established a moral and ethical basis of coexistence within a commu- nity. With the help of a philosophical and psychoanalytical approach, the therapeutic charge of narrative goods and storytelling is examined. The archetypal and transcend- ent nature of myth is discussed, as is its reflection in the fluid meanings of material culture. Myths and fairy tales are an important part of the cultural and historical tradi- tion, which crucially links today to the past. The main hypothesis claims that in the processes of interpretation myths and fairy tales play the role of a semantic system that facilitates the integration of the heritage of temporally and culturally distant eras in the contemporaneity. The second hypoth- esis states that storytelling opens a dialogical space of interpretation that enables the public to participate. The research is interdisciplinary, based on heritological theory, and includes hermeneutics, mythological and cultural historical studies as well as a psychoanalytical approach. Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 225 6. 02. 2024 13:36:21 Verena Perko / InterPretacIja kulturne dedIščIne s Pomočjo mItoV In PraVljIc, drugI del: mItI In PraVljIce, orodje »smIsla« 226 O avtorici Verena Perko je po doktoratu iz arheologije na Filozofski univerzi v Ljubljani študij nadaljevala na zagrebški univerzi in doktorirala iz muzeologije pri prof. T. Šoli. Izpo- polnjevala se je na Masarykovi univerzi v Brnu, kot štipendistka fundacije P. Gettyja pa tudi v ZDA in Angliji. Je predavateljica na arheološkem oddelku na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je muzejska kustosinja in avtorica mnogih razstav. Je pesnica in pripove- dovalka s številnimi objavami. Posveča se interdisciplinarnim študijam interpretacije kulturne dediščine s pomočjo mitov in pripovednega blaga. E-naslov: verena.perko@siol.net About the author After obtaining a PhD in Archaeology at the University of Ljubljana, Verena Perko continued her studies at the University of Zagreb and obtained a PhD in Museology under Prof. T. Šola. She then went on to study at Masaryk University in Brno, in the USA and in England with Paul Getty Foundation scholarships. She is a lecturer at the Department of Archaeology at the Faculty of Arts in Ljubljana. She is also employed as a museum curator and is the author of many exhibitions. She is a poet and storyteller with numerous scientific and professional publications, and engaged in interdiscipli- nary studies of the interpretation of cultural heritage through myths and narrative fabrics. Email: verena.perko@siol.net Ars & Humanitas_2023_2_FINAL.indd 226 6. 02. 2024 13:36:21