SD srefilRo. v LiiiiiMi, i pmi z wmimi L. IB10. .Slovenski Narod" vel|a po poitl: za Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28- pol leta „ „ . . . 14 — fetrt leta „ . . . T — na mescc „ „ . . . 2 50 za Nemćijo: ćelo leto naprej .... K 33 — za Ameriko in vse druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. BpravnifttFO (spodaj, dvorišne levo). K nali ova ulica *L 5, telefon At 85. I*ha|a ¥sak 4aa zvećtr Uvsanftt **4*1|« ta praulkt. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in stcer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin.t trikrat po 6 v, Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naroćila brez istodobne vrpostatve naročnlne se ne ozira. „Narodna tlskarna" !■!■§■■ *L t5. Upravaištvu naj se pošiljajo n telefoa 4t 34. Mi orađno poiilo. Dunaj, 1. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSCE. Armadna s K u rin 3 * e n e- raifeldmaršala von Ma- n. cnsena Zapadno od izliva Buzeva in ob železnict severno od Faureja so se poaesrečtli sovrazni šunki. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Močan romunski napad po moč-B€jši artiljerijski pripravi započet v odseku Sušite, smo v blizinskera boju popolnoma zavrnili. Severovzhodno od Darne Vatre smo nenadno napadli oeko rusko stotnijo ter jo razprsili. Nov sunek proti našim pozicijam pri Mesticanestiju je ostal brezuspešen. Armadna fronta general-feldmaršala princa Leo-polda Bavarskega. Mestoma zvišano artiljerijsko lieiovanje. ITALIJANSKO BOJlSCE. Artiljerijski boj je bil v posamez-aib odsekih primorske fronte, potem v prelazu Plocken in Tonale živah-neist. Severozapadno od Tolmina je pripeljala patrulia pehotnega polka št. 80 iz sovražnik jarkov pri Gaberiu 14 vjetih. V okolišu Monte Zebija so vdrle patrulje c. kr. domohranskega pešpolka Št. 3 v naskoku skozi predo-re v snegu v sov razno pozicijo, io razdejale ter prizadejale sovražniku velike krvave izgube. JUGO VZHODNO BOJIŠČE. NabeneRa omembe vredaega bojnega delovanja. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. flofer. fmL itto nradno porodio. Berolin, 1. marca. (Kor. urad.) 'VVolitov urad poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠĆE. Na obeh bregovih Ancre smo pred vrsto dni iz posebnih vzrokov prostovoijno in po nacrtu zapustiti del svojih naispredniih poziciji ter preložili obrambno crto v neko drugo pripravljeno crto. Sovražniku ie ostalo naše gibanje prikrito. Preudar-oo delujoče postojanke zadnjih čet so preprecile, da sovražne čete, ki so Ie obotavijajoc se tipale naprej, nišo brez boja zasedle od nas zapuščene sestreljene proge ozemlja. Pri pre-močnem napadu po ukazu se umika-joč so prizadejaii ti slabotni oddelki sovražniku precejsnje krvave izgube, jirn odvželi do sedaj 11 Častnikov, 174 mož vjetih in 4 strojne puške, ter še danes obvladujeio predpolje naših pozicii. Po močnera ognju so napadli An-gleži v včerajšnjih jutranjih urah pri Le Transloyu in Saillyju. Napad se je ponesrečil pri Le Translovu pred oviro. pri Saillvju, kjer se je tuđi po noći ponovil, v blizinskera boju. Sovražnika, ki ie bil vdrl smo z izgubo 20 vjetih v proti-sunku vrgli. Na dveh kraievno ome* jenih toćkah so se angleški strelci vgnezdili. Na zapadnem bregu Mose se ie pripravlja! zjutrai franeoski sunek. Naš uničevalm ogenj ie prepreci!, da se ni izvede!. VZHODNO BOJlSCE. Armadna skupina gener. feldmaršala princa Le- opolda Bavarskega. Nič bistvenega. Armadna fronta general, polkovnika nad. Jožefa. Pri moćnem sneževju je bil topovski ogenj v Gozdnatih Karpatih samo na visinah vzhodno od Bistrice živahen. Severno od ceste v Vale-putno so zjutraj brezuspešno napadli Rusi od nas zav zete pozicije. V dolini Slanlc in Oitoz smo zavrnili na visinah med dolinama Susi-to in Putna napade močneiših sil. Armadna skupina £ * m. v. Mackensena. Ruske štrafunske oddelke smo pri Faureju (severno od Focsanija) in pri Corbulu (ob Seretu) pregnali. MAKEDONSKO BO.'lSĆE. Pri zavrnitvi {talijanskih napa-dov vzhodno od Paralova v toku Crne je ostalo 5 častnikov in 31 raož vjetih v naših rokah. Prvi generalni kvartirni mojster v. L u U e n d o r i f. Nemšfto ueierno poročilo. Berolin, 1. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad javlja 1. marca zvečer: Vzhodno od Soucheza se je p one sreći! silen angleški napad. S i c cr z zapadne i n v z-hodne fronte ne poroča jo ničesar bistvene ga. Položaj na bojišcih. Iz vojaškega razmotrivanja k porociloni generalnoga štaba: Veliko presenečenje so dozi veli A n g 1 e ž i in F r a n c o z i v odseku pri Ancri. Na ukaz nemškega ar-madnega vodstva so bile nemške čtte izpraznile Uel svojih sprednjih pozicii in so tako dosegle skrajšanje fronte, kar pomeni prihranitev sil, in nadalje ugodnejše taktične pogoje za obrambo; sovražnik je seJaj prisiljen, da prične od kraja svoje uni-čevalno delo. Cnako smo bili odredili mi na jugo - vzhodnem llrolskem po končanein ofenzivnem šunku na Ar-siero in Asiago; to je omogočilo, da so bile poslane znatnejše sile na rusko fronto in se je krepkejše odbijala Brusilova ofenziva. Spominjamo se še, kako vzgledno se je izvrsil umik. r.opolnoma neopažen od sovražnika; Italijani so poldrugi dan nato še ob-streljevali naše zapuščene poz-icije. Isto se je posrećilo^ kakor se vidi, tuđi cb Ancri. Sovražniku je ostal umik prikrit in ko je dobil po svojih četah za juriš obvestilo o izpreme-nienem položaju, si še ni upal, inotiti potek dejanja. Strah, da ne bi padel v zanjko, raziaga njegovo previdno tipanje. Ali hočejo Angleži in Francuzi morda napravit* zmago iz tega. r.je blamirajoćega dogodka enako halijanom? Njihovemu annadnemu vodstvu se ho nemška odredba zdela na vsak način resnejša. Na vzhodni fronti je prišlo do pričakovanih ruskih protina-padov na pozicije, katere smo zavo-jcvali na obeh straneh ceste Vale-putne. Po daljšem odmoru so pričele dne 2ti. februarja zopet napadati močnejše r o m u n s k e sile. Znatni deli reorganizirane romunske armade se zbirajo najbrže na vzhodni sedmograški meji. Iz tega bi sledilo, da je vodstvo carjeve armade v okvirju svojih načrtov za spomla-dansko ofenzivo več romunskim zborom določilo nalogo, da se bore za zonetno osvojitev dežele po indirektnem potu in se jim nudi prilika, da se rehabilitiralo z vpadom na Sedmograško. Berolin, 2H. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Oogodki na v zhod n i fronti kaže.io. ker mraz penehava, znake priorav velikih operacij za spomlad in rn^letje. Poskus Rusov, da bi pripravili s krvavim jurišem v masah na Tatar-skem prelazu dne 2o. in 24. februarja eventualni poznejši vpad na Ogr-sko, je ostal brez uspeha in ni bil ponovljen. Nasproti teinu pa so dali nemški šunki na cesti v Valeputno nov uspeh, ki izpopolnjuje po nacrtu dosedanji uspeh pri Mesticanesci. Dne 21. februaria so poskusili Italijani ponovno vzeti visino 10v50 v Icku Crne. na katero so se doslej že večkrat zaleteli in katere nazdevno osvojitev je naznanjalo italijansko časopisje že večkrat s prav bombastičnim proslavljanjem. Po močnem artiljerijskem ognju, ki se je pričel opoldne, so prodirale goste skupine v širini dveh kilometrov proti višinam okrog kope; z ročnimi granatami so bile krvavo zavmjene. Samo v mal kos jarka so mogli vdre-ti napadalci. Takojšnji protisunek jih je pa zopet ven vrgel. Zasledovalni ogenj, v Hatercga so zašli na begu, je podvoji! izgube napadalcev. Vsa pozicija je ostala v neniških rokah. Berolin, 1. marca. Veliki knez NikoJaj Nikolajevič bo vodil, kakor poročajo ruski listi, »rusko ofenzivo, k i p r i d e«, v Bukovini in R o m u n i j i. Potniki, ki so došli iz Rusije v liaparando, naznanjajo, da se vrše veliki transporti čet v vsej Rusiji. Ves ostali promet je za-prt, samo đd so za vojake prosta po-ta. Civilni potniki morajo izstopati iz vlakov. Vsi večji kolodvori so radi-tega prisiljeni, da nrehranijo 2000 do ,3000 oseb, v glavnem revn-^jših pot-nikov. Frankfurt, 28. februarja. Vajni strokevnjak ^Frankfurter Zeitung« Cnders poroča: Kuska zapadna fronta je bila v zadnjem času nanovo opredeljena in sicer s posebnim ozi-rom na velike ofenzivne akcije. Za rezerve je poskrbljcno s pozivom vojaškega letnika 1919. V sevemem odseku zapovedujc general Ruskij, Brusilovo rnesto je prevzel general Lvert, južni skupini poveljuje general Gurko. Severni odsek ruske fronte se i azprostira do Pinska, Evertov odsek pa šega do Gozdnatih Karpatov. Naimocnejša je južna (Gurkova) sku-T»ina, ki bo imela najbrž najvažneišo ofenzivno nalogo. Tani je uvrščena tuđi romunska armada. Operativni cilj generala Gurke je osvoboditev Romunije. ki se da doseći samo z ofenzivo na Seretu. ozlroma proti sedmograškemu obmejnemu gorov-ju. Vendar ne sinemo z vso gotovost-jo pričakovati, da bodo Rusi baš ob Seretu izvršili svojo veliko ofenzivo. V ostalem se zdi, da so sovražniki rrenesli težišče svojih velikih napo-rov na zapad in da so prišli do pre-pričanja, da mora pasti velika odlo-čitev na Francoskern. Haag, 1. marca. >Courant^ po-roc^i iz Londona, da se je pričela na Angleškem nova velikopotezna pro- paganda za pritegnitev prosto-voljcev v narodno meščansko pomožno službo. Lord Derby zahte-va za letalstvo, za tovarne in za kmetijstvo okoli 700.000 prosto-vcljcev. London, 28. februarja. (Kor. ur.) Angleški vojni urad naznanja, da smejo biti ženske, katere se na-berejo za armado na Francoskem, stare 20 do 40 let. Ženske bodo usluž-bene za eno leto in bodo vršile službo v pisarnah, pri telefonu, kot kuharice, perice in voznice. Lug a no, l. marca. Iz Rima se poroča: Velika in resna italijanska ofenziva v Trentinu ni mogoča pre5 nego sredi spomladi. Amerikanska kriza. Avstrija in Amerika. Dunaj, 1. marca. AViener AUge-meine Zeitung« poroča: Vesti berlinskih listov, da je bil avstrijski odgovor na ameriško noto že izročen, nišo resnične. Zgodilo se to ne bo pred prihodnjim tednom. Bern, 1. marca. Iz New Yorka javljajo: Avstrijski veleposlanik grof 1arnowski je večkrat neoficijelno konferiral z Lansingom. Svoje pove-rilnice pa še ni izročil. Tuđi se se ni sestal z Wilsonom. Njegova pozicija je nejasna. Časopisje ameriškega vzhoda zahteva napoved vojne. Dodatek k VViisonovemu govoru. Berlin, 28. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad objavlja iz Newyorka sledeči dodatek h govoru predsedm-ka VVilsona v kongresu 26. februarja: Wilson je omenil potopitev ameri-kanskega parnika »Housatanic«, ki je vozil živila v London. Ta slučaj da je podoben aferi iadrnice »\Villiam P. Frye«, glede katere je Nemčija priznala svojo odgovornost glede materijalne škode in pa rešitve posadke. Pri prošnji za pooblastila je izja-vil Wilson. da pravice, ki mu jih naj da pooblastilo, brezdvomno ž e i m a, da pa hoče v danih okoli-Šcinah imeti zavest, da stoji kongres s svojo avtoriteto in s svojim ugledom za predsednikom pri vsem, kar bi moral eventualno storiti. Odkar se je žal pokazalo za nemogoče, da bi ščitila Amerika svoja nevtralna prava pred neopravičnimi napadi Nem-čije z diplomatičnimi sredstvi, je oborožena nevtralnost pač edini način priprave za eventualni slučaj nevarnosti. Predsednik upa, da ne bo potrebno zastaviti oborožene sile. Amerikanski narod tega ne želi in kar hoče narod, to želimo tuđi mi. LISTEK. Nesrečni album. M a n i c a Koman. (Dalje.) Janko je pregledoval. tipal ;n \z-biral ter se slednjič odločil za srednje velik album, ki je bil kaj lično vezan v leskeči, temno rudeči baržun. Trgovec je cenil izbrano blago na dvajset kron, a končno je popustil dve kroni. Pa tuđi ta svota se je zdela Jankotu izredno visoka, toda všeč mu je bil tako zelo, da ga ne bi pustil za nobeno ceno. Nekako stra-homa in po okoliših je omenil, da bi že kupil čeravno je drag, ko bi se par dni počakalo za denar, na kar je trgovec zamahnil z roko čes: saj se poznamo in hitro zavil Jankotu izbrani album. Srečen, kakor bi nosil najvećji zaklad, je hitel Janko domov v svesti, da se bo s tem darom Minki prav posebno prikupil. Zvečer je potem pisal Minki vo-ščilce, sestavljeno iz najslajših besed, a drugi dan proti večeru, je stisnil album pod pazduho in hajdi k Minki. Minka je bila res vsa blažena, ko ji je Janko izročil toli krasno go-dovno darilo. Umeje se, da je zato prejel od nje tišti večer vsaj dvajset poljubov več kakor navadno. In potem sta takoj vložila v album vse Minkine slike, izmed katerih je seveda Jankotova zavzela najprvo mesto. Album je bil precej prosto-ren, toda Minka je imela toliko slik, da je bil do malega ves napolnjen. Le za tri slike je ostalo še prostora. Glej Janko, troje slik mi še manjka. K]e naj jih dobim? Album mora biti poln,« je gostolela Minka. To bo pa za najine nialčke^: ju dejal šaljivo Janko ter pogladil mladenko po gostih laseh. Eh, beži porednež! Čemu bi vedno kvasil kaj tacega," ga je po-kregala Minka, a iz njenega glasu je bilo spoznati, da se prav nič ne hu-duje nanj. Pozneje sta se Minkinemu godo-vanju pridružila še oče in mati in pri kapljici rujnega vinca so trčili na do bro srečo mlađega para. ki na] bi se povezal s sladko vezjo svetega zakona v bodočem predpustu. Ura v zvoniku vaške cerkve je naznanjala »trudne, pozne ure že.« ko se je Janko, poln najsrečnejših čustev vračal domov. Pristna in močna kapljica trtinc-ga soka, mu je razgrela kri in motga-ne ter mu provzročila živahno razpo-loženje za vsakojaka razrrnšljeva-nja . . . — Kako hvaležen je svoji usodi, da mu je naklonila Minko, katere ne bi zamenjal z nobeno mestno gospodično. Sicer pa — kaj pa i majo mest-ne gospodične hvalevrednega na sebi, kar bi ne imela Minka in to vsaj v večji meri od njih. Imela bo svojih dvajset tisoč kron dote in te svote ne premore vsaka mestna nevesta. K večjemu če dobi za časa možitve od svojih starišev toliko, da si napravi poročno obleko in nekaj pohistva, to je vse. No da, so meščanke, kl imajo res veliko premoženje, a vraga, kaj po-inaga, ko so pa poleg tega tako viso- ko in mehkužno vzgojene, dz njihove zahteve požro vsako. še tako veliko svoto. Vsako leto troje klobuk )v po petdeset do sto kron, :iotem vsai toliko obleke po najnovejši modi. to v sedanjih časih ni kar si bodi. In po-tern mora priti takoj v hišo kuharica, hišina in pozneje kajpada tuđi pestu-nja. Ti pa, ljubi mož. lepo plač-ij in tiho bodi. Hvala Bogu. Minka oač ne bo poznala teh groznih potreb^čin. Res, da je rada čedno opravljena, kar se tuđi spodobi, a šemarila se nikoli ne bo, to on dobro ve. In če tuđi ji pozneje kupi mesto robea klobuk, nič ne de. ona bo gotovo zahtevala le skromno pokrivalo, katero ;,i bo za-dostovalo za več let. Pa še nekaj je. kar je z ozirom na Minkino združitev velike važnosti. Čaši so hudi. Vsaka najmanjša življenjska potrebščina je silno draga, če se sploh dobi. In to on, kot srednje vrste uradnik bridko skuša slednji dan. Minkini stariši imajo vse-ga v izobilju, bodisi vino, krompir, moko, kuretino, jajca, mleko in kar je še drugih dobrih in potrebnih stva- ri za vsakdanje življenje. On je prepričan, da bodo /!agarjevi z vsemi takimi dobrotami Minko še nadalje zalagali in to je po njegovem računanju še ena velika postranska dota. O Janko je zadel terno, pravcato terno. Z Minko, ki je poleg svojih najboljših lastnosti tuđi dovolj iz-obražena, se mu polagajo v roke tolike ugodnosti, da bi ne dosegel ena-kih z nobeno mestno gospico. V tem presrečnem razmišljanju je prispel Janko preje domov, kakor si je želei. Rad bi bil kar naprej hodil po temni noči, da bi se zamogel še dalje muditi v svojih sladkih mislih ter se nemoteno veseliti srečne bo-dočnosti. Toda čas je bilo misliti na počitek, tam v daljavi se je začu! petelinji glas . . . Minka se prve dni kar ni magla nagledati krasnega godovnega dari-Ia. Ako je količkaj utegnila, je že držala v rokah blesteči se album, dra^ goceni spomin na ljubljenega žaro-čenca. Le nekaj je po njenem mnenju kazilo popolnost albuma, namreč, ostali prazen prostor za troje slik. (Dalje prihodnjič.) Lt*. 6*ran 2. •duuvc4M3t\. iM« /u*, aut 2. marci i!#i7. 50. $t %. Predsednik je poudarjaU da Je skoraj tri leta dokazal, da ljubi mir in je izjavil, da zahteva le sredstva in pooblastila s katerih pomočjo naj faktično zasigura pravico velikega naroda do mirnega življenja in delova-nja. Nobeden korak predsednik a ali naroda ne bo povzročil vojne, ki more nastati le vsled nasilnih dejanj in napadov z druge strani. Ker ne more predlagati se nobenega konkretnega ukrepa prosi, da se mu dajo zahtevana pooblastila v kolikor mogoče splošnih izrazih. Predsednik obljublja. da bo ravnal v prijateljskem in iskrenem duhu z rezervo in previdnostjo. Wilsonova takiika. Berolin, 1. marca. (Koresp. ur.) »Petit Parisien javlja iz NVashingto-na dne 28. iebruarja: Merodajni kro-gi so mnenja, da je \Vilsonova poslanica jako spretna, ker nalaga za prihodnje veliko odgovornost republikanski stranki, ki je vodno nastopala skrajno patriiotično. Ce bi se republika branila, dovoliti prezidentu za njegovo prihodnje postojanje to, kar imenujejo banOni kredit, bi bilo to na škodo njih ugledu in koristim Zedinjenih držav. Republikanci se vidijo danes postavljene pred potrebo, podpirati predloge \Vilsonove poslanice, dati pooblastila in dovoliti zahtevanih sto inilijonov dolarjev. \* istih vvashingtonskih krogih prizna-vajo tuđi, da Wilson ni mogel manj zahtevati. kakor je predlagal. sicer bi bili republikanci opravičeni. mu očitati, da je opustil svojo se 8. fe-bruarja potrjeno odločbo. \Vilson pa tuđi ni mogel več zahtevati. ker bi mu bili sicer prijatelji miru delali te-žave. Splošno prevladuje mnenje, da ho sprejet v obeh zbornicah po Flootu v poslanski zborni Si podani predlog glede kreditov za oboroženje trgovskih ladij. PooblastHa za Wflsotia. Wastaiugton, 1. marca. (Kor. ur.) Komisija reprezentantske zbornice je močno spremenila predlog, ki po-oblašca predsednika, da srne oboro-žiti trgovske ladje in je odk'onila, da bi smela vlada prevzeti zavarovanje Tnunicijskih ladij. Frankfurt, I. marca. »Frankfurter Zeitung javlja iz New Yorka: Mnogi član i kongresa in mn^gi časopisi so nezadovoljni z W ilsonovo za-htevo po neomejenih pooblastilih, tako da bo dobil najbrž le omejena pooblastila. Pri tem bo težko dobiti inostvo za topove na oboroženih trgovskih ladjah. ako ga vojna mornarica ne bo smela dati. Vsi časopisi so mnenja. da ta taktika ne more po-vzroćiti vojne, ako je Nemčija morda sama noće. Brvan. ki je dospel v VVashington, pozivlja svoje pristaše, da naj delujejo za omejitev Dredsed-nikovih pooblastil. Brvan se protivi tuđi oboroženju transportnih pami-kov. W ilscn nam erava, kakor poročajo. sklicati konferenco nevtralcev. Žetteva, 1. marca. Iz New Yorka poročajo: Demokratski elani novega kongresa so se združili v konfederacijo, ki naj prepreci, da bi predsednik sklenil odločilne korake, ne da bi po-vprašal kongres. Agitacija pacifistov. Base!, 1. marca. Iz Nevvvorka poročajo: Bryan je obnovil pacifistič-no propagando. Vršijo se številno obiskani shodi proti uvedbi splošne brambne dolžnosti. Topovi za lađje. Pariz, 1. marca. (Kor. urad.) »Journal priobčuje brzojavko iz New Yorka, glasom katere je bila razpisana dobava 275 topov kalibra 75 rmlimetrov z lafetami. Domneva se po kalibru, da bodo s temi topovi oborožili trgovske ladje. Položaj na KubL Haag, 1. marca. Ameriški listi se boje, da bodo izbruhnili na Kubi novi nemiri in da bo morala Amerika intervenirati. Pooštreno podmorska vojna. Konec prizanasanju. Beroiio, 1. mar ja. (Koresp. ur.) Wulffov urad javlja: V noči od 28. februarja na 1. marec je potekel tuđi prizanašaJni rok za jademice na za-prtem delu Atlantskoga oceana. Od tega časa velja za vse zaprte dele morja samo še splošno svarilo in ne smejo ladje nič več računati na po-samezna svarila. Carsonove napačne številke. Berlin, 1. marca. Angleški mor-nariški minister je v zbornici navajal, da je bilo od 1. do 18. februarja potopljenih 134 ententnih in nevtralnih ladij, da pa je v istem času dospelo v angieska pristanišča 6075 ladij, 5875 pa jih je odplulo. VVolffov urad po-udarja, da je ta statistika že radi tega napačna, ker je bilo potopljenih mnogo več kakor 134 ladij. Ustavl]ene nevtralne p4ov»e crte. London, 28 februarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroća: V spodnji zbornici je vprašal Young, ali je već nevtralnih plovnih črt med Skandinavija in Anglijo kakor tuđi med Mo-landsko in Anglijo ustavilo svoje vožnje, ali je dovoljeno angleškim crtam voziti na mestu teh nevtralnih črt, dalje ali jih bo, ako to store, podpira-la angieska vlada sedaj in po vojni. Državni podtajnik trgovskega urada Oeorg Robert je odgovoril, da je ne-kaj nevtralnih črt ustavilo svojo službo. Ako bo to trajalo, bo potrebno preudariti. kaj je storiti v interesu dežele. Lčinek nemške podmorske vojne na italijansko fronto. BeroHn. 2S. februarja. Vojni po-ročevalec »Tagliche Rundschau- po-roča, da scga učirrek nemške pooštrene podmorske vojne skoro neposredno na italijansko fronto. Na pobočju Siefa je pripeljala avstrijski patrulja stevilne italijanske vjetnike. Ti vjetniki so tožili, da v novejsem času dobivajo manj hrane in kruha, petroleja pa sploh ni več. Podmorska vojna je torej povsem onemogo-čila dovoz, tako da po železnici do-hajajoče množine ne zadoščajo niti več za potrebe v municijskih tovar-nah, ki so polne tuđi drugih težkoč. V nadomestilo za moške pritegnejo v tovamc zopet 15.000 dukiet tuđi v starosti 10—12 let. Obnovitev pomorskega prometa med Dansko in Angiijo, Kopenhagen, 28. februarja. Od včeraj odhajajo zopet ladje z gospo-darskimi pridelki na Angleško. Stavka pomorščakov je končana. »Rochesterc<. Bordeaux, 1. marca. (Kor. urad.) »Agence Havane Ameriški parnik »Rochester< se je pripeljal v Gi-rondo. POTOPLJENE LADJE, V Sredozemskem morju. Berlin, 1. marca. (Kor. urad.) VVolfiov urad javlja oficijelno 1. marca: V zaprtem okolišu Sredozem-skega morja so naši podmorski čoini potopili: Dne 17. februarja južno Malte polno natovorjen, pr^ti vzho-du vozeč transportni parnik, približno 9000 ton; clne 23. februarja polno zaseden, z ladjami spremljevalkami zavarovan transportni parnik za čete s približno 6000 tonami; isti dan natovorjen, takisto spremljan transportni parnik z okrog 5000 tonami; dne 24. februarja oboroženi transportni pamik za čete >Dorothy-, velik 4494 ton, s približno 500 možmi kolonijalnih čet, artiljerijo in konji na krovu. Vojaki so delorr.a utonili. — Načelnik admiralskega štaba mornarice. Razven objavljenih transportnih parnikov, so naši podmorski čolni potopili zadnje dni v Sredozemskem morju še 13 ladij s skupno 25.166 tonami, med njimi italijanski parnik >-Oceania« (4217 ton) s pšenico iz Amerike v Italijo, skrivno oboroženi angleški parnik »Corso- (3264 ton) n^ potu iz Bombava v Huli. oboroženi itaJijanski parnik -Prudenza-(3.107 ton) s koru zo iz Argentini je v Italijo, švedski parnik >Skogland« (2903 ton) s premogotn \z Norfolka v Neapelj. končno grški parnik »Brito-nisos- (1537 ton) na potu iz Soluna v Alžir. Kristijanija, 1. marca. Nemški podmorski čoln je potopil 9 močno oboroženih parnikov, ki jih je kupila Rusija v Južni Ameriki. Vojna z Italijo. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. I. m a r c a. Na vseh bojiščih je bilo včeraj večje delovanje artiljerije s poostrenimi akcijami v dolinah Le-dro in Lagarina, na visokem Avisiju in na julijski fronti. Na pobočjih hriba Mosciagh so napadli sovražni oddel-ki po pripravi en del naših jarkov. Bili so zavrnjeni in so imeli občutne izgube. Enaka usoda je zadela drugi udarec na naše pozicije severno Šo-berja. Vjeli smo nekaj mož. Sovražna letala so metala bombe na Gorico in ranila štiri civilne osebe. Številni poskusi zračnih vpadov so bili zavrnjeni po naših letalskih lovcih. Dva sovražna aparata je zbil naš ogenj in sicer eden pri Hudem logu, drugi severno Devina. Belgijska misija v Italiji. Lugaoo, 28. februarja. (Kor. ur.) E^elgijska vojaška misija pod vodstvom generala Michela, je izročila italijanskemu kralju belgijski vojni križ in belgijske rede članom kraljevske hiše in drugim oficirjem. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Milanu je zborovalo okoli 1000 občinskih uradnikov, ki hočejo dose- či povišanje plače vsled draginje. Zborovanje je bilo burno; nato so priredili zborovalci pred občinsko hišo demonstracije. — »Secoloc po-roča* da je Italija v Londonu intervenirala radi preklica prepovedi uvoza za zidano blago. I talijanski parlament Socifrlistični predlog glede vojne poiHike. Curih, 1. marca. Italijanska po-sianska zbornica je sprejela včeraj nekaj kraljevskih nare\lb. T^oslanec M i 1 i a n i je podal predlog, da naj se vojaške delavske moći za polje-delstvo dovoljujejo v večjem obse-gu. Obenem je pripravila s o c i j a -listična frakcija predlog, ki se glasi: Zbornica ugotavlja, da sta na eni strani pomanjkanje previdno-sti, ko je bila Italija brez primernih rnednarodnih dogovorov v svrho za-gotovitve aprovizacijc v vojno po-gnana, in na drugi strani kapitalistič-ni in nacijonalistićni egoizem, ki vodi politiko vseh vojujočih se držav tuđi v odnošajih do zaveznikov. ustvarila take razmere v gospodarskom življenju Italije, da je potrebna takojšnja izprememba zunanje in vojne politike, da se p o s p e š i j o mirovna pogajanja, ker brez miru ni upati na uspešno odpomoč pri neza-dostni aprovizaciji in raščočem ogrožanju bodočega gospodarskoga razvoja Italije. Poljedelski minister Raineri je izjavil, da soglaša z Milianijevim predJogom. Ministrski r)redsednik Kosclli pa je izjavil, da obsega socijalistični predlog poleg aproviza-cijskega vprašanja vso vojno politiko, odnošaje do zaveznikov in mirovne določbe. Spominja zbornico, da je glasovala pred kratkim o enaki stvari in odložila preilog za 6 mesecev. Socijalistični preilog je ob vso veljavo v svojih premisah vsled izjav nemškcga državnega kanelerja in vsled stališča predsednika VVilso-na. Nikdo, kdor hoće pospešiti zma-goviti konec, ne more želeti, da bi se vlada spuščala v razpravo argumen-tov, kakršne vsebuje socijalistični predlog. Zato predlaga, naj se predlog Prampolinijev odloži za 6 mesecev. Zaupnica vladi. Pri poimenskem gla.sovanju je bilo 227 glasov za Boselli-jev predlog. 31 glasov pro t i (oficijelni socijalisti, 2 Giolittijan-ca. 1 klerikalec in Ferri). Neposredno pred glasovanjem je okoli 60 poslan-cev zapustilo dvorano. Napoved važnih političnih govorov opozicije. Iz Rima poročajo doptsniki, da piše ^Štampa«, Oiolittijev organ, da se italijanska vlada jako moti, ako misli, da bo zbornica kar pokorno potrdila vse korake in ukrepe vlade v sedanji odločilni vojni dobi. Par-krat že so naznanili listi, da namera-vata dva znana bivša ministra kot zastopnika opozicije imeti politično jako važne govere, in neki list v Bo-lonji je tuđi navedel njuni imeni: ta dva govornika sta Nitti in Grippo; poslednji je bil član Salandrovega kabineta. O kaki akutni krizi Boselli-jevega ministrstva pa ne more biti govora, ker s strani njegovih na-sprotnikov ni nikogar, ki bi prevzel dedšeino »nacijonalnega ministrstva,« v sedanjih tako težkih časih, ko pretresa Italijane skrb pred morebitno ofenzivo avstro - nemške armade in ko je vest, da biva Hindenburg na Tirolskem. prestrašila Italijane kakor je stari Rim prestrašil klic: Hannibal ante portas Prot! gospodarski politiki Boseilijevega kabineta. Preko Lugana jx>ročajo 1. marca: Italijanska valuta je padla doslej že za 33 odstotkov. »Avanti« pravi, da se je gospodarska politika Boseilijevega kabineta popoJnotna izjalovila in napoveduje najostrejše napade socijalistov pri razpravi trgovskega proračuna. »II Sole« skuša ublažiti utisk padanja italijanske de-narne vrednosti s tem, da konstatira, da je italijanska trgovska bilanca zadnji dve leti pasivna s 6 miljar-dami lir. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. 1. marca. VPerziji seje 26. februarja poskusil neki od infan-terije spremljani moćni sovraini ko-njeniški oddelek približati našim eksponiranim stražam ob cesti Hama-dam - Kasvin. Naš ogenj ga je zavr-nil. Dne 27. februarja le boji med iz-vidnimi patruljami. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu smo odbili v noči od 27. na 27. februar so-vraien napadalni poskus. — Na ostalih frontah nič posebnega. Razne vojne vesti. Nertralteti in intervenciiooisti na Spanskem. K5in9 1. marca. »Kolnische Volks-zeitung« javlja iz zanesljivega vira: Spanski narod je trdno odločen, ostati brezpogojno nevtralen. V visokih vplivnih španskih krogib ima Nem-čija neomajne prijatelje. Razburjenje radi koketiranja z entento ie postalo na Španskem tako veliko, da groze nevtralci že očitno z n o t r a n j o vojno, ako bi se španska vlada resno pregrešila proti nevtralnosti. Nameravane demonstracije ruskega delavstva proti vladi. Kopenhagen, 1. larca. (Kor. ur.) >Novoje Vremja« poroča, da je po-veljnik petrogradskega vojaškega okraja izdal naznanilo, ki pravi, da je izvede!, da nameravajo delavske zveze veliko vladi sovražno demonstracijo pred poslopjem dumc. Radi tega svari pred dejanji, ki bi mogla imeti usodepolne posledice. Osebe, ki so se po krivem izdajale za člane du-me, so skušale delavce nahujskati k vstaji in so jim dale ćelo orožje. Sovražni letalec nad otokom Samos. Bern, 1. marca. (Kor. urad.) »Progres de Lyon« javlja iz Soluna: Neko sovra/no letalo je bombardiralo glavno mesto otoka Samos V a -t h y. Bombe so povzrocile nekaj materijalne škode; Ogrski državni zbor. V seji dne 28. m. m. je ministrski predsednik grof Tisza odgovarjal opozicijonalnim govornikom, ki so se bili oglasili tekom debate. Na očitanje grofa Andrassyja, da pri gotovih važnih hrvatskih vprašanjlh ni varova! narodnega interesa, nego le strankarske koristi, je grof Tisza odgovoril, da so ga pri teh vprašanjih vodili vedno le državne koristi. Glede očitanja. da ni storil vsega, kar je bilo treba, da bi bila sklicana avstrij-ska delegacija, je Tisza priznal, da res ni pritisnil na avstrijsko vlado in to z ozirom na vojno. Razpravljajoč o živilih, je rekel, da je do prihodnje žetve prehrana zagotovijena, da je pa treba samo discipline in reda. Na neke opombe grofa Andrassvja je ;z-javil grof Tisza, da je ogrska vlada, varujoč interese svoje debele, zado-stila vsem obljubam. ki jih je dala zaveznikom, zlasti Avstriji. Ogrske-ga imperijalizma, ki obsega tuđi Av-strijo, sploh ni. Naravno, da se ogrski ministrski predsednik večkrat javno oglasi kakor avstrijski, dokler ni v Avstriji parlamenta. To je pa zuna-njost iz katere ni ničesar sklepati. Ogrska ne srne delati na to. da bi na-pram Avstriji dobila premoć ali gospodstvo nad njo. Po vojni se začne nova doba. Naloga, ki jo bo izpolniti, bo gospodarska in kulturna in naj naredi družbo bolj demokratično, a ne lc navidezno, nego bistveno. Posl. grof Pallavicini je izjavil, da je ministrski predsednik opozoril na njegovo zvezo s splošno kreditno banko. Govornik je pripravljen, opustiti vse zveze s tem zavodom, če stori tako tuđi ministrski predsednik. Na to je grof Tisza izjavil, da je dal svoje posestvo v zakup nekemu pod-jetju, ki je v zvezi s Kreditno banko. Ce je grof Pallavicini s svojim očita-njem na to meril. je storil brezokus-nost. V seji dne 1. t. m. je poljedelski minister baron Ghillanv zavračal ob-dolžftev, da uživajo vrejike banke pri razdelitvi krmil posebne prednosti. Po kratki tajni seji je grof Batthyany utemeljeval svojo nujno interpelacijo o zunanji trgovski poli-tiki in o nagodbi. Po njegovem pre-pričanju bi Ogrska, če ostane v gospodarski skupnosti z Avstrijo, ne mogla prenesti po vojni nastalih bre-men. Govornik je grajal, da se drže tajni z avstrijsko vlado sklenjeni dogovori. Gledati je. da bo prvo gospodarsko vlogo na Balkanu igrala Avstro - Ogrska in ne Nemcija. Nemški državni zbor. V seji dne 1. marca je vojni mi-rrister S t e i n govoril o položaju nemških vjetnikov v sovražnih dr-žavab. Rekel je, da se jim godi naj-huje na Francoskem, kjer jih duševno in tdesno tlačijo. Na tisoče nemških vjetnikov mora neposredno za franeosko fronto delati v ognju nemških topov. Poskuse teli nesrečnikov, se zav aro vati proti ognju, *o franco-ski oficirji z orožjem preprečili. Mi smo zdaj spravili franeoske vjetnike v tak položaj. Najpodlejše je, da naše vjetnike v najnovejšem času neposredno, ko so bili vjeti, z vsemi sred-stvi trpinčijo, naj izpovedo, kake so pri nas vojaske razmere. Ni lahko slediti sovražnikom na tej poti, a ukazano je bilo fronti, zadržati vjetnike nftkaj dni in jih spraviti v enak položaj. Tuđi angleški vojaki trpm-čijo naše vjetnike; vrača se jim ena-ko z enakim. Takoj pri napovedi voi-ne s ppdmorskimi čolni je bilo sporo-čeno angleški vladi, da se bo, če bi kako posebe postopala s podmorskj-mi bojevniki, skrbelo za povračilo. Na Ruskem so v mnogih krajih po-staJe razmere prej boljše kakor slabše. Posl. Seyda (Poljak) je izre-kel obžalovanje, da so ostala brez-uspesna vsa prizadevanja Poljakov za pridobitev narodne ravnopravnosti. Postopanje merodajnih faktorjev je vzbudilo v poljskem narodu veliko srditost. Sovražni jezikovni paragraf je še vedno veljaven. Tuđi katoliška cerkev je v poljskih pokrajinah še vedno utesnjena. Stari sistem je še vedno in povsod v veijavi. Z bolestjo gledamo, da papežev položaj ni pri-ineren potrebam njegovega dostojanstva in njegovega apostolskega urada. Protestiramo proti temu. da bi bili deli kakega naroda proti njihovi volji dodeljeni drugemu narodu. No-ben narod nima pravice, da bi dTUg narod zatiral. Sele če bo zmagala ta misel, nastane pravi narodni mir. Kazne poH^icns ve^ti. — Parlament pa le imamo. V »Venkovu« priobčuje bivši učitelj ce-sarja Karla, član gosposke zbornice profesor dr. Jaroslav O o 11 pod naslovom parita serijo velezanimivih političnih člankov, h katerim se b priliki še povrnemo. V VII. članku razpravlja o vprašanju sklicanja državnega zbora ter pravi: Drža\Tii zbor je bil pred vojno zaključen, ko je izbruhnila vojna se ni več sestal m danes, ko nam je parlament v programu vlade obljubljen, Še ne priđe. Zakaj — to slišimo od vseh strani in vendar še nismo slišali, katere predpogoje stavi vlada sama. Nismo slišali? Treba je razlikovati. Imamo tu nekaki mali parlament (v Angiiji se mu pravi rumpfparlametit), ki vendar Ie zaseda. To je nemški »Nationalverband«, ki se nahaja v stiku s »Christlich - soziale Vereini-gung«. Ima nekak privilegij. Je zve-za prve vrste; sam minister priđe na sejo, da bi »National verband« zaupno informiral o položaju. Tako torej zbornica poslancev vendarle zaseda kot nekak mali parlament. Od tod prihajajo tuđi »p r e d p o g o j i<% ki so povratku celega v ustavi danega parlamenta na potu. Mandati enega dela državnega zbora so vendarle uveljavijeni ... — To so trpke bese-de zaslužnega češkega velmoža. ~ Proglašenje netnškega državnega jezika o Veliki nocJ? »Parla-mentskorrespondenz« naznanja, da bo vlada o Veliki noči objavila naredbe, ki jih smatrajo Nemci za pred-pogoj obnovitve parlamenta. i>Berli-ner Tagblatt« poroča z Dunaja, da bodo te naredbe, proglašene na pod-lagi § 14., obsegale uvedbo nemškega državnega jezika, razdelitev. Češke v okrožja, omejitev kompetence češkega deželnega zbora, reformo dr-žavnozborskega poslovnika in principijelne določbe glede izločitve Galicije. Češko kraljevino bodo razko-sali v 12 okrožji, 4 nemška (Trutnov, Cheb, Liberec, Usti), 5 čeških in 2 dvojezični (Budjejovice, Plzen). Praga bo proglašena za dvojezično mesto. Ta »ureditev« naj po »B. T„^čehiziranje nemškega ozem-Ijacc. Omejitev kompetence češkega deželnega zbora naj onemogoči »majoriziranje« nemške manjšine v tej korporaciji Reforma poslovnika se nemškim strankam ne dopade, dokler nimajo večine v parlamentu, kar pa bi bilo zopet le takrat mogoče, ko bi se izločili poljski poslancu To vTrašanje pa mora ostati tako dolgo in suspenso, dokler se državnopravni položaj Galicije definitivno ne uredi. — Češki listi pišejo, da ne morejo verjeti, da bi vlada res hotela oktro-jirati avstrijskim narodom vsenem-ški program. Tuđi mi smo tega mnenja. Smo kakor svetopisemski To-maž in pravimo, dokler ne bodemo položili prsta na rano, ki bi jo vsekat tak oktroi avstrijski misli, avstrijski državi, tako dolgo ne moremo rn ne smemo verjeti. Tišti, ki napovedujejo uveljavljenje nemškega programa, tuđi ne pomislijo, da hoće vlada, kakor je min. predsednik nedavno ponovno izjavil, omogočlti redno in ne-moteno delovanje parlamenta. Mi vemo Ie to, da bi nenemške stranke ne mogle sodelovati v parlamentu, katerega ustavne pravice bi se neposredno pred njega sestankom, kršile z oktroajem in povrh še v zade-vah, ki segajo do samih temeljev države. To ve tuđi vlada; zato ostanemo navzlic vsem napovedim in na-migavanjem — neverni Tomaži. ~ Pomen razsodbe državnega sodtšča z dne 26. januarja 1917. Ce-šk; in nemški listi razpravljajo o po-menu razsodbe z dne 26. januarja t. 50. Stev. .SLOVtiNSKi nakuu*. duc 2. marca 1917. Stran 3. J., s katero je državno sodiŠče zavr-nilo pritožbo čeških trgovskih zbor-tric proti ukazu trg. ministra, da se morajo zbornice v občevanju s cen-tralnimi uradi posluževati nemškega uradnega jezika. Nemški listi konsta-tirajo, da je državno sodišče zopet enkrat razsodilo tako. da smejo biti Nemci in »državi zvesti politiki - zadovoljni. Bil je že skrajni čas, da se ie napravilo predrznosti gotovih kor-poracij konec. Država je sedaj pokazala, da ni fonograf, v katerega se sine kričati v poljubnem jeziku, tern-več oseba, s katero se rnora govoriti, kakor se spodobi- V političnem Tziru sta zlasti važna dva izreka dr-Zavnega sodišča, pravi *N. Fr. Pr„« Prvič, da je nemški jezik notorič-n o (ne zakonito, op. ur.) poslovni jezik centralnih oblasti, drugič pa da nemški poslovni jezik ne pomeni ni-kakega »protežiranja nemščine<, temveč da odgovarja le dejanski potrebi. Potreba (Bediirfnis) je prema-irala (zakoniti) justament. >Staats-rechtslehrer«, ki je napisal te besede je torej mnenja, da naj bo za najvišji državni tribunal merodajna oportu-rđteta. ne pa zakon. Češki listi po-udarjajo veliko važnost razsod-be, omejiti pa so se morali na to, da v uvodnikih podcrtavalo izjave za-stopnika pritožbe drja. Schauerja. ki ie v svojem govoru izjavil: Oportu-#ilteta ne more biti nad pravom. Mi-nistrov ukaz je razžaljenje českega naroda. Predpis, da se morajo trgov-ske zbornice posluževati v občeva-%m s centralnimi tiradi nemščine, je prvi korak k uvedbi nemškega državnega jezika. = Sprememba v gališkem na-mestništvu. Doscdanji ces. namestnik v Galiciji general baron D i 11 e r je šel v pokoj Za naslednika je imenovan general kavalerije Karl grof Huyn. = Angtija ali Nemcija. Pod naslovom iAng!ija ali Nemčija* piše bavarski vojni minister von Helling-ratb v iM. N. N.« m. dr. Pričei se je nov odsek vojne. Sedaj moramo obračunati z Anglijo. Anglija ali Nem-čiia! Vršiti se mora dvoboj, v kate-rera boleeden zmagovalec! Bog bo razsodil! = Mir bo sklenjen s« pred jese-njo? Neki pastor Schvvarzloso pripo-veduje v »Frankfurter Generalanzei-^erju*. da mu je državni tajnik Zim-fnermann m dr. izjavil: Naš vojaski j^oložaj je prav dober in varen. Nemški narod srne brezmejno zaupati. Pooštrena podmorska vojna se prej ni dala izvesti z zaželjenim uspeliom. Bilo nam je premagati gotove zuna-nje in notranje težkoče. Sedaj imamo petkrat več podmorskih čolnov kakor poprej. Njihov boj se je pričel v pravem trenutku. Nazaj ne moremo. Pričakujemomiru se pred j e s e n j o. — Italijanski socijalisti za medna-rodno soriialisticno konferenco. Na /borovanju socijalistične stranke v Rimu je bil sprejer dnevni red. ki od-fclanja udeležitev oficijelne socijalistične stranke v Italiji na pariškem kongresu in poudarja, da stopi v zve-zo z vsemi oddelki socijalistične in-ternacijonaie. Ruska socijalistična stranka se bo držala tega stališča, Končno so izrekli želje, da naj se ita-lijanska socijalistična stranka in njena redna zastopstva krepko zavza-inejo za dosego miru. Generalna zve-za italijanskih društev se bo udeleže-vala samo še soc. kongresov vseh dežel. -~ Popis moških - nevofakov na Nemškem. Nemška vlada je odredila konskripcijo vseh mošklh, ki ne pod-Jegajo vojaski dolžnosti, od 47. do 50. ieta. ~ Narodna mobilizacija na Potjskem. Poljski listi poročajo: Var-savski državni svet pripravlja manifest, ki bo proglasil mobilizacijo ter pozvaJ poljski narod pod orožje. Manifest iziđe v najkrajšem času. Stari polehi to proti ioieie. Skrajni čas je že, da se branimo suTOti vpeljavi novega poletnega časa, kl bi bil iz mnogih važnih razlo-gov precej nepraktičen. Pri tej vpeljavi se je treba tuđi ozirati na mne-nje žene, na katere delokrog se s to ^premembo našega časa najprej in dokaj neugodno vpliva in koje praktična, v marsikaterem oziru za člove-štvo koristna opazovanja kot sopro-«{a, mati, gospodinja, bolniška strež-nica itd., gotovo zaslužijo, da se jih uposteva. Vse gospodinjstvo se mora ravnati po urah. ki so določene za de)o moževo in šoloobveznih otrok. Kakšne neprijetnosti in težave jej nastanejo pri vestnem vodstvu nje-^fcga gospoilinistva s tem, da kmet-sko ljudstvo, konzervativno kakor je, ^ztraja pri starem, v teku stoletij iz-Kušenem času in se po istem ravna rri svojih dobavah v mesto, saj gre itak pri prvern jutranjem svitu na delo. Le \Trasajmo našega kmeta in čuli bomo, da mu ta novotarija rav-notako malo ugaja^ kakor većini me-ščanov. Ne samo kmetsko prebivaJ-stvo in delavci, ki se tako dovolj tru-dijo, temveČ tuđi dandanes itak z de-lom preobložena žena v mestih (go-spodinja, mati, žena v pokliču, de-lavka, posel) in pa itak vsled manj redilne hrane oslabeli otrok bodo moraJi v zdravstvenem in gospodar-skem oziru trpeti na posledicah te novotarije. Zakaj v zdravstvenem oziru? Zato, ker se mora po no-vem poletnem času delo v gospodinj-stvu za eno uro preje pričeti. S tem se nežnejši ženi, šibkejsemu otroku, nadalje bolniku, ki sele v jutranjih urah bolje zaspi, na krut način okraj-ša dragoceno okrepčilno spanje. S tem se poizgube vrednote, ki so dra-gocenejše od denarja, saj to zadeva deloma tuđi bodoče ćlovesko zgrad-bo države, ki temelji v ženi, v atro-ku. Ni treba, da se razpišejo nagrade zn porode, saj je otrok Se doMi in prišlo jih bo še dovolj, a tla za njihov procvit naj se pripravljajo z več-jim Človekoljubjem In z večjo raz-sr>dnostjo za slabejsi del človcštva, da se bo mogel razvijati in ojačiti. Tuđi higijena telesne hrane more trpeti po novem poletnom Času, kajti kmetski producent se iz prej omenje-nih. povsem umljivih razlogov. po istem ne ravna, gospodinja pa naj upošteva zgodnejŠi pričetek delav-nega časa svojega moža in svojih otrok v tovamah, tiradih. šolali. /e-leznicah itd. Kako naj se to zgodi? Poletna razkrajajooa vrocina odloč-no prepove nakup za poznejši dan (mi^ko, zelenjava. meso itd.). Kakšno nasprotstvo nastane tako med tem, kaj bi morala gospodinja stoiiti in kar zamore storiti! Ne moremo riskirati, da bi en dan preje nakupa-vali, saj rnoramo dandanes s podvojeno skrbjo ravnati z dragocenimi živih". Da se to ne mor.c vjemati, uvideva vsakdo. Iz zdravstvenih razligov se je preje v poletnem času zaradi velike vročine v opoldanskih urah začetek šolskega poduka preložil za eno uro pozneje, tedaj na tretjo uro starega časa, s čirnur se je mladi človeški rod varoval. Ta skrb postane z novim časom iiuzorična. Solnčni sestav se ni spremenil, pač pa se s tem zopet nemilo zadene naša ljuba mladina, ki je itak vsled raznih stisk voj-nega časa oslabljena in nervozna. Torej zopet važen razlog, da odkla-njamo novi poletni čas. Zakaj v gospodarske m oziru? Sedaj v času skoro nedoseg-Ijivo dragih čevljev je eno- do dve-urna večja uppraba pri tolikih miiijo-nih ljudi tuđi važen razlog in proti-utež napram gotovim drugim vred-notam, kajti nobenemu človeku niti na misel ne priđe, da bi po vročem dnevu še ob dnevnem svitu (lansko leto je bilo poleti ob pol 10. do 10. zvečer skoro še svetio) sci spat. Ta sedaj izdatno podaljšani prosti ye-černi čas uničuje zopet za veliko množico vse dobljene vrednote, ker se uradnik, meščan, delavec po stor-jenem delu z ozirom na daljSo dobo večernega brezdelja in razvedrila seta in končno v 100 slučajih se 90 odstotkovr ne more vzdržati, da ne bi sli v gostilno. Bolj trpeoemu delu v gospodinjstvu (ženi in otrokom) gredo s tem v izgubo razne vrednote. Te vrednote so pa za sploŠno korist mnogo važnejše, kakor baje pri razsvetljavi dobljene vrednote bogatih tovamarjev itd. Katere tvornice, katera podjetja delajo in rabijo luč v poletnem času pred pol 4. zjutraj in po pol 10. do 10. zvečer? In med tem časom je vendar narava prostovolj-na in brezplačna delilka svetlobe. Kako naj se sedaj izognemo preveliki uporabi luči? Kie naj nadome-stimo izgubo luči one 1 ure, ki naše časovne reformator je tako v oči bode? Menim. da v gostilnah. kavar-nah. kinernatografih, kabaretih. Tuđi cestna železnica bi v takim slučaju eno uro preje nehala s svojim obratom. Torej tu bi se daJo prihraniti mnogo kuriva in goriva, ki bi jih si-cer morali nadornestiti slabotna žena, nežni otrok, izjnučeni delavec s tem, da gredo eno uro preje na delo. Ali bi bilo slednje pravilno? In končno moramo pomisliti, da je ta novi čas v najboljšem slučaju Ie v aprilu in septembru deloma upravi-čen. Ako sedaj prerešetamo vse preje navedeno in pa po teh novotarijah povzročena dela in izdatke, potem vidimo, kako se dozdevno dobljene realne vrednote skrčijo pred drago-cenejšimi vrednotami. Ali moramo torej na vsak način z vpeljavo novega poletnega časa, ki skoro nima prijateljev, posnemati druge države (Nemčijo, Francosko, Italijo)? Saj je še mnogo držav z ravnotako visoko kulturo, ki bodo v modri razsodnosti glede časa ostale pri svojih stoletnih, neškodljivih na-vadah, pri svojem dobrem starem status quo. Zakaj tuđi mi ne? Flora Vedemjak. mammim. liTnTTvfinjr v driav«oie4eznRkl slaiibi. Dr. Rudolf Horak. konci-pist pri državnoželezniSkem ravna-teljstvu v Trstu, ie imenovan za ko-misarja. V pokoj ie stoptt višji okrajni zdravnik dr. J. T a m a r o v Trstu in dobil tem povo^dom naslov vladnega svetnika. Umri ie na Dunaju kapitan Ste-fan Dabinović, lastnik brodov in posestnik v Trstu. Umri je v ljubljanski deželni bol-nišnici gosp. Josip Z e g a iz Stanjela, sprevodnik južne železnice, star 40 let. 2ena njegova s štirimi otroci živi v begunstvu v St. Vidu pri Zatični. V Jagrščah na Cerkljanskem je umri tamkajšnji posestnik in podžu-panj šebreljske občine gosp. Josip K a c i n. Splits&o - makarski škof uoiri. Iz Splita poročajo, da je umri dr. Anton Ojivoje, škof splitsko - makarski. Rojen je bil leta 1851. Županstvo občane Šempas na-znanja svojim obC^inarjem, da se je preselilo v AjdovŠČino in uraduje ob nedeljah od 10. do 12. dv>poldne v ob-činski hiši. Občinarji, ki nišo šc na-znanili svojega sedtnjega bivalisča, naj to nemudoma store, da se jim more dostaviti denar za kotlovino in vojaška stanovanja. Delelna upravna komisija meine Urofiie Istre se najbrže v kratkem premesti v notranjost Istre. Vrše se pokajanja med komisijo in papinsko občino ter so v najboljšem teku. Razpuščena zadruga. Hranilnica in posojilnica v Pod^ori v Dalmaciji se je razpustila, ker je vsa uprava v vojaski službi. Razred brez učencev. Osmi razred realne gimnazije v Šibeniku je zaprt, ker so vsi učenci odšli k vola kom. Hrvatska omladina državne gimnazije in hrvatske ženske učiteljske sole v Pazinu priredi dne 4. marca v dvorani ^Narodnega doma < vokalno - instrumentalni koncert. Ako se vino zaupa vinopfvcu. Pred tribunalom na Rcki se je vršila razprava proti zMarku Oulinu, kate-remu so bili izročeni sodi v varstvo. Ouiin pa je vino tako varova!, da je vsak dan odnesel neka] vina, danes manj, jutri več. Gulin. ki ni tajil, je bil obsojen na 6 mesecev ječe. »Punto verde« pred codnijo. Rasprava proti tatinski družbi Pu:i-to verde« na Reki še vedno ni končana. Mladoletni obtoženci, med ka-terimi ima eden komaj 12 let. prizna-\ aio vsi. da so izvršili dciania. zbog katerih so obtoženi. Zjutraj so se se-staiali v knvarni. tam nare.iali nacrte in jih izvrševali ponoči od 9. do 2. ziutrai Z vsem, tatvini služečim orodiern so bili izborno Dreskrblieni. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Novič ie dobil signum laudis z meci nadporočnik 27. domobranskega pešpolka Karei C e s e n j. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili stražmojstri: Anton Rup-n i k 12. orožniškega poveljstva; Josip F i n k 6. orožniškega poveljstvo; Ivan R o b i č 7. orožniškega povelj-stva in Rajko Kozjek 12. orožniškega poveljstva. — Oglasil se je iz ruskega vjet-ništva abiturijent ljubljanske realke Anton R a v n i k a r. Vjet je bil dne 28. julija 1916. Nahaja se v bolnišnici v fiumen in piše, da se mu dobro godi. Pošilja srčne pozdrave vsem v tobačni tovarni, kakor tuđi vsem ljubim prijateljem in znancem iz mrzle Sibirije. — Adjustiranje srednješolcev na dopustu. ^>Stre!fleur« priobčuje na-stopni odlok vojnega ministrstva: Sporazumno z ministrstvom za de-želno brambo in ogrskim deželno-brambnim ministrstvom se odreja, da morajo enoletni prostovoljet, ki se udeležujejo na dopustu poduka na srednjih šolah, nositi za čas dopusta civilno obleko. — Iz finančne službe, Predsed-stvo kranjskega finančnega ravnateljstva je imenovalo finančnega konci pista Josipa Mosetizha za finančnega komisarja in finančnega praktikanta dr. Franca K r ž a n a za finančnega koncipista. — Osebna vest. Praktikant pri centralni komisiji za vzdržavanje spomenikov dr. Fran S t e 1 e je imenovan za asistenta r>ri tej komisiji. — Za revno Šofsko mladino. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič je odredi!, da bodo dobivala Dnevna zavetišča za revno šolsko mladino v Ijubljani od Kranjskega dsželnega mesta za dobavo klavne /ivine po 100 ker govejega mesa na t e d e n. — Župan dr. Ivan Tavcar Je nakazal 4000 kron občinske podpore za nakup vojnih čevljev za revne šolske otroke. — Veleindustrijec tovarnar I Karei Pollak ?e daroval za revne šol- ske otroke 100 parov vojnih čevljev v vrednosti 1500 kron. — Ženska deputacija pri dežetni vladi. Včcraj popolIne se je zbraJo pred deželno vlado na B!^iweisovi cesti nad 300 žensk iz Ljubljane. Tamkaj uradujoći strainiki so dovo-lili, da se je smela podati deputacija treh žensk k prezidiju deželnega predsedstva. Ženske so obrazložile razne aprovizačne nedostatke ter prosile, naj bi se dalo za pomanjkanje trpeče rodbine vsaj kronipirja, sladkorja in drugih najnujnejših ži-vil. Deputacijo je sprejel menda vlad-ni svetnik dr. Kresse. Pozval je deputacijo naj vloži svoje želje v obliki pismene prošnje ter obljubil, da bo vlada potem storila, kar bo v njeni moči. — Zapjenjeni vagon masti v Za-prešiču. »Agr. Tagbl.« poroča, da so se štirje železniški funkcijonarji oglasili za nagrado za konfisciranje vagona masti v Zaprešiču. Prva obravna-va v tej stvari se je vršila pri okrajni oblasti v Dugem selu. Izkazalo se bo, da gre vsa nagrada obratnemu šefu južne železnice v Zagrebu, ki je, še predno je prišel vagon v Zaprešič, naročil ondotnemu postajenačelniku, naj zadrži vagon z mastjo in stvar naznani oblasti. Vest nekaterih H-stov, da je bil vagon že v Zagrebu preiskan, je neosnovana. Preiskan sploh ni bil z ozirom na izvozno do-voljenje, na katerem je bilo zapisano, da gre vagon v Liubijano na deželno bolnišnico. — »ArbeUerwiUe« piše: »Energično ter v vsakem oziru hvalevred-no. Te dni je vojaŠko poveljstvo pri tukajšnjih (ljubljanskih) vinskih špe-kulantih rekviriralo vino po cenah, ki nišo bile gospodom nič kaj prijet-ne. Vinske cene so dosegle izredno visino. Gospoda je špekulirala na vojno upravo, katera je pa napravila debelo crto čez milijonske dobičke. Dobra lekcija.« — Ali je to prav? Komaj je za-gledal zakon glede odpoveii in po-draženja stanovanj, že so izvestni ljudje našli luknjo, tako si mislijo sami, skozi katero bodo zlezli s pedra-ženjem. Tako nam je znan slučaj, ko je z mesecem februarjetn upravitelj neke velike hiše podražil stanovanja s tem, da zahteva za snaženje in po-metanje stopnjic in za metle (čudno, da še ne za obrabo rok hišnice) od vsake stranke po 3 K na mesec. (Do-slej so bile stopnjice ravnotako po-medene, kakor bodo sedaj, a brez teh doklad.) To po našem mnenju ni-kakor ni prav in naj se stranke za-r^dltega neopravičenega navijanja cen pritožijo pri najemnem uradu. Če izpade razsodba tega urada v prilog gospodarju ali strankam, naj bodo prepričane, da se jim zaraditega stanovanja ne bo smelo odpovedati. — »Ženske ne dobe niČ!« Bilo je v neki tukajšnji trafiki. Vse je šio le-po po vrsti in kupovalci so dobili vsak določeno množino tobacnih iz-delkov. Ženska, ki je prodajala, je imela pomoč nekega okoli 8 let starega dečka, ki je prav resno opravljal svoj posel. Nobenih izjem ni delal, kakor je bilo določeno, tako je delal. Gotovo število komadov smotk, ci-garet in ovojev tobaka za vsakega kupca. Pa nikomur niti enega več. Kupovat so prihajali tuđi mladi fant-je, a dečko jih je energično zavrnil: »Ti si še premlad, ne dobiš nič!« Pri-hajale so tuđi ženske z izgovori, da bode tobak za može in sinove. A tu bi videli dečkovo resnost! »2enske ne dobe nič, tobak je samo za mo-ške!« bil je odgovor. In odhajale so praznih rok. Tuđi dražestne gospodične so prihajale po boljše vrste ci-garet in tobaka.. ^Fantek, Ie drugim daj preje, me borno že počakale!« so ga gladile z lepimi besedami. A tuđi pri teh je bila stara pesem: »Ženske ne dobe nič, tobak je samo za rno-ške,« je bil stalni odgovor. In odhajale so gospice zardele iz trafike mr-mraje praznih rok. moški so se pa smejali in dečkovo energijo glasno odobravali. PoročU se je danes v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani mestni učitelj gosp. Zitomir Dragan z gospodično Jul-ko K o k a 1 j e v o. Čestitamo! — Svojo ženo in osemletnega sinčka išče Josip K a m e I, sedaj v Višnji gori na Kodelijevem gradu. Žena Marija je rojena JuraŠić pri Dubrovniku v Dalmaciji. Mož misli, da mora biti najbrže v Lipnici. Ako bi kdo kaj vedel, naj mu sporoči, oziro-ma se naznanja njej naslov moža. — Denaturiran špirit. Mali obrt-niki (mizarji, urarji, kleparji), kateri za svojo obrt potrebni Špirit v navad-nih trgovinah ne morejo dobiti, naj se obrnejo na tvrdko Adolf Lorant, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez-nico št. 4. — Mestna zastavljfafnlca Ijub-lianska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 8. marca redna meseč-na dražba v mesecu juliju 1916 zastavi jen ih dragocenosti m efektov (blaga, perila. strojev, koles itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prosto- rih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogo-ča rešitev ali obnovitev zapadllh predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Za. prostovoljno dražbo name-njene predmete naj prineso stranke dopoldne e n dan pred dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efekti večje vrednosti se lahko ogledajo na dan dražbe od 9. d o 11. dopoldne v uradnih prostorih. Potres v Brežlcah se Še vedno ponavlja; bobnanju slede potresni šunki. Najbolj se je obČutii potres od mesta proti postaji, to je v občint Z a k o t, kjer je največ ubožnega prebivalstva in beguncev in ker je zelo potrebna podpore. Hotnunkulus V. ali »Uničenje čio« veŠtva« bo danes v Kino Idealu prviČ na sporedu To je predzadnji del zna-menitega ciklusa s Olaf Fonnsom v naslovni vlogi. Predstave ob delav-nikih od 4.. ob nedeljah od 3. ure na-prej. Prihodnji teden »Pomorščak Sami« z Eisenbachom. »Velika bitka ob Som mi« je danes na repertoarju vseh velikih bero-linskih kino - gledališč ter privlačna točka že skozi štiri tedne. Uradni vo-jaški posnetki kažejo najbolj kritične momente tega ljutega borenja. V kratkem bodo na sporedu v Khto Idealu. Izmaknjena je bila včeraj na pošti ob pol 4. popoldne denarnica s srednjo vsoto denarja. Dama, ki je denarnico morda pomotoma vzela, naj jo izroči ali posije na naše uprav-ništvo, ker je znana poštni usluž-benki. Izgubil se ie belorujav ščetinast ptičar z znamko Ljubljana 18. Odda se naj Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 6/1. Izgubljen ie bn na patu od Knezove veletrgovine na Marije Terezi-cesti do magistrata zapisnik zaloge krompirja občine M. D. v Polju z dne 10. movembra 1916. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi vojnemu žitnemu zavodu na Dunajski cesti ali pa na Celovški cesti v Siski pri J, Skubicu. Nasla se je 28. febrtiarja popoldne, v Presernovi ulici crna usnjata denarnica z večjo vsoto. — Dobi se: Frančevo nabrežje 7/II. Kanalček ie bil pozabljen na trgu. Čigar je. naj se zglasi zani v mestnem tržnem uradu. Aprovizacija. -i- Cesar In pomanjkanje premo- ga. Cesar je odlikoval nekatere ose-be, ki so si stekle v boju proti pomanjkanju premoga posebne zasluge. Ta odlikovanja kaiejo z nova, kako važnost polaga cesar na to, da se prebivalstvu preskrbi potrebna mno-' žina premoga. + Železniški transport premoga. Mariborski magistrat naznanja. da južna železnica, ki je bila nekaj časa za privatni tovorni promet za-prta, že zopet sprejema transporte premoga. + Oddaja fižola mesto krompirja. Na krompirjeve izkaznice se bo oddajal fižol za II. okraj, jutri, v so-boto popoldne od 2.—6. ure in sicer iz cerkve sv. Jožefa. + Rekvizicija snrovega masla in masti na Nfžjem Avstrijskenu Du-najska ces. namestnija je odredila po-celi deželi rekvizicijo surovega masla in masti. Surovo maslo se bo pla-čevalo po 7*20 K za 1 kg, špeh in salo po 7 K, mast pa po 8 K 40 vin. Razne stvari. * Omejhev obsega časoplsov. Z Dunaja poročajo: Prihodnje dni iziđe naredba da se mora obseg čaospisov omejiti za 30%. Izvzeti bodo le tišti listi, ki so že itak morali reducirati svoj obseg na minimum. * Zapienjen riž. V Budimpešti so te dni zaplenili velikanske zaloge živil, ki sta jih imeli skriti dve trgov-ski družbi, dne 27. februarja Da se je posrečilo, priti na sled posebnemu navihancu. Bela Roth je do vojne prodajal sukno, potem pa se je lotil kupčevanja. Poštenjaki njegove vrste so ga imenovati »kralja riža«. Nakupil je bil začetkom vojne ogromno množino riža in ga toliko časa skrival. da je dobil zanj deset-krat več, kakor je sam zanj plačal. Ko je policija zdaj hotela zapleniti njeeove zaloge. ni dobila ničesar, ne v Rothovih skladišcih, ne pri spedi-terru, iz Rothovib knjig pa je razvi-dela. da je mož svoje zaloge riža, čokolade in kolonijalnejra blaera za-^tavfl pri neki banki za 1.800.000 K. Tuđi je šest vagonov kolonyalnega Maga in en vagon čokolade hitro po-slal čez o^rsko mejo. fzda]atel; vi odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Stran 4. ,dLAJV&NSiM nakult aut 2. marca miT. 50 stev. Vr VI 727/16-33 720 ! iino Hjeo. felitaiđfa tesana! C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek VI. je pod predsedstvom c. kr. višje deželne sodnije svetnika Vedernjaka. v navzočnosti c. kr. deželne sodnite svetnikov dr. Papcža, Bežeka in Regallyja, kakor sodnikov in c. kr. avskultanta pl. Premerstei-nsL, kakor zapisnika, na obtožbo e. kr. državnega pravdništva, kakor javnega obtožitelja z dne 24. januar-ja 1917 opr. št. 1504/16-.* zoper Ivana Pollaka zavolio pregreška dra/enja po § 1S/ 2 cesarskega ukaza z dne 21. avgusta 1916, drž. zakona št. 261 in prestop-ka po § 18/1 istega ukaza danes po dognani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 7. februarja 1917 opr. št. Vr XII 727/16-28, v navzočnosti c. kr. državnega pravdnika dr. Pajniča kakor jav. obtožitelja, prostega obtoženca Ivana Pollaka, po predlogu obtožitelja, naj se obto-ženec obsodi po zmislu obtažbe, raz-sodila tako - le: Ivan Pollak, rojen dne 7. februarja 1871 v Kamniku. tja pristojen. katol. vere, oženjen, usnjar v Kamniku, že kaznovan. je kriv, da je dne 11. novembra 1916 na sej-mu v Moravčah, izrabljaje po vojni nastale izvanredne razmere, zahte-val za neutrpno potrebščino, namrec čevljarsko usnje, očitno čezmerne cene, namreč za podplate do 97 kron #2 vin. za 1 kilogram, za vrhnje usnje do približno 50 K za 1 kilogram. S tem je zakrivil prestopek dražen ja po § 18/1 cesarskega ukaza z dne 21. avgusta 1916, drž. zak. štev. 261 in se obsodi po tej zakoniti dolocbi z uporabo § 261 kaz. zak. na 500 kron (petsto kron) denarne kazni, oziroma ako bi se ta ne dala iztcriati, na 10 dni za-pora in po § 389 kaz. pr. r. v povra-čilo stroškov kazenske pravde in iz-vršitve kazni. Ljubljana, 17. februarja 1917. Vedernjak m. p. Proda se enonadstropaa x vrtom ▼ Ljubljani. 717 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. '/f Zlata »vetl*!* y ' Bcrolin. Pariz. Riai itd. S *% / Udelnjc ^/a. Seydl StriUrjeri alic« 7. sr Dr. J. X., lobostravaik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod tn zobnih praškov se nabaia veliko, toda v resniei dobrih je zelo malo Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resniei dobro, n ta te: Sejdlla". PRODflJALKO iiarfoao v tr§. • popirioai !■ »-prelat kalifima L. Sofcvoataor ▼ LjablianL 686 iiia soba lepo opremljena, v sredini mesta, 8 0 odda a 15. marcem ali tati proi. K)e, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 704 Učenka ali že nekoliko zmožoa v trgovini s boljšo solsko izobrazbo 8 0 takoj sprejme. — Ponudhe po i „ModDa trgovina ▼ L|abl]ani 723S< na upravni^tvo »Si »venskefja Naroda«. W* Proda se coao "V9 Dlinov iestenec 3 vejnatt, pripra^en za oisat-ne. Istotam se proda tadi petrvleiskt itedilnik. Vila Kavisk, 8p««a|a tiftka stev. 97. 719 28./2., l.J3^ 2.|3. Razstava origin. nakitov. izvršenih po nažrtih umetnikov od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer (zlato, srebro, platin, dragulji) v izložbi salona „Umetnlška propaganda1* Sodna UliCS 5. N&kup v teh dueh od ć>. do 4. ure istotam. Ivan Jax & sin Iv Ljubljani, Dunajska cesta 15 i pripor^ča svojo bogato zalogo firezp ačBi kom za miw ? M Pisalni stroji ,fADLER", plclilni stroji vsch velikosti im ro4bi»o in obrt. otroška posteljica OO prote« Naslov pove upravnitvo »Slovt-nskega Naroda« 718 MHMšm Ište »oltaao dekle najrajše v kako gostiln« Gre tuđi za hi^ino Ponudbe o<. 1 v9^OttOBa/735fl na upravništvo »Sl«-ven-> ;• ga Naroda« ■nr Mlad trgovski "•■ pomoćnik OO oprofmO tekOf in po¥wtL Miprodaj samo prt JULIJI STOR, Ljubljana PrešeraoTO ntka št & Otjrsstrski čeviji a turiste, migijeničai čtv^i m olrtfce a Uwn-temis-čefQL Svoje častite odjemaice vttfidno pro$im% da se naj pri na kupu oro^a in municije vsakdo izkaze s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega r/tavarstua ah od c kr državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem doroljeniem, ne st/iem prodan orožja alt muniMje, kakor ludi ne popravfjati orožja. Za časa vojne se cemki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgorec z on rij em v Ljubljani. 134___________'_______________ — ---------—■----------------------------------———^———^—----------------------------------^------------------------------------- JADRANSKA BANKA PODRUŽNICA LJUBLJANA. SPREJEMA4 Vlogo aa kafliieo in jih obrestaje po čistih 4 • Vlogo aa tokoil la ilro raiaa proti najagodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IH PRODAJA: Devize, valute, vrednostoe papirje itd. in srećke c. kr. razredne loterije. Goatrola: Trst. PotVaiaioo : Duliravfilli %mtmr a««tlK«vie Op»tlf» Šlamtlai ^E^avN^Nata* BSK0HTIMA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. ODAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- tn inozemska mesta. •AJE PBEDUJ1DB: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PaUfUMA: Borzna naročila in jih izvršnje najkulantneje. Delniška glavnica: K 8000.000—. Rezerve: okrog K 1,000.000—. Brzojavni naslovi JADRANSKA. io Telefon U. 257.