Najdeni denar                                 •
lK|fftfilica je bila pridna in poslušna deklica. Imela je skrbnega oeeta in dobro JIIVlS mater, ki sta jo vedno lepo učila. Eada je poslušala Milica lepe nauke svojih skrbnih roditeljev in jih vestno spolnovala, zato sta jo tudi oče in mati prisrčno Ijubila. Nekega dne, bilo je ravno v praznik vnebohoda Gospodovega, napvavi se v cerkev k sv. maši. Po opravljenej službi božjej domov grede zagleda na cesti nekaj svitlega ležati. ,,Kaj je to?" misli si, pobere in ogleduje. Bila je desetica. Srčno se je razveseli Milica, ter premišljuje, kako bi jo najbolje obrnila. Hitro teče k raateri. ,,Mati, ljuba moja mati, glejte, kaj sem našla! Desetico, pravo desetico!"
nEes, desetica je. In kaj bodeš ž njo, hčerka moja?"
,,Da, tcga še dobro ne vem! Ali ne veste mati, da desetica še ni moja, da-si jo sem našla. Lastniku vrniti je ne morem, ker no vem, kdo jo je zgubil. Najbolje bi pač bilo, da jo podelim kakemu siromaku."
nPrav tako, hčerka ljuba," reče mati, vesela takega odgovora. — nA kate-remu siromaku jo hočeš dati?"
«Tega pa tudi še ne vem," odgovori Milica.
nNo, naj ti povem jaz. Vidiš, tam-Ie v onej bornej hišici stanuje uboga, slepa vdova. Bolna je in nema druzega nego to, kar jej podele dobri, usmiljeni ljudje. Pojdi k njej, draga moja, in nesi jej najdeno desetico v Boga ime. Vrhu tega ti jaz pridam še steklenico vina, da se bolna sirota ž njira nekoliko poživi in okrepča."
Milica je bila tega zelo vesela, ter komaj čaka, da bi vže šla k ubožnej, slepej vdovi. Popoludne, ko je dodelala šolske naloge, dovoli jej mati, da otide.
Uboga ženica je bila lepega daru zelo vesela, ter se pridnej in ljubeznivej deklici prisrcno zahvaljuje, obetajoč jej, da bode vedno ljubega Boga prosila, naj bi dal obilo blagoslova njej in njenim dobrirn starišem.               Albina Trevnova   .