Poštnina plačana v gotovini. gS5T šlev. Ei 188. Itev. bhsjs razen nedelš in praznikov vsak si a n eb 10. uri «Sopo!ssns. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica st. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* abči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. ¥ Uublfanl, ¥ $©nff@ilek 22* avgusta 1921. Let® ¥, Glasil® lugoslov. soeUsIno ■ liemoferaHiB« stranke, Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pot leta K 144, za eelrf leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo e v L ubljani, Frančiškanska ulica št. 6 i, Uči tel ska tiskarna. Delavski bolni ščit. Neodvisen boj delavstva — to je nauk socializma in vprašanje vseh vprašanj je tp: Ali je brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva? Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in razločno: Ne! Socializem ie pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična. se ijiukkvio oblike delavčevega življenja. Ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tisti, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi fin bilo treba truda in skrbi: v drugem so oni. ki nimajo nič drugega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim pova bogastva, samim sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje. Na eni strani se kupici bogastvo tako. da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem. karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha. Ce bi se to godilo po volji kakšnega skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič drugega, kakor vdati se v božjo voljo in žalostno čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam ie znan. Nobene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaraditega. ker imajo v svojih rokah delovna sredstva. Dobro vemo, da ie delavec v najkrutejši odvisnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo delovno močjo, marveč io mora prodajati onim. ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje. rudnike, gozde in polja. In ker nam ie znano to. tudi vemo. da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delovnih sredstev in vsled tega gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado. Imajo tudi politično. Zakat politične razjnere niso nič drugega kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler ie delav.ec suženj v tovarni, v premogokapu. na lokomotivi. ie tudi suženj v d.ržavi, v deželi, občini. Politična osvoboditev le odvisna od gospodarske. Če nam ie na vse znano, tedaj ne Smemo kakor fatalisti čakati, da se enkrat morda do bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sistem in zasije nad njegovimi razvn- LISTEK. H. Anderson: MATI. Mati je sedela poleg svojega deteta. Bila je žalostna, ker se je bala, da ji ne umre porod od srca. Bledo detece je sklopilo očesca. Zdaj pa •zdai je dahnilo, težko dahnilo, kakor da vzdihuje, a mati ie z vedno otožnejšim očesom gledala svoje zlato. V tem potrka nekdo na vrata in v sobo stopi siromašna starka, ogrnjena v velik plašč, ker je bil zunaj silen mraz. Polje sta pregrinjala sneg in led in veter je bril nemilo. kakor da tl zbada lice z iglicami. Ker se je starka vsa tresla od mraza in je dete za tr enot ek zaspalo. je stopila mati po lonček vina in ga postavila na peč, da ogreje starko. Medtem je starka sedila ln zibala detece, ki je težko dihalo. Mati prime dete za ročico ln vpraša starko: »Reci mi za boga, Stariča, ali se ti ne zdi. da ostane linami solnce socializma. Spomniti se moramo, da je vsak uspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in jgolo upanje še ni redilo nobene zrnate; odločevala je vedno moč. j. Kapitalizem ne/vlada »po milosti božji«, temveč do milosti svoje sile. In vladal bo. dokler se ne izkaže, da ie proletarijat močnejši. Nikjer ni zapisano. kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega mali: c. ob tla; ampak brez koledarjev in pLročanstev je gotovo, daje konec zlatega teleta tisti kip. ko ie delavska moč večja o<* kapitalistične. Z boiem si mara delavstvo ustvarjati in zbirati tisto moč. ki ie potrebna da zmaga. In v teh bojih .je delavsko časopisje njegovo najodličnejše orožje. Kapitalisti razumejo, kakšen pomen in kakšno moč ima časopisje hi od njih bi se lahko učili. Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojiue. io ie spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in urilo ie vlade; pripravljalo ie pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in parobrodov. kakor ne brez br-zoiava in pošte, kakor ne brez borz in bank. C_asopisie je njegov ščit in meč. njegov glasnik in porok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vladar z žezlom ia škrlatotn. Odkar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči. ima Da kapitalistično časopisje še poseben namen: Z.upeljavati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov. oa se vpreglo v službo kapitalističnih giliev. Nobena zvijača ni preslaba, da ie ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu. da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega delavskega, protikamitalistične-ga boja. Tam noie navdušene himne narodnosti in slavospeve jeziku in razglaša narodni boj. da se ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu. Slovenec Slovencu. Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Kier se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lože preslepilo delavce, češ. da je vsem sloiem pravično. Danes se laska ljudstvu, iutri ga preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: protklelavskemu kapitalizmu. Vpričo vsega tega ne more ostati slepo naše delavstvo. Razvoj naš.ega časopisja do tiste stopnje, da bo kos kapitalističnemu, Je po.goj delavskih uspehov in končne delavske zmage. V svojem časopisju si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko uspešno vihti. Naše časopisje se mora tako izpopolniti da bo lahko služilo vsem svojim namenom. In teh je mnogo na vse strani. Prva naša naloga v tem oziru je tedaj, da povzdignemo in razširimo glavni slovenski delavski list dnevnik »Naprej«. Če ie delavec nanj naročen. je storil nekaj. Ali storiti mora več: Pridobiti mu mora nove naročnike. Nevzdržema moramo naorei. da dohitimo nasprotnike na vsakem polju in da jih prekosimo. V ta namen je treba, da izvrše tudi delavci svojo dolžnost. Politično časopisje je potrebno za politični boj. Sodrugi i Kako se hočete poučiti, kai se godi v skupščini, vladi, v občinah. kako hočete izvedeti, kaj se godi doma. po svetu za delavce važnega. če ne čitate. če nimate močnega časopisja? Kako hočete razumeti velike dogodke. ki zasegajo v naše življenje, če ne berete svojega političnega časopisja? Odkod hočete zajemati svoje znanje. kako se hočete izobraževati, kako razširjati svoje obzorje? In kdo naj zaspana Vaše potrebe, Vaše interese, Vaše stališče proti nasprotnikom. kdo Vas naj brani in zagovarja, kadar Vas hudobno napadajo če nimate močnega časopisja? 'n kdo naj vpliva v Vašem smislu na iavno življenje, na politiko, na mišljenje indiferentnih delavcev in nasprotnikov, če ni naše politično časopisje krepko in ostro? Od izvrševanja vseh teli jialog je odvisna sedanjost in bodočnost delavstva. Vse te naloge izvršuje »Naprej« in izvrševal jih bo tem bolje, čim močnejši bo. Od delavstva pa je odvisno, da bo močan. Kdor izmed delavstva pomaga, da dobi »Naprej« več naročnikov, da se utrdi njegova podlaga, da se sčasoma poveča, da rribaia v vedno širše kroge, v več rok in pred več oči, pomaga sebi in svojemu razredu. so takoj jx>rabili narodni sooljalcl ln komunisti proti socijalnim demokratom, čeprav so tudi v opoziciji, češ socijalne demokrate ie hvalil, fdejte, delavci, ti drže z vlado itd., kakor ie pač njih navada. Resnica pa je, da socljaliste ni hvalil, marveč samo priznal je, da so vztrajali v parlamentu brez strahu zavedajoč se, da so bili zato izvoljeni, da zastopajo svoje vo-lilce,(ločim, ko so druge stranke zbežale iz parlamenta ter vrgle puško v koruzo ter hodile samo za vogal po&iušat, kaj se godi v parlamentu, ker lih gotovo voLlci niso zato izvolili, da nič ne delajo ln tako bogu čas kradejo, če je to povedal, da so na&i poslanci vztrajni, nas prav veseli, ker je to tudi resnica, ne pa hvala tu če komunisti in narodni socijaiistf še tako bulijo laži, smo mi lahko ponosni na dobre vojščake, ki vodijo vztrajni boj za osvoboditev delavsko kmečkega prolotarijata. — Delavec. + Proglas zernljoradničke stranke. Narodni poslanci zomljoradničice stranke so svojim volilccm izdali obširen proglas. V uvodu proglasa je govor o zadržanju stranke v uEta/vo tvorni skupščini. Proglas se deii na dva deta: na kritiko usiave in na kritiko vladnega dela. V kritiki ustave govori o položaju države, o trgovini, industriji, denarju, prometu itd., v drugem delu pa se kritizira delo vlade glede draginje, kriza dinarja, agrarne reforme itd. Podpisani so zemljoradniški poslanci. Zbor nemške socijalne demokracijo v Čcitosiovaški je sklican na 9.—12. oktober v Prago. Poleg navadnih poroča bodo na zboru še sledeči referati: Politični položaj in naše najbližje naloge, socijalno demokratska občinska politika, socijalna demo« kracija in poljedelstvo, obnova Internacl-jonale. Na zboru se izvrši tudi izvolitev, novega strankinega načelstva. + Na Francoskem je Izbruhnilo stav« kovno gibanje na več krajih. Poleg stavka v francoskem Porenju, ki smo jo zadnjič omenili, ie sedaj izbruhnila še velika splošna stavka v tekstilni industriji severna Francije. Podjetniki hočejo znižati plače. + Indijski sinn-fein. Lahore, glavno mesto Indijskega ozemlja Perki žab, je odklonilo vse Izdatke ln svečanosti ob priliki obfska angleškega prestolonaslednika v Indiji. In sicer bo mesto Lahore tako dolgo vztrajalo na tem stališču, dokler ne bodo Angleži popravili krivico, kj so Io deželi napravili in ne priznajo domačincem samostojnost (home rtrle). — Tega pač ne bo tako dolgo, dokler bo še kak Anglež v deželi migal. Ampak Irska vleče I + Kako ge unlčule narodno boga« stvo. Kakor poroča »New York Herald« renese na drugi breg. kier je stala čudna hiša. dolga tristo milj. Ni se vedelo, ali ie to hrib ln na njem polno gozdov, ali lesena zgradba. Toda uboga mati ni mogla ničesar videti, saj si je izpla-kala oči. »Kje najdem Snvri. ki mi jo ugrabila dete?« vpraša mati. »Ni je še tu,« Ji odgovori sivolasa ženska, ki je čuvala Smrtln cvetličnjak. A povei mi. odkod st prišla In kdo ti je pomagali« (Konec prih.) Stran 2. S A S3 K E J. PRED AVSTRIJSKO ZASEDBO ZAPAD-NE MADŽARSKE. LDU. Budimpešta, 21. (Radio Gnič.) Dunajska :»Neue Frcic Presse« piše, da je vse gospodarsko življenje v Zapadmi Madžarski paralizirano. Vojaška ki upravna cvakuacija ozemlja je v teku. POUCijA — REŠITEV PROBLEMA. LDU. Nauen, 20. (Brezžično.) Po vesti sMatina« iz Londona je sklenil angleški kabinet, da se radi irske pozovejo v zopetno službo vsi policisti, ki so na dopustu. IZ UKRAJINE, ' ‘ ■v O-v” Stev. 188. LDU. Nauen, 20. (Brezžično.) Po vesteh iz Ukrajine se je pojavilo v dežen 15.000 stradajočih Rusov, ki plenijo. ANGLEŠKI RUDARJI ZA NACIONALIZACIJO. LDU. London, 20. (VVolff.) Konferenca rudarjev je soglasno sprejela resolucijo, ki pozivlje izvrševalni odbor rudarske ■zveze, naj zahteva nacionalizacijo zemljišč in železni c in naj se v to svrho zagotovi podporo vseh delavcev. Protijugoslovanski izpraznitvi Baranje. Socliatističua scUdanicst L.DU D-imai, 20. avg. »Arbeiler Zeilung* objavlja na uvodnem mestu po Fritzu Adlerju podpisan proglas, ki ga je tajništvo mednarodne delavske skupnosti socialističnih strank naslovilo na socialistično parlamentarno frakcijo Jugoslavije. V tem proglasu izraža prepričanje, da bo juKOslovenska socialno demokratska stranka v duhu mednarodne solidarnosti zastavila svoje sile. da se bodo tisoči razredno zavednih delavcev v Baranji, ki jih ogroža brezvestna maščevalnost Hortvjeva. zaščitili in da se jim bo zagotovilo asilno pravo v Jugoslaviji. »Afbeitor Zeitung« objavlja dalje oklic madžarske emigrantske skupine »Vilagosa«, ki je pridružena mednarodni delavski skupnosti socialističnih strank. V tem oklicu se poudarja. da je pečujski proletarijat odločen odbiti prihod Horthyjevih čet z orožjem, ter se je v znak protesta proti prihodu belih gardistov napovedala splošna stavka. V tem obupnem položaju se obrača »Vila-gosa« na proletarijat vseh držav, posebno pa na politične zastopnike v parlamentih velike in male entente, naj zahtevajo od svojih vlad. da s?, predno stopijo v veljavo določbe trianonske pogodbe, ki so za Horthyja ugodne, uveljavijo one določbe mirovne pogodbe, ki se tičejo popolne amnestije in zaščite delavstva. Ba-ranjsko ozemli£ pripada Madžarski, vendar pa taki Madžarski, ki izpolnjuje pogoje mirovne pogodbe. Dokler se na Madžarskem ne izpremenc razmere, naj se zahteva zasedba po Jugoslaviji ali uprava do medzavez-niški komisiji. Dnevna kronike. Razglas c dopolnilnih volitvah odbornikov in namestnikov občinskega odbora mestne občine ljubljanske objavlja 'Uradni list« štev 99. z dne 20. avgusta. Volitve s« bodo vršile v torek dne 20. septembra >1921. od 8. do 17. ure. Pravomočni volilni Imeniki so Izza dne 20. avgusta t. 1. tri dni, to Je do vštetega 23. avgusta t. L, vsak dan od 9, ure do 12. ure in od 15. ure do J8. UTe vsakomur na vpogled razpoloženi v občinskem uradu (magistratu! posvetovalnici). Izrečno se pripominja, da zoper te volilne Imenike ni dopustna nobena pritožba več. Občin siki odborniki se volijo po obveznih kandidatnih listah. Kandidatna liste se morajo vložK\ najkesneje tekom petih dni po razgrnitvi pravoniočnih volilnih imenikov pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku m notranje zadeve v Ljubljani, I. nadstropje, s oba štev. 48, ob običajnih uradnih urah, to je do vštetega dne 28. avgusta t. 1. do 14. ure, In sicer po en lavflrnlfc te za vsako volišče po dva prepisa. Uredbo o delavskih zbornicah za Hr- vatsko In Slavonijo s sedežem v Zagrebu, *a Slovenijo s sedežem v Ljubljani, za Bosno hi Hercegovino s sedežem v Sarajevu, za Dalmacijo s sedežem v Splitu, za Vojvodino t sedežem v Novem Sadu ob-lavlja 99. Stev. »Uradnega lista« z dne 20. t ni. Kako mojstri vzgajajo danes obrtni naraščaj? Zelo lepo Mika socialni položaj današnjega našega obrtnega naraščaja sledeči dogodek, ki *e le dogodil v soboto 20. t, m. zvečer in o katerem smo prejeli sledeči dopis: Pretepač mladine je ključavničar skl mojster — v današnjem smislu — Slanovec v Šelenburgovl ulici. Dogodek, Iti se je dogodil v soboto 20. t. m. ob 18. uri, zasluži, d avzbudi pozornost obrtne obla-sti. Omenjeni mojster, ki ima lepo število vajencev — seveda nobenega pomočnika — je prišel ob omenjenem času v delavnico in začel brez vsakega vzroka pretepati vajenca J. M—ca> katerega Je neusmiljeno pretepal — seveda tolkel po glavi — ta/ko dolgo, da se Je nesrečni učenec začel zvijati vslcd bolečin hi se mu H končno vlila iz nosa kri. Vajenec Je šel k vodovodu, kjer je no« Izpiral cele četrt ure prodno se Je ustavila kri. Ko Je prišel končno zopet v delavnico, ga je narodnjak Slanovec zopet začel nečloveško pretepati. Stranke, ki so videle to kruto in protipostavno ravnanje z ubogim vajencem, so se zgražale in opozorile okrutneža, naj preneha 8 svojim zločinstvom. Toda naprednega Slamovca to ni spreobrnilo. Gledalci tega dogodka zahtevajo od obrtnega nadzomištva in od obrtnega sodišča, da se tega okrutneža najstrožje kaznuje, bi sicer z odvzetjem pravice do vajencev in kazensko, da sl bo zapomnil, kako ne &mc ravnati z ljudmi, ki *o mu podložni. Kako pridejo starši! do tega, da bi dajali tvoje sinove v uk okrutnemu izkoriščevalcu; in tudi ne morelo priznati, da bi se s to metodo moglo vzgajati mladino v svoji obrtL Tako ravnanje *e mora za vselej onetmogočitl. Omenjani mojster Izkorišča vajence za svoj žep, na drugi strani pa jtot plačilo za njihov trud in marljivost dviga nad njimi svojo umazano pest ta mori le mladi nedorasli cvet. Sramota! — Piliče: Bradeško s. r., Ivo Meznarič s. r, •Jelka Skubic s, r., Mtei Alic s. r., 3. Bon-bardlni s. r. Prt občinskih volitvah v Brežicah, ki so se ponovno (v«led razveljavljenja pr- hdpjcjelj: Jvmt MUua«** vih) vršile 17. t. m., so dobili demokrati 65 glasov (5 mandatov), obrtniška lista 47 (4), klerikalna 31 (2) lil soc. demokrate 65 (5). Zglaševauje rojstnih letnikov 1871 do 1898 se vrši od 22. avgusta 1!>21 do 6. septembra 1921 na magistratu, v posvetovalnici, ker se v Mestnem domu vrši re-krutovanjc. Pripominjamo, da morajo biti do 17. septembra 1921 zglašeni vsi moški rojeni v letih 1871 do 1898 in ni na mestu odlagati zglasitev do zadnjih dni, ker se Je bati gneče in dolgotrajnega čakanja. Letošnji glavni nabor za mesto Celje &c bo vršil dne 7. sept. (od 7. ure naprej) v prostorih okružne komande. Mrtva roka. Ministrstvo za vero ie sestavilo posebno pomisljo, ki bo proučevala agrarno vprašanje z ozirom na cerkveno premoženje. Nezaslišano postopanje okrajnega glavarstva v Brežicah (štev. 173, 3. avgusta 1921.) Prejeli smo ta-lo popravek: Blagovolite pod tern naslovom v smislu § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek na znanje vzeti in priobčiti. Nisem sedaj ki tudi nisem preje bil pristaš sooijalno demokratične stranke, članek se !e brez mojega vedenja natisnil. Z odličnim spoštovanjem Ing. Albert Kolenz. Ce to v prihodnji številki ne priobčite, bodem zadevo odvetniku oddal. Državna dramatika Sola v Mariboru, Dne 1. septembra t. 1. so bo po sklepu ministrstva za prosveto otvorlfa v Mariboru drannitska šola. Na Številna vprašanja naznanjamo, da se nahaja ^Umetnostna razstava« m* Ml-» klešičevi cesti št. 5. poleg hotela Union. Aretacije »e nadaljujejo. LDU. poroča: Belgrajslca policija je aretirala tri komunistične dijake, ki so bili v zvezi z GagJi-ardllem. Aretirani so bili na podlagi pri-znanja onega Izmed Gagllardljevih kurirjev, kj je večkrat prinesel Trišl Kaoloro-viču zaupna pisma od Gagllardlja. Gagllar-dl je financiral mnogo komunističnih agentorv, ki Jim Je nakazoval redne mesečne plače. iz stranke. Sestanek političnega odbora zaupnikov v Spodnji Šiški se bo vršil dne 23. t. m. (v torek) ob 8. uri avečer v bivši nemSki šoli. Dnevni red važen. Udeležba dolžnost! — Predsednik. Iz strok, erganlzaclle. Delavstvo usnjarske *troke se opo-Jtarja, da ne potuje In ne povprašuje za delo v usnjarski tovarni »Petovla« v Ptuju, ker se nahaja tukajšnje delavstvo od 18. t. m. v mezdnem gibanju. Gospodarstvo. Ljubljanski trg. Cene govejemu uiesu od 22 do 34 K kg po kvaliteti. Pričakovati Je, da se bodo cene posebno za meso II. vrste že znižale. Prvovrstni voli se kupujejo zopet za izvoz ln se drago plačuiejov Italijanske tvrdk« nakupujejo direktno po kranjskih sejmih prvovrstno klavno živino, Na živinskih trgih p osa-meznih pokrajin vladajo velike nestalnosti glede cen, Cene slabejsem blagu so Izredno padle, za dobre vole *e padanje za« držuje z Jzvozom, Mestno tožno nadzor-Sivo prosi za pismene informacije o nakupu živine od stran! mesarjev v Ijubljan- &aoiu nakupovalnem področju. Telečje jue-so 18 do 22 K. Svinjskega mesa hi slanine primanjkuje; slanina 46 do 50 K, mast 55 K. Cena prašičem sc je vsled draginje koruze dvignila. Glede zelenjave in drugih poljskih pridelkov je letošnja suša napravila mnogo zmešnjave. Splošno sc pa lahko šc vedno trdi, da se upliv suše pretirava in da energične zahteve od vseh strani po zvišanju cen niso vtemeljene v tako visoki meri. Fižol v Stročju kg 10 K, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K, zelje glava 6 do 12 K po velikosti, — izgleda, da bode zelja letos primanjkovalo. Paradižniki 15 K kg, solata glava 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K kilogram, jabolka S do 12 K, hruške 12 do 16 K, grozdje 32 K, surovo maslo 88 K kg, čajno maslo 120 K, masla primanjkuje,' par piščancev 50 do 60 K, gos — pitana 150 K, jajce 2.40 K. Glede preskrbe Ljubljane z mlekom je nastopila resna kriza. Zastopniki kmetov ljubljanske okolice so vložili na mestni magistrat vlogo, v kateri zahtevajo brezpogojno zvišanje mlečnih cen na 8 K liter ter vtemeljujejo zvišanje s silno naraslo draginjo in velikim pomanjkanjem krmil ter opozarjajo, da v nasprotnem slučaju kmet ne bo pošiljal mleka v mesto, ker ga bo doma lahko za boljšo ceno vnovčil. Pogajanja od strani mestnega magistrata in organizacijo kmetov ljubljanska okolice niso prinesla nobenih uspehov, ker vstrajajo kmetje trdovratno na svoji zahtevi, ki jo označujejo kot minimalno. Ker dosedanji način mlečne apro-vizacije mleko močno podražuie in omogoča potvarjanje mleka v velikem stilu od strani prekupcev na stroške kmeta kot konsumenta, so razmere dozorele v taki meri, da je v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev mlekarskega zavoda, ki bo pobiral mleko pri kmetu samem, plačeval po tolšči in dostavljal konsumeirtu pasterizirano polnovredno mleko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času to delo dovršeno. Svilo za sita in papir za sobosllkar- ske šablone ima Urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svila za sita je štev. 7 in je 102 cm široka. Ministrstvo poljedelstva in vode je sklenilo, da bo z denarjem pomagalo siromašnim kmetom iz novih krajev, ki prihajajo v Srbijo, da proučavajo tamošnje razmere. Po svetu. — V berlinskem mestnem svetu so pred par dnevi sklepali o pomoči, ki jo le hotela mestna občina dati Rusiji v obliki 100.000 mark. Nekj nemškonacionahii svetnik pa Je vstal in se tej akciji uprl, češ, da so bile ruske razmere provzročene po komunističnem režimu. Na te besede je skočilo par komunističnih očetov k govorniku in se je pričel vsesplošen pretep. Seja je bila prekinjena, — Huslia hoče »voje ladje nazaj. Čiče-rin Je s posebno noto obvestil vse vlade, da smatrajo sovjeti vse ladje btvšega> ruskega prostovoljnega brodovia ln nordijske paroplovne družbe, ki se nahajajo v Jnostranstvu, kot rusko narodno imetje in ne priznajo transakcij, ki so Jih katerikoli držaive izvršile s temi ladjami. — Ru&kl pisatelj Korolenko, predsednik pomožne akcije v RusdH, je dospel v Prago. — Kaj Jedo v RuslH? V Moskvo so dobili na poskušnjo hleb kruha, tkzv. -kruha lakote«, kakor ga jedo v volgskem ozemlju. Ta kruli sestoji iz mahu, drevesne skorje in malce moke. Prebivalstvo se prehranjuje tudi z neke vrste sive zemlje, ki Jo označujejo kot redilno in ki stane 500 rubljev funt. — Brezposelnost v Ameriki. Uradni Izvidi poročajo, da je sedaj v Zedinjenih državah 5 milijonov 735 tisoč nezaposlenih delavcev! V rudarski industriji Jih je 250.000, v prevozni industriji 800.000, v trgovini 450.000, domačega nezaposlenega osobja 335.000, v strojni m drugih hidu-stnijah vštevši tudi stavbno stroko 3 milijone 900.000. — In to imenujejo nekateri tudi pri nas »šport«?! Znani angleški boksar Fiel-der ie te dni nastopil tekmo jvroti nekemu malo znanemu boksarju. Pri četrti rundi ie Flelder dobil par tako močnih sunkov v čeljust, da se mu je udrla kri iz ust In nosa ln da je padel nezavesten na tla. Par ur pozneje Je umrl. Ta barbarski prizor Je gledalo nekaj tisoč ljudi. Radovedni smo, če bodo tudi med nami vstali preroki, ki se bodo upadi zagovarjati tako nekulturnost. — Za alkohol. Iz Rige poročajo, da so sovjeti ukinili alkoholno prepoved. Drug vladin dekret dovoljuje hišnim in zemljiškim posestnikom, da svojo last zopet pokupijo, v kolikor jim Je bila zapljenjena. Uegsisi. Kako se širi brezposelnost. Na Polzeli pri Celju hna neki Prus W:illfeun Prym tovarno lesnih Izdelkov. Pod dosedanjim nesposobnim vodstvom, ki se nahaja v rokah par dunajskih Nemcev, tovarna vedno bolj propada, Dos&daJ se 1« v tej tovarni izdelovalo šolske škatljlce, nw;-trovnlkl za manufafcHtrtste In ravnila. Kot se pa govori, se namerava izdelovanje gorenjih predmetov sedaj sredi sezone, ko je za vsem največje povprašavanje, ustaviti j« večje število delavstva odpustiti. Ali ni to zločin nad delavstvom? Kljub temu, da tovarna nima v Jugoslaviji konkurence, kljub temu, da so surovine na razpolago in kljub tem, da najde blago odjemalca — naj sc ustavi izdelovanje v iovarni in delavce vrže na cesto samo radi nezmožnosti vodstva. Opozarjamo na to oddelek ministrstva za trgovino in obrt in za socijalno skrbstvo, da se pravočasno prepreči to nasilje nad delavstvom in da se sploh gleda na to, da se v tej tovarni neha vsako samovoljno, go-spodstvo popolnoma nevešče gQspode. Saj se nahaja menda podjetje pod državnim nadzorstvom ali ne g. dr. Mara? Celje. (Demagogija celjske demokraške »Nove dobe«.) Ta nadvse demagoški listič je prinesel 18. 8. Članek sledeče vsebine: Nekateri peki po deželi brez usmiljenja odirajo ljudstvo in ker naši socialistični listi o tem molče, povzdignemo zopet svtfj glas in kličemo: Poklicane oblasti, naročite svojim podrejenim organom te dežele, naj tehtajo včasih pekovski kruh ter preračunajo kolikokrat je lažji, nego bi Imel biti po svojačasnih naročilih okr. glavarstva. No pozabite industrijskih občini —■ Tako piše demolcraškl listič v teoriji. Poglejmo sedaj demokrate, pek. mojstre in dohtarje na deželi, v praksi! V Luškem trgu (industrijski kraj Slovenije) jo žc pred eaiim letom organizacija živilskih delavcev (pekov) dognala pri peku Fretzeju (prej nemškutar, sedaj demokrat) lumparijo ne samo, da Je pekel premajhno pecivo, temveč da Je tudi prodajal plesnive žemlje. Deinokraškl dohtar, sedaj tudi župan v Laškem, sin nelzučenega pek. mojstra v Hrastniku g. Franjo Roš, ga jc za denar vedno zagovarjal. Fretze ie 1)41 že večkrat naznanjen, a s pomočjo brihtnega odvokata je kaziti vsakokrat odšel. Dne 14. avg. 1921. sta zopet dva zastopnika tehtala Zemlje in kruh ter dognala, da so tehtale žemlje namesto 4 ln pol dkg samo 4 dkg. (Žemlje po eno krono komad za kon-zumenta (delavca) ter 90 h za hotelirje hi grajzlerje). Iz le manipulacije zasluži Fretze samo pri Zemljah pri 1800 komadih, 9 kg testa, kar nese več dobička 202 žemelj po 4 dkg, torej po 90 v komad Je 181.80 K prepovedanega dobička na en dani Še bolj grdo odira konzumente s. V. Bizjak in drug., pek. mojster hi demokratki župan v Rog. Slatini. Njegove žemlje niti 4 dkg niso tehtale, ko ie bila kontrola pri njemu. Da, žc več, gospodje demokratki mojstri. tudi ne upoštevalo zakona o prepovedi siočuega dela ln 8 urnega delavnika! Pomočniki so pa pod minimum plačani. Merodajnim oblastem priporočamo, da skli-čelo vse pek. mojstre Iz dežele na sestanek v svrho ugotovitve njihovih profitov ter naj pozovejo organizacijo v svrho lz-povedaoja strokovnega mnenja* Mislimo seveda organizacijo pek, pomočnikov, Vabilo na izredni občo! gfoor »Gbiačilnice za Slovenijo* r- 2. Z o. z«, Id se bo vršil dne 31, avgusta 1921 popoldne ob 4. uri v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Dopolnilna volitev za načelstvo in nadzorstvo. Za načelstvo ,Oblačilnice za Slovenijo*. 1.Z.ZO. z. Janko Jovan. Albin Prepeluh. Boljša, čedna hišna, ki bi imela poleg drugega malega dela opraviti tudi z 4 letnim otrokom, 8e proti dobri plači in lepemu ravnanju takoj sprejme. — Ponudbe na Hella Arniutb, Sisak. Ved krojaških pomočnikov sprejme Srečko Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. LJUBLJANA. HDKB1 ULICA STEV. S «== KSISTRlIfllM ZMU 2 EKEJEKB ZAVEZO. ==» TISKOVINI ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADI. NAJMODERNEJŠA PLAKATE IN VABILA ZA SMODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA. K St. 7211/21, ref.IX. Razpis. Vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. marca 1921, mag. št. 7211-1921, se javno razpisujejo stavbinska, tesarska in vsa druga obrtniška dela in dobave za zgradbo mestne stanovanjske hiše na Prulah. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji in drugi pripomočki so na * vpogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2, v uradnih urah od 8. do 14. h. Tukaj se tudi dobe proti plačilu ponudbeni formulari in proračuni. Pravilno sestavljene in ko-lekovane ponudbe, v katerih je vpisati enotne cene tudi z besedami, je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 6. septembra opoludne. Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 50/oni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ati nepopolne ponudbe se ne sprejmejo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. avgusta 1921. I. SANDRIN LJUBLJANA velika »tog« taakevrsfeMS« i $ USNJA In boksa z na ' • '.."Tr-v-V •' koli podplatov, gonilnih jermenov MESTNI TRG 6 ■MSflSBB IBBB liji illWH1 (Tisk Učiteljske tiskarne v .Uubliani/ Ogovorili urednik: .Tak. VVuovcc,