VS, sl, 211. y Uubllani, v s.-ada ;L nav&Btfbra 1^22, Pisarn, s!, 1 Din,
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine prosto.
i&sšlo
..^ottaSSslitne strank* iu&osasi #fie«
Kaadld
it ia lista S iclalHtična stranke i gos lav* še.
Prvič stooa naša stranka prerojena Dred ljubbanske voliice. Brez Duh’ih kompromisov hoče v stvarnem in načelnem '0,u uvel.iav vi svoj program.
Kakor 'e resen in stvaren nien pro-ram. tak0 si je tudi izbrala za svoje and date resne može- ki se hočejo brez-°?o:ino ravnati do tem programu ter bo-0 vedno oripravljeni polagat' račune o Voierri delu orsranizac ;i. ki jih pošil'a na a °dsrovo-rna mesta. V nobenem slučaju e ne bodo bali — javnosti.
Kandidatna lista ie sledeča:
1- Jožo Ogrin — mizarsk; pomočnik, 2 Jakob Ee!e — žel. upoko'enec,
3.	Karl Kisovec — železničar 4- Ivan Svetim — sprevodnik v pok., 5. Iv?n Postan — rač. nadsvetnik.
6- Miha Tarman — sprevodnik v p..
,	7. Ladislav Šfcsar — mizar tobačne
l°varne.
JgsId Pastorek — knjigovez.
. • Zvonimir Eemct, — uredn/k »Na-Dre;a«
JO. Ivan Mišket — žel. upokojenec, Alošz Prus — sodar.
12. Fran Žagar — mizarski i>omočn'k,
13.	i Sušič — brivski pom..
14. Jul*'; P rkovč — stroje vod !a v p.,
15. F Im Ura t nik — tajnik,
16. Ivan S-I?.n — tov. delavec.
17. M'!oš Trobonjača — kovaški pom.,
18. Josin Noč — železničar v pok.,
19. Avgust Sehlev —struparski pom.,
20. Jakob Kovač — nadsprevodmk.
21. Ivo M^rnrr č — strokovni tajnik,
22. Jos‘rs Elatirk — premikač.
23. Albin Jer>n — železničar.
24. Nikola Radcča? — stavec,
25. Franc Kutnjak. — čevljarski pom.,
26. Anton Eci č — strugar.
27. Ignac Kaiser. — zas, nameščenec.
28. Aiciz Verce-U — bločni sluga.
29. Valent n Vrhunec zas. namešč.,
30. Viktor Gril — strojevodja
31. Šime Jurčič — zas. nameščenec,
32Jgs'o Lenša — kovač,
33. Anton Poabevšek — urednik,
34. Jesio Udovč — sign. nadzonvk,
35. Josio Umek — kovinar.
36. Franc Mostar — livar.
37. MTvcj Osto"č — strojni stavec,
38. lakob Luteršek — kurjač.
39. Josro Zuoan — mizar tob. tov..
40. Jakob Žakelj, — mizarski pom.,
41. Anton Arnšek — koiarski pom.,
42. Josjp Repar — kovinar.
43. Anton FiscMnger — pek. pom.,
44. Josio Kolarič — pivovarniški del.,
45. Rudolf D;.'ak — livar.
46. Rudcli Marnšek — usnjar.
47. Mati<a Trebše - strojevodja,
48. Pavle Kristan — nadsDrevodnik,
49. Karl S ir-dr.,Ter — natakar.
Kdor to našo listo pregleda. bo na
orvi Dogled spoznal, da ie to resnična lista delavnega ljudstva. Listo vodi predsednic tiste naše politične organizacije, ki ie naimočnesa (Ljubljana VII.) S tem je hotela stranka pokazati da jamstvo za izvrševanje cmerama ne leži v bleščečih imenih, temveč — organizaciji. Samo ta je zmožna vršiti stvarno kontrolo.
Gotovo bo lista med zavednim ročnim in duševnim delavstvom čim najboljše vplivala zlasti še. ko niti ena stranka ne nastooa s čistim programom, temveč
so vse za Dar stolčkov prodale svoja načela. Izmed vseh nasprotnih strank se drže svojih načel samo »Jutrovi« mladini, ki bodo pa pri volitvah spoznali, da Ijud-| stvo teh načel — ne maia.
Uradn štvo bo gotovo mislilo, da je zapostavljeno, ker so na naši listi po večini ročni delavci. Pa ni tako ena šestina ie uradnikov, in bilo bi jih več če bi hotelo uradništvo udeleževati se organiza-ciiskega delovania. Delavstvo uradništva potrebuje in ga zelo rado vidi rned seboj, ker potrebuje sodelovanja z izobražen-; stvom in se ga tudi ne boji več, sai ve, da ie v mnogih slučajih še boli proletarsko nego ročno delavstvo! Žal. da uradništvo n'ma potrebnega poguma, da bi se upalo iavno pokazati! Pa do volitvah bo tudi to drugače, ko bodo vedeli da jih ie več: preganjanje straši samo osamljenca. To ie glavni vzrok, da imamo med S uradniki samo 1 iz državne službe, uči-tel:a Da nobenega čeprav jih precej med nami deluie.
Vse težave bodo minule, ko mine ta strah. Zato bo treba posebno važnost polagati na tajnost volitev. Vsakega bo i treba naznaniti, čigar krogljica se bo sli-! šala!
j LeDe oa bodo te volitve, popolnoma po našem okusu! Na delo vsi. ki se zavedate poskrbite da se začnejo zavedati vsi, ki si služijo svoj kruh z delom!
Politične vesti.
I
+ V Novem Sadu so stavkujoči čev-; I.iarski pomočniki odprli svojo delavnico.
v kateri so zaposlili okoli 90 pomočnikov*
; S čevljarskimi mojstri občutno konkurirajo. ker delajo za 100% cenejše.
+ Subotška državna policija je izbočila sodišču več ljudi, ki so osumbeni
Iz dnevnika f Josina Cvelbarja.
(Dalje.)
Ratele pri Friesachu. 29. julija 1915. , Včasih je človeku za življenje toli-v.° — kakor za blato, ki mu pade od
škornjev.
To je navadno ob slabem vremenu lt! kadar gleda v svet z zaprtim' očmi.
Včasih pa s(rese človeka mraz in ločina obenem ob goli misli, da stoji nekje tam zadaj smrt.
To je ob lepih solnčnih dnevih, ob viSokih lunojasnih nočeh, ko gleda človek ^ stoterimi očmi in čuti s stoterimi srci JP ,se spomni glorije in svetlobe minulih «ni __ precj njim pa pojo kanoni kot pogrebni zvonovi:
»Nikoli, nikoli« ...
4.	avgusta 1915. Mladost je silnejša od vojske.
Stotnik nas pripravlja na Italijo. Pravi nam grozote, ki so nepopisljive: sredi razpadajočih trupel so strelni jarki in pozicije; smrad, da mora poginiti od okuženja vse. kar diha s pljuči. Soldatje fašejo parfum redneje nego kruh — da morejo živeti
Vse to nas čaka.
Ali vendar pridejo momenti svetlobe in razkošnosti v dušo, svetloba solnca ! mladosti: verujem, upam in v meni je si- j la in samozavest. V taki blaženi uri ve- j ruješ, da ni več dolgo do konca, da bo spet vse lepo in dobro — v taki uri veruješ, da vzide takrat sobice izza zapa-da: da bom blažen, srečen, zadovoljen.
Meierhofen, 10. avgusta 1915.
Lani:	|
Sedim v senci pod drevjem. Sveže j barve v tubah in na paleti_ čakajo čopi- j ča, da jih združi na platnu. Željno oko pi- j je svetlobo in harmonijo luči, nad gorami in dolino, duša se _ opija in iz nje j vstaja pesem hrepenenja.	|
Vse je polno tihega neumljivega trepeta, tihe polskeleče sladke boli in pričakovanja.
Letos •
Ležim na palečem solncu za okopom in čakam nasprotnika. Prazna je širina in plan, nizko nebo in brez harmonije in pesmi. Človeka nisem že tako dolgo videl, da bi ga nič več ne spoznal.
Vse je polno globoke gluhe bolesti m osamelosti. V meni živi težka zavest da me ni treba na svetu — in želia nn življenju.	^
Geyersburg, 12. avg. 1915
Ogledalce se mi je zdrobilo v žepu
Žal mi ga je.
Spomnil sem se na davne baike o ogledalcu.	J q
Ko je bila na vsem svetu krvavi vojska velikanska vojska, ko so se ‘ na vsaki strani bojeval, milijoni in milijoni, ko so umirali milijoni v peklenskih mukah, ko ni mhce gledal na posameznika, ampak na maso, ko je pa vendar umira^
šnlonaže v korist Madžarske, Tako ie na I pr. dobiva! Košara Stojkovič mesečno
100.000	K iz Budimpešte. Obtežilni material ie velik.
+ V Bslgradu se je vršil 29. t. m. kongres delegatov organizacij državnega uradništva. Glavni referent je bil g. dr. Jovanovič, ki ie poročal o novopečenem uradniškem zakonu. Za slov. uradniške organizacije sta govorila gg. Lilek in Zelenik. Govori vseh treh gospodov so izzvenel^ v burno cdobravame. čeprav ve danes že vsak količkai uvideven uradnik, da je uradniški zakon nad vse pričakovanje reakcionaren! V uradniški zakon so namreč tudi spreieli kos zloglasnega zakona o zaščiti države. Kongres je sklenil, da ne prevzame nobenih odgovornosti! če ne bo narodna skupščina takoj na svod prvi seji sprejela omenjenega zakona.
+ Belgrajska »Epoha« je priobčila pismo kraljeviča Jurija, v katerem je ta ostro napadel svojega brata. Ker je domneval kraljevič Jurii da bo list zaplenjen. j_e kupil 200 izvodov »Epohe« ter jih razdelil med narodne poslance. Vlada ie sklenila, da bo kraljeviču Juriju odvzela vse pravice in privilegije ki jih uživa kot član dvora.
-T Turki so se odločili, zahtevati na orientski mirovni konferenci v Laussani internacionalizacijo sueškega prekopa, ki ie sedaj v angleških rokah.
+ Reški fašisti so na korzu Deak zažgali sociabstični dom ki so ga še pred dnevi čuvali karabinjeri. Čuvali na so ga tako. kakor je bilo pričakovati.
+ V Italiji so zmagali fašisti s svojimi zahtevami. Krali ie poveril sestavo vlade Mussoliniju, ki je imel listo že sestavljeno. Ministrski svet se je že sestal k svoji prvi seji.
-f Italijanska vlada je takoj po svojem nastopu razpustila komunistično stranko. Vendar pa je ta vest nepopolna, kajti fašisti izvajajo zelo ostro cenzuro, tako da ne dospe v inozemstvo niti ena vestjo bi poročala jasno o ukrepih socialistične ali komunistične stranke.
+ Fašisti so v Rimu razdejali uredniške prostore listov: »II Paese«. »II Co-inunista«. »L’ Epoca« in »L’ Azione«. V Milanu pa so razbili stroje v tiskarni lista »Secolo«. Ustavili pa so obenem izhajanje sledečih listov: »Corriere della Sera« in »II Mondo«. Kakor nalašč so izdali prostozidarji proglas, v katerem opominjajo fašiste naj bodo »svobodomiselni«.
4- Papež se je tako ustrašil faš5stov,
da ie dal Vatikan zastražiti z močn mi četami, ki imaio na vseh koncih in kraj h postavljene stroinice. Obenem pa ie izdal proglas na laško ljudstvo v katerem ga roti nai bo pametno in nai se zateče »v teh hudih časih k mol tvi«. Pametni ljudje se seveda smeieo takim nasvetom.
+ V Brushu so na konferenci mednarodnega pomorskega prava osnovali stalno komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za mednarodne pogodbe. Od 24 prisotnih držav ie zastopanih v niei 11 — med niimi tudi naša država po prof. dr. Stražnickem.
+ »Times« poročajo, da je revolucionarno sodišče v Moskvi obsodilo na smrt knegimo Trubeckoi hčerko znanega vseučiliškeva profesorja v Kiievu. ker ie baie vohunila v prid Japonske. Istega dne ie obsodilo na smrt zaradi špionaže šest Litvincev in dva Rusa. Smrtno obsodbo so izvršili 48 ur po razglasitvi obsodbe.
DrtSTO«* vesi!.
Da ne bi delali učiteljstvu krvics.
moramo k današmemu uvodniku pripomniti, da smo imeli tudi učitelja na kandidatni listi da smo ga na morali nadomestiti z drugim, ker ie odsoten iz Ljubljane in ni mogel podpisati liste niegova posebna tozadevna pismena izjava pa žal ne zadostuje.
Stanovanjska mlzerija. Prejeli smo: Že štiri leta čakam na stanovanje. V ja-nuarju 1920 mi je stanovanjska komisija j dodelila začasno stanovanje v bivši pri- ! silni delavnici, ki je za stanovanje popolnoma neprimerno, vlažno in nezdravo. To stanovanje mi je sedaj finančna pro-kuratura radi poročila zdravstvenega oddelka — čeprav sem državni uradnih in imam ženo in 4 nepreskrbljene otroke — do 1. novembra odpovedala. — Slučajno sem zvedel, da je v Knafljevi ulici prazno stanovanje in sem takoj prosil pri stanovanjskem uradu, da mi dodeli to stanovanje Tam so mi rekli, da je stanovanje že zasedeno in da je povrh radi i tega stanovanja vložen rekurs. — Ko sem rešitev prošnje urgiral, so mi sveto- j vali, naj prekličem prošnjo, ker stanova- i nja ne bom dobil, ki je že zasedeno od ! dr. Voduška in ta je v upravnem svetu društva, kateremu hiša pripada in je neki podpolkovnik tudi že rekuriral. — Dr. Vodušek je baje samec in ima drugo sta-
lo z vsakim posameznikom celo človeško življenje, prešinjeno od naravnega nagona: živeti, biti, ne poginiti — je šel na vojsko fant, to se pravi en sam preprost človek.
Ko je odhajal, mu je dala deklica v žep zrcalce. Menda je že mislila, da je zelo potrebno.
Fant ga je bil vesel: če dograde Pa-namakanal in doseže s tem človeštvo silen korak in neizmeren dobiček — jaz sem tudi v občestvu človeštva — mi ni najmanj mar; dopisnica s par toplimi besedami mi pa napravi lahko veliko veselje, celo svatbo v duši.
Ko je tedaj hodil fant po svetu, se je potipal po žepih in je našel zrcalce.
n?hi”* ga -^e ven 'n P°&'le(lal vanj: uledalo ga je njeno obličje iz njega, ravno tako, kakor mu je bilo najmilejše. Ču-J.°	. u> da bi jo objel, jo vzel v na-
ročje m jo poljubljal. Potem je pogledal čez več časa zopet:
Gledalo je iz njega veliko," plavo oko, ki pa čudno ni bilo uprto naravnost vanj.
Težko mu je bilo, kot da odhaja ona na potovanje v urni kočiji in ogrinjalo vihra v vetru za njo.
Potem je pogledal čez več časa zopet:
Vse vprek je ležala siva masa in se je spreminjala v meglene barve, ki se niso hotele izčistiti:	kakor če človek
gleda v solnce in zaklopi nato oči.
Skelelo ga je v srcu in z dolgim pogledom je strmel čez gore v drago stran. Vrgel je v njo z roko poljub, ki se ni vrnil niti v odmevu.
Ko je odšel v vojsko, je vzel s sabo zrcalo, ki ga ni od takrat nikoli več pogledal. V vojski je padel in njegova srčna kri se je prijela nanj. Ker je bil na njem naslov plavolase deklice, so ga ji poslali.
Ona ga je spoznala. Zastudilo se ji je in ga je vrgla v gnoj.
Moja srčna kri ne bo gnila v gnoju pred nieno hišo nikoli! (Pajje prih.)
novanje, jaz pa sem državni uraduTk, «
čakam že 4 leta s številno stanovanje. — Uradnik.
Samomori so se v Sloveniji množili. Leta 1921. se ie usmrtilo w oseb. Od teh se ie 53 obesilo, 3	*	.
18 pa utopilo. Tri so se zaklale. pod vlak dvoje pa se je zastrupno.
V okolici Zagreba ie Sava tako^ narastla. da preti resna nevarnost pr mestju. ki ie pod vodo. UPajO da vodeni v kratkem ponehala. Pro
vršil s čolni.	ctrirak,
V Zagrebu so zaorli Mllko
ki je hotela zastrupiti svmega sorodom Rudolfa Stričaka. Ta svoi namen J . tela že večkrat izvršiti, pa se h J ^ ponesrečU. Sorodnik io ie sedaj sodišču ki io ie takoj aretiralo. ^
Iz Tuzle poročajo dodatno, da se so obesili rudaria Gjuro Keroševica. o terem je tudi »Naprej« poročajvwii da že obesili. Ko so *. namreč ga bodo oeljali na morišče, je hitro segel za srajco ter se zabodh,.e \z-žem v trebuh v nameri da se • ^ vršitev smrtne obsodbe so seda’ ,, ,mev do ozdravljenja. Za megovo do Divac, se ie mnoeo trudU poslanec sod . žal. da brezuspešno.	tr(ral
Nad Snliiom se ie 28. oktobra um
oblak ki ie ooolavil vse "]f st"Mronl-Voda ie tekla oo njih v potok j. y0jvo-nih povodnjih poročajo nadahe ^.jsa< dine. kier ie izstopila R°navačkoda ie Vsa nolja in njive so un'cene.
neprecenljiva.	...	n{Smonoša
V PlevPu se je ustrelil - .g ve5 Gjoka Antonijevič. ker »ni moge	k k,
gledati troljenie svoih sester	;titj z
so stradali, ker j h ni mog .g nani-svoio malo državno plačo«. pismu* reč zanisal v svo'em poslov	jjjge
V Podgorici >e uničil poia dva mi-in dve gostilni. Škoda znaša
lijona kron.	štiri	leta
V Subotič' so obsodili nariice. k®r težke ieče služkinjo Mar JO ,-,skodovala je izvršila 17 različnih tatvin ghiŽk-ma ie stranke za več tisoč dinari •
ie žrtev kapitalističnega sis _0dilo so-
V Velikem Bečkeretu le od zapora, dišče llijo Bakoša na 6 mesec«lftf ker ie ored dverm meseci um Držav-svojega prijatelja Pavla Tele • eniZke ni pravdnik se ie pritožil žaram
kazni.	. ^0iiia 2lletIla
V Clevelandu se Je uatr,/(iijko Brdo Fannv Grle. doma iz vasi	ker ji
pri Ilirski Bistrici. Ustrelila se • ^ fe-ie zdravnik povedal, da zanjo ^ako šitve. Bolehala ie namreč na jeu • poročajo ameriški listi.	za-
Žalostna zgodba 89letne ^a vlo* konske žene. V Chicagu je	p0ro-
nrVa S9letna žena tožbo za	e.
žila neka 89letna žena tožbo za ko. Njen mož ie star 70 let iti ie
lik zapeljivec in neozdravljivo yij je
Ni svoie žene samo varal- zav sarrt0 tudi nietio nremoženie. ki ie znaš — pol milijona dolarjev.
Cel le- anjska
Stanovanjske razmere. Stanova ^ beda .ie zelo veliko socialno zlo, v- ka-do priznali vsi, ki imajo v tem1	če
ko skušnjo. To zlo se pa. se P ezVestefl je posestnik stanovanjske hise	kj	g.
špekulant. - V Gaberju je kuP 1 " sta-Senčar stanovanjsko hišo, v Ja je bil nujejo sami proletarci. G- S je po-prej sam najemnik, vojna_ Pa ‘ jjd »J® magala na noge Bil je vojni m ^ r^ne radi tega lahko porabil svoj	toiiko.
trgovine, ki so mu prinesle ki*
j3a Je kupit hišo za pot milijona kron.
Takoj, ko je postal hišni gospodar, je zvišal najemnino, češ, da bo pustil hišo popraviti. Tega posla se je lotil na ta način, da je v prvem nadstropju n. pr. iztrgal izlivnik in zabil stranišče, da morajo stanovalci hoditi po strmih stopnicah v pritličje. Stopnice so na prostem, razsvetljave menda ni, torej je vsakemu na razpolago, da v temi pade in se ubije. Zimska okna je pometal v drvarnico, da jih ni treba popravljati. Naj zmrzujejo ljudje! tako si misli kapitalist. Vsak kapitalist tako misli in dela, le toliko je včasih razlike, da se zna ta bolj, oni pa manj skrivati. Gospod, ki smo ga opisali, nastopa z vso svojo prirojeno krutostjo celo proti nedolžnim otrokom, ki so zgubili Pred letom stariše in se morajo sedaj sami preživljati. — Opozarjamo okr. glavarstvo in občinski urad, da si stvar °ffledata in ukreneta vse potrebno, dokler je še čas.
Izkoriščanje uslužbencev v gostilniški obrti. Neki gostilničar v Celju je Pred 14 dnevi po posredovalnici^ »Hiit-*ig« v Celju sprejel delavca v službo kot hlapca. Ker je dotični gospod gostilničar vedel, da je novo nastopivši rokodelski Pomočnik, ki se nahaja v bedi, je napravil Ž njim invidualno pogodbo z mesečno Plačo, reci in čitaj 100 (sto) dinarjev, kar znaša dnevno 3.33 Din. Poleg te milostne plače mu je bilo odkazano ležišče v hlevu, da je spal na slami. Pod hlevom se nahaja kanal, v katerem je vse polno Podgan, ki so poskrbele za nočni koncert. Hrana je bila istotako plači in stanovanju primerna. Delavni čas je trajal vsak dan 12—14 ur. Dne 25. oktobra je ptnenjeni delavec zapustil paradiž gosp. Žumerja ter zahteval svoje dokumente, ki mu jih pa g. Žumer ni hotel dati, ker J‘e vedel, da za 100 dinarjev ne bo^ dobil hlapca, ki bi mu cel dan delal ko živina, zvečer pa še gostom vrata odpira! in v hlevu spal. Ko je sodr. E. Doležal pripeljal policista, potem je šele dobil _ svoj Potni list brez vsake plače. Sele na inter-vencHo s- Leskoška je g. Žumer stisnil delavcu v roke še 15 dinarjev namesto 50 dinarjev. Toliko v ilustracijo delavcem, ki plačujejo drago vince. —
Okrajna sodnija. Dne 24. oktobra se je moral zagovarjati Konrad Višič, pekovski vajenec pri tvrdki Fr. Koren radi § 16. zakona o zaščiti države, ker je med časom pekovske stavke opozoril vajence drugih pekaren o zakonu o zaščiti delavcev, v katerem stoji zapisano, da je nočno delo v pekarnah prepovedano. (Prepovedano je nočno delo za ženske in mladoletne delavce.) Zaradi razlaganja zakona je gospod Kiirbisch, bivši predsednik, vložil ovadbo na ^policijo. Policija je odstopila zadevo sodišču. Pred sodiščem je bil Višič oproščen, ker so dognali, da priča g. Kurbischa, vajenec Leopold Kiker (že predkaznovan), laze. (Opomba poročevalca: Gospodje Kurbi" schevega kalibra so pred stavko izkoriščali konzumente, med stavko pa vajence in ženske, ki so jih vpregli za nočno delo. Na vse zadnje se je pa g. KurDisch opiral še na zakon o zaščiti države, ker se je imenovani vajenec drznil povedat svojim kolegom resnico. Ta razsodba naj bo mladoletnim delavcem v pouk.)
Maribor.
Zikov kvartet se je povrnil s svoje zmagoslavne turneje po tujini in nastopi 9 novembra v Mariboru. Predprodaja vstopnic po 25, 20, 15 in 10 Din pri H6-ferju in Brišnikovi.
Oni sodrugi. ki so nanovo vstopili v esperantski kurz »Svobode« ozir. tisti.
ki bi še radi pristopili, naj se zglasijo V sredo 1. t. m. ob 4. popoldne pri s. Kocjančiču, Frankopanova ul. 12., 3. vrata.
»Enakost« pa »Volksštime« obljubljata, da bosta morda prihodnjič obširneje spregovorili, ker je uvodnik v zadnjem »Ljudskem Glasu« navedel nekoliko pikantnih zgodbic iz bivše mariborske okrožne organizacije. To bi bilo pamet'-no, če bi oba separatistična lističa enkrat zbrala nekaj stvarnih misli, na kar smo ju dosedaj zaman poživljali. In tudi skrajni čas je že, da spregovorita, ker ljudem je že jelo presedati, kar sta do danes priobčevala v odgovor na naše pozive, namreč psovke brez repa in glave, laži in naivna zavijanja. Govorimo s stališča ljudi, ker z našega stališča smo popolnoma prepričani, da se ^ nesocialistična ideologija ne da drugače »zagovarjati« kot z lažjo in zavijanjem. Zato pa vemo že vnaprej, kako bosta »Enakost« pa »Volksštime« prihodnjič odgovorili — če ne bosta zopet molčali. Na vsak način pa bi bilo potrebno, ^da storita vsaj eno, na kar smo ju tudi že zaman pozvali: Objavita naj z ozirom na svoje večkratne trditve glede obračunavanja centralnemu odboru tozadevno potrdilo s podpisi in datumom. Saj se menda ne bojite pokazati vsemu svetu ad oculos to, kar pravite, da imate?
Mariborski klerikalizem se pripravlja na volitve. Zadnjič je »Straža« priobčila članek, v katerem je zarohnela proti uvedbi nekaterih novih davščin po mestni občini, kakor jih je predlagal sociali-stčni klub ozir. pri stanovanjskem davku tudi klub NSS. Da spoznaš nekoliko, s | kakšnimi razlogi hoče mariborska črna i internacionala pripraviti sebi ugoden volilni teren, ti ni treba nič drugega kakor par citatov. »Cisto navaden rop«, »staro-veški roparski vitezi«, »roparski davčni sistemi«, »ropanje denarja ubogih ljudi« to so eni razlogi proti novim davkom in njihovim predlagateljem. Drugi razlogi so podobni temu: Socialisti so hoteli vino, ki ga v Mariboru spijejo letno 35.000 hektolitrov, »neznosno podražiti« z davkom 1 Din na liter — gospodom od črne internacionale, ki toliko delujejo proti al-koholiziranju s svojo »Sveto vojsko«, se ne zdi trej prav, če bi se alkoholne pijače tako podražlie, kar se pa, žal, ne bodo, da bi se vsaj nekoliko omejilo živinsko popivanje. Tretji razlogi spadajo med znane prostaške klerikalne laži: Na stanovanja nameravajo uvesti davek, podoben onemu, ki ga je svoj čas predlagal Akcijski odbor strokovnih organizacij v Ljubljani (takrat je »Naprej« obširno o tem pisal) in ki bi zadel le one, kateri imajo več sob ali pa prekomerno velike. Torej čisto jasno, da bi ne zadel revnih slojev, ki stanujejo, stlačeni kakor slaniki, po’ segnitih luknjah. Katoliška laž to dejstvo enostavno na glavo postavi. Četrti razlogi spadajo v humoristične liste: Klerikalizem se boji, da bo občina z novimi davki dobila — preveč dohodkov, ki bi jih ne mogla — uporabiti. Pri tem pa seveda niti ne omeni, da bi požrli samo stroški za zgradbo človeških bivališč onim revežem, ki so danes brez njih, morda več, kot pa bodo vsi davki skupaj znašali. 2e iz samih teh primerov je videti, kakšne imenitne in za vse dobro navdušene glavice so te klerikalne. In se nekaj lepšega je videti iz teh primerov: Namreč, kakšne glavice morejo biti šele one ki sklepajo s takimi ljudmi volilne kompromise, pa čeprav na temelju lepih programov. In vendar so takšni ljudje: V Ljubljani sestavlja neka skupinica, ki hoče biti po vsed sili socialistična in celo
v rvezl z našo stranko, to je skupinica
okrog »Zarje«, skupno listo z ravno-istimi klerikalci! Kar je pa najbolj zanimivo, je to, da se druga podobna skupinica, tokrat pa v Mariboru, na vso moč navdušuje za prvo skupinico in to celo tako daleč, da na vso moč hvali njene volilne kompromise z istimi klerikalci, ki jo v Mariboru psujejo z »roparji« in jc tirajo pred kriminal! Delavstvo, premišljuj nekoliko o takem socializmu!
Iz strok, gibanja.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v sredo (praznik), dne 1. novembra ob 9. dopoldne v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje.
Kongres brivskih pomočnikov Jugoslavije se bo vršil 29. in 30. novembra t 1. na Brodu na Savi. Glavni namen tega kongresa je zedinjenje v glavni sindikat. Dnevni red bomo še pravočasno objavili. — Pripravljalni odbor.
Vestnik Svobode.
Sestanek abstinentov ljubljanske »Svobode« se bo vršil v torek. 31. t. m. točno ob 7. zvečer v osrednjem tajništvu. Vabljeni vsi abstinenti!
Odborova seja ljubljanske »Svobode« se bo vršila v torek. 31. t. m. ob &. zvečer v običajnih prostorih. Seje naj se udeleže vsi odborniki!
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 60.50 Din 1 češka krona 1.9S Din, 1 frank 4.35 Din, 1 lira 2.48 Din. 100 avstrijskih kron 8 par. 100 mark 1.70 Din. V Curihu velja 100 naših kron 2.27 švicarskih frankov.
— Ministrstvo za pošte ie prejelo zadnje dni na račun vojne odškodnine iz Nemčije veliko množino brzojavnega in telefonskega materiala.
= Mednarodni gozdarski kongres dežel okoli Sredozemskega morja se je začel 30. oktobra. Naš delegat je dr. Aleksander Ugrenovič, profesor na štt-marski fakulteti v Zagrebu. Kongres bo obravnaval vprašanja o najboljšem načinu negovanja in izkoriščanja gozdov. O lesnih izdelkih, ki jih dežele okrog Sredozemskega morja najbolj rabijo itd
= Naša agencija za trgovino z lesom v Kairu. Kakor znano, se je naša lesna/ industrija zelo razširila precej tudi v, Egiptu. Da se naši lesni izdelki še bolj razširijo v Egiptu namerava osnovati vlada pri našem diplomatskem zastopništvu v Kairu poseben oddelek za veletrgovino z lesom.
= Po poročilu ministrstva trgovine so izvozili do konca septembra iz Jugoslavije 500.000 vagonov lesa. Samo ix Slavonije je od teh 300.000 vagonov.
= V Angori bodo te dni začeli sklepati trgovinski dogovor med sovjetsko Rusijo in Turčijo. Ruski zastopniki so že na potu.
= Sladkor iz Jave v Trstu. V Trst
je dospelo 56.000 vreč sladkorja Iz Jave* pričakujejo pa. da dospe te dni tudi slad-* kor iz Japonskega. Ker bo v kratkem začela razpošiljati tudi Češkoslovaška slad-* kor letošnjega pridelka, upajo, da bodo radi večje ponudbe cene sladkorju padle.
= Na Ceskem bo premog lz ostrovskih revirjev po zadnjem znižanju mezd za 25—28% cenejši.
= Francija ima v prometu bankovcev za 37.128,806.000 frankov Anglija zai
121,600.000	funtov, Avstrija za 2.59 bilijonov kron. Jugoslavija (po zad* njem poročiln »Narodne banke«) za
5.153,297.290 Din. Metalna oodlasra naše Narodne banke znaša 421.375,147.54 Din.
= Rusija uvaža sladkor. Po proračunu komisije za prehrano potrebuje Rusija 3 milijone pudov sladkora iz inozemstva (pud = 16 kg). Z uvožen'm sladkorjem una.io znižati cene domačemu. ki je silno drag.
Bopisi.
Hrastnik. (Neznosne razmere v steklarni.) Malokdaj se sliši kaj iz našega kraja, zlasti pa iz steklarne, kjer vladajo nepopisne razjnere. katere nas silijo, da se oglasimo v javnosti, da s tem pokličemo merodajne faktorje na pomoč za odpravo raznih protizakonitosti. ki v tem podjetju vladajo. Ker se podjetje ne drži osebnih (ustmenih) in pismenih obljub, se dogaja, da morajo zaupniki za vsak košček pravice intervenirati. Pri intervencijah Pa slišijo dostikrat imena »Gauner«, »Liigner«, »Lump« itd., s katerimi jih gospodje pri podjetju odlikujejo. (Najbrže zato, ker delavci zanje delajo.) Vsakomur je gotovo znano, da delajo ravno steklarji pri največji vročini in se radi tega silno potijo. Podjetje se do danes ni pobrigalo, da bi napravilo vodovod za te reveže. Prisiljeni so. da pijejo pivo za gašenje žeje. (Da lahko kapitalisti delavce potem imenujejo pijance.) Ravno tako nerazumljivonam je nadalje, zakaj podjetje še do danes ni upehalo oziroma napravilo kopeli za delavce, katere so iz higijeničnih ozirov nujno potrebne in celo po zakonu o zaščiti delavcev predpisane. (Kje je inšpekcija dela?) Ravnotako je s stanovanji velika .mizerija. Več družin je prisiljenih, da stanujejo skupno z drugimi, ker primanjkuje stanovanj. Nadalje: delavstvo ima črno na belem, da bodo novi delavci le sporazumno z zaupniki sprejeti v delo. Gospodje pri obratovanju se tudi na to požvižgajo ter pridno importirajo delavce
iz Nemške Avstrije, dasiravno ie tudi to po zakonu o zaščiti delavcev prepovedano. S tem si podjetje hoče preskrbeti rezervne armade pri eventualnem znižanju mezd in da bi potem še boli surovo lahko Dostopali z delavskimi zaupn ki kakor že postopa:o. Nainesramne:ši akt izkoriščanja delavskih žuljev se ie pa zgodil nedavno na sledeči način: Podjetje je prodalo v Banat nekemu trgovcu steklo. Isti trgovec je pa mesto denarja poslal debelo rejene sv’nje. Te svinje je pa tovarna razdelila na delavce in sicer po 80 K za živo vatzo. Pogodili so. da bodo vsakemu, ki je dobil kos svinje, odtegovali na obroke in to ne preveč občutno. Sedai pa ko cene ž'vilom padajo je pa ravnateljstvo šlo in odtegnilo delavcem kar naenkrat 100% od zaslužka. To pa
ševno prespalo razne zg-°d°vmske mente in se ne da preko noč1 P v Radi tega se dogajajo slučaji,	.	0
naših vrstah izrazito nemško na . ,.a=0 misleči elementi. Ti pristasi
[JI lOiuoi	i
na našem praporju označeno rne j^oli nost. Mislimo, da je danes J.as1];0 ax_ da smo za jugoslovansko edmstv žavo in v koliko da smo mednarodni, i. ša mednarodnost je ta, da smo v zvezi z zastopniki delavstva celega ta in razpravljamo na skupnih ko , « cah v vzajemnih akcijah zoper ^ stični in imperialistični razred.
kul
Za dosego sklepov teh konferenc imamo sy^e
strokovne politične, gospodarske turne organizacije. Ne bomo *e . V če spravimo v sklad z opozori. ^ turno organizacijo
a L,	*
»Svobodo«. S
poraz-
har naemuai iuu/o uu zasiuzKa. io pa	0	i„-	rovrlpliena	v	ra/.-
ob času. ko se lahko dobe svinie po 60 K j |^C^Seke° hočemo izobraziti delavski
žive teže. Razume se. da tako postopanje delavstvo razburja do skrajnosti. Opozarjamo merodajne činitelje zlasti pa gospoda obrtnega nadzornika da si čim-Dreje ogleda naš »narad'ž«. in sicer zahtevamo, da se obisk izvrši v snrslu predpisa po zakonu, da pride pregledat tovarno med delavnim časom ter da posluša tudi delavce, ker le na ta način bo gospod ki ie od države plačan, dobil jasno sliko, ne na v pisarni pri gospodih!
Več delavcev steklarne.
Šoštanj, Govorice se širijo, da hočejo tudi v tuk. kraju ustanoviti podružnico takozvanega nemškega »Kulturbun-da«. Kakšno ozadje ima društvo, ne bomo podrobno analizirali. Pribiti hočemo samo, da je društvo čisto gotovo produkt v naši državi živečih nemških nacionalistov. Smatramo pa za potrebno, da nekoliko opozorimo sodruge in sodru-žice, sicer bi šli mogoče agitatorjem tega društva na lim. Čudno ne bi bilo. Mentaliteta Šoštanjčanov je bolj nemška kakor slovenska. Krivdo je iskati v dejstvu, da so obmejne kraje dolga leta hudo germanizirali. Prebivalstvo pa je du-
da
bomo
delav-
j naraščaj, ker smo prepr cam,
1 izključno le na ta način dovedli stvo do razredne zavesti, in to je l ni pogoi za dosego socialis icn h • .
I Naša »Svoboda« ni slovenska ! da« Pri njej so včlanjeni pripadnik- vse.
narodnosti, kolikor jih pač pri nas I ki streme po kulturi, dočim se z0V„ .«{ur. 1 ška organizacija - .Deutscher Ku,mr_ bund«., katerega elan more b ti dnež> ški nacionalist Tu *ici zajec.	nem-
delavec, gospodarsko odvisen od škega kapitalista, se bo k^a^u^urbund«,
nemško naC.^!|ja nim kapitalistom. Dosedanja agi »Kulturbunda« nam je nokazata, _	{0>
imeli že nekoliko uspehov. Do^ tranKi Tako se bodo razmere v nasi kdo konsolidirale. Z momentom, _	p0.
zapustil socialistične organizacij , trdil, da ni bil nikoli socialist m w mo mi vedeti!	————
Odgovorni urednik: Anion	SSJ)-
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v iinenu po'
Kmaiu	‘	j
govoriti in bo vstopil v ta »Kultur ^1^^
ter s tem delal štafažo i
Dosedanja
Tisk Učiteljske tiskarne
v Ljubija"1'
Florjanska ulica
Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfinejše krvave in mesene pečene klobase,
vsak pondeljek četrtek in petek j Vam prenQvi |n strokovno shrani polkajene kranjske klobase in re-! berca. Izborna kuhinja, vsa jedila po lastni ceni. Toči se samo prvovrstna domača vina. Producente samo prvovrstnih finih vin vabim, da mi prinesejo vzorec.
A Kajfež.
i
prek® sime
rokavice^ n©.gawBce,
naleen&je pri:
a. Sinko vic nasi. K. % O % S,
Ljubljana, Mestki trgi IS.
Zimska sewj£
Velike množine
bEaga ravnokar dos ^
A. & S Skat*«*®
Ljubi lana, Mest««
ob malenkostni pristojbini
tvrdka J. doreč
Gosposvetska cesta 14.
mm#
Neva lekarna v Uubljana.
Mr, Ph. H. Kamor vljudno naznanja, da je otvoril
no¥© Sekamo
v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 36 v neposredni bližini glavnega kolodvora.
Oddaja zdravila tud! Slanom bolniSkc blngajne. Posebno pripravno za one, ki sc £ I m mudi na kolodvor.
wf V Parad'žil
sta bila brez obleke
ADAM in EVA-
sedai tega ni treb<>, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke v trgovini
O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5*6.