MARICA BARTOLOVA: Trpljenje mestnih otrok. o siniiO bili mi še tafco ¦mladi, kakoir ste vii sedaj, dragi »Zvon-čkovi« čitate<]ji, smo poznali voljno saimio foiliko, fcoMkoir smo slišali Tnolitr v cerikvi: »Kuge, lakiote in voone reši nas, Gosipod!« O vojni pa, o frontah, jairkih, boimbah, granatah, šrepindJh ¦miismo niti slišali nifcoJi. Kako vse drug-ače je z vaimi sie-daj, otroci •mojii! Kak.c dobro pozmate vse take atn .enake be&edie, toi vas ]ih je ina-učila, žal, ta nainesrečneijiša vselh voiim! Da, ida, ubožci' itnodi, tudi vi •občutite sedanj-e hudte čase; tcda vii, ki ste tako sriečtiii, da bi-vate na kmetih, ne občutiite ieh hudih časoiv taiko hudo v priiraeri' z ubo-gimi vašimii &oivrs.tnik:i, ki žive v mestih in prednrestjiiih. Tii uboižci so naj-nedodžneijše ŽTtve, fcrute vojne. Vi taim z,u.naj na fcmetih ¦ionete pač svotje »očets m bnafce v viojakih, v vojni in na fromtah, a vaše srce ]e še prenrladio, -da bi rrnagto oboutiti in si predstavljati smrtno nevairnost, ki «o v njej vaši draig-i. V šoli, na paši, ip-ri igrah se zamotLte in razarti&lite. Doma dobiVate mileka, kruha, kaše, fižoila, kromipirja in .ksair ije takih stvari — vse1 tudi zabe-ljeno. Vaša ličeca so rdeoa in 'OJkirogila, ivaši žjvoitki so lepo zaliti. Kako vse drugače pa, je z vašimi imalimi sovinstniiki v iinestih in predmestjih! % Ti i:majo tudi svoje očete in brate v viogni :kakior vi1, a 'pozabiti rne mo-rejo ne njih, h otrolk -v mestih iin pred-¦mestjih n\so »rdeča m -niso ok'ric®la; obrazi so se jitmi podaljšali, Mčeca so jiim siva in oči udrte in povečame zaradi upadJih obrazov. Mislijo .sam» na hrano in kruh. M«d sabo se večkrat pcigiavarjajo, kalkio ije, kaj i'n fcodikioi so jedli pred vojno. Ob satnih spomioiih jim zažare 'ObTazi in se jim- zaiisikrišo oči. V miisJih mima|O' mič drugega, nego kaj dobe za kos.iilo iin kaj za večerjo. A ko pokosijo in poivečeirjaj-O', so lačni, kafcor so> bffi prej, saj jiim imatere ne .mrore^o pripravifci ne dovolj gjoistifh, ne dovolj zia!belij.en'ih jedi1. -Ko1 poJa-gajo žlico iz TOik, so njih obrazi žalostni in čmerni, jesti -ao ravinoikar pri-čelj, pa že nd ničesar več. In san]a se jian itudi o kruihu vn brani. Večkrat zajoče tak ispeč ubožec in kriči: »Moj Ikruih je odfoml Joško, mioa kruh je vzel Jatifoni!« V šolii doibivajo fcoisilce1, borno sicer, a če bi dobivali še 'dicima svoj del, bi bili mioTda siti vsaj enkrat na dan. Toda miaitere riačunajo na šoilsikoi ko-silo in .njihov del -razdeilč onim, k[ so doima. Takoi so ti ubogii želodčki vedno nenasičeni, in otroci čutijio, Ikakar bi jim bila, v iželodcu ikakšna ži-val, ki jih grize, razjeda in vedno zahteva: Še, še>! Po bosiilu dobivajo v šoli 'tudd 'kosiček kruha, kii je črn dn časih ,'kisel i'n grenaik. A kafco so> gia ve- 40 sc!i naši ctroci! Nekateri so tako srečiri, da ga ¦sin.ejo kair pajesti doirrov grede, draffi ga pa nnorajo pirines-ti deimov, da bo'do< .lrainie urezale poipo'1-dne kosček manj za maliico. Kako poželjivo gledaao vdiife. cči bcinni vojni kruh, iki >ga ima dobiti šete ob 5. popoJdine. Zebe ga, (micdrakast j-a v ©braz, nego tisto oroo vodo s cikorijo breiz kapljice mitelka. A tista žlval tam noitri v žeilodcu krio, razjeda, lioče še in še. Otwk 'Oidloimi mirviiooi, od-jjrizne dn-ugo, kr.uhok se drobi, in VTOoici jete še1 neltoaj dnoibniih tooisokoiv in drobtin. Kio te pdnese še> sirečmoi doraoiv, je tu zcpet gioirje. Binatci iim se-strice — vsaik odišoipne mralo, da »poikusi, kakšen je dames«. Bden bratov rnu po^nuja za ko-sček leipo sliko ali :kaj drugega. Popoldne pa poipije ubo-žec •samo čroio, grenko oikorijo, za večerjo dobi neikiOiMikiO' žlic reidkeigra ¦močnika. In naslednjega dne &e zaone isto trpillensje. Zbude se iste misl;i, k ista neutešna poižeiljivost se ogilasi. W Pa še drag&če trpe ti naši ubcžci. Staiti 'mioTaiio Majmireč čaisih po ure L in u-re na imrazu, dežju in v megli, da dobe na strogio odimerjeine. izlkaizinice h oni borai, tako^ skopo Ddirtnerieni kruhek. PridieijiO' časi, bo izimanjkuje ikru-P ha, m tedaj se tak ubožec poistaiv/i pred ipnoda-jainroo1 ob 10. piredpoldne za kruh, ki ga ima dabiti šeJe >ob 5. popoildne, Zebe ga, modrikast je v icbraz, r zabuhle ima Tioke od >oee;blin, pa preskakuje ,z eme noge nai dmgo in taka ¦ iz vrste do vogaJa gledat, ali še ne peljejo1 iknuha. (Pne:j si pia še dobro za-B gotovi >mesto teT zabjčuje oneanu, ki je pired njim, in oneimu, iki ie ,za tijim: I »Ol&j, tukaj sem jaz, da vieš!« Je li čudio, da odščipiiiie sedaj — ko nese I težko dcčakani fcruh domov — mrvico ob^strani, iker štrJii ravno tako ¦ navzvun, aJi da odlocmi' na krajcu skorjico, ikjer bi se naljimianj poanalo? Ce ¦ se pa kar »samo« preveč cdLo»ni;i, ga čaka doima; ostra beseda, aikiO' ne! tudi B še kaj drugega. Kao veste vi, oitr.očiči', tam na temietih o vrstah za me&o, I oglije, .mleto, zelje, pe*roileo ? Sedaj je to pri ms tmialo 'bolj .uTejenio, a naši W oitroci so stali- za vse to v vrstah ure in wre dan na dan, st> prelzebaili in I strašno tr-peli. B Dočim se vii, Citroci, tam zunaj gnejete ob goiriki peči iin iveiseto gledate ¦ vun v lepo ziimsko poikrajino', prezebajo vaiši u:bo>gii ¦soViratndioi v nezakur-m jenih prostorih, se tresefo mraza in gladu. I Za vse ito ne veste, otroci, tam. zunaj na .k/matjh, ker imate drv, slad- ¦ kega mileka in tiečine kaše in so vaim. ltfčeta rdeoa in okroigJa. Taimi noitri v ¦ želodčku pa, kfler irnajo miestni ortroci tisto strašno 'žival, ki ji!h razjeda in H vpije: »Še in še!« — tam notnii imate vi lep rntiir, kakor bi ne bilo' strašne, I krute vioijne, I Zaikaij vam giovorim o iteim? Zato> da 'boste viedeJi, ikako huda pritiska B vojna zJasti na mestno' mladdno, in da boiste im.eli z .njo' šs več sočutja in ¦ u.sm;Mjenja, kakor so ju diaslej gojila do vaših mestih vrstnikov vaša. I blaga srčeca.