SSovensha Hrajina. Agrarni interesenti. Kakor ee čuj«, se je dokočno le uredilo vprašanje agrarnih nnteresentov v severnih krajih države, kar je v prvi vrsti važno za nas v Slov&nski krajini. V minietrstvu za kmetijstvo je bil sprejet sklep, da ee agrarnim Interesentom v severnih pokrajinah, to je v draveki banovini, odpiže od dolga za prevzeto zemljo 50%, v južnih kraJih pa 80%. Ostanek dolga pa bodo morali agrarni interesenti plačati v 20 letih, torej v maSh obrokih. Ta vest je za na&e koloniste, kakor tudi za male poseetnike življenjske važnoeti Jn smo prav veeeli tega sklepa kmetijBkega ministrstva. Surovost sedanjosti. Kakor smo že večkrat ba tem mestu poročali, eo naši ceetni odbori telo delavni. Zlaeti ugodno je vplivalo na ljudi vsestranska skrb za naše ceete, zlasti pa nasadi ob nj.ih. Že dve leti sem sta sreska cestna odhora v Lendavi in Soboti z vso vnetoo nasajala miada sadna drevesa. In vendar bo se našli zlibovci, ki eo se v soboSkem sretu lotili teh mladik in jih poskodovali. Pri tem trpi v prvi vrsti poleg Skode tudi ugled prebivalstva. To je rea surovost sedanjosti, ki nima primere. Cudimo se le, da se še najdejo ljudje, ki g^-edo delat akodo sameinu sebi, saj je moral vendar veak davkoplačevalec pri6pev ti svoj delež za javne obcestne nasade. Beltinci. Zadnje čase smo postali bolj tihi v naših Bedt:ncih. Nič poeebnega se pač ne zgodi, zato smo bolj tiho in se ne kažemo radi svetu. Pač pa smo doživeli dne 30. nov&mbra z«lo lep večer. Igra je bila v hotelu »Krona«. Igiali so Janeza Jalena igro »Bratje«, štiiidejanko v proslavo 1 .decembra, to je dižav nega praanika našega zedinjenja. Igra je bila podana v sploano zadovoljtsvo zelo dobro. Igralci so se potrudili in nam nudili re-s lep ve6er, ki bi ei jih še želeli. Med odmori je igrala godba iz Sobote. Sobota. Poročil ee je dne 24. novembra kontrolor tukajšnje davčne uprave g. Stanko Fabič z gdč. Schontagovo, zasebno uradnico. Cestitamo! — Glasbeno di-uštvo v Soboti je koncertiralo dne 23. novembra z bogatim sporedcm. Vee točke so bile predvajane res dobro in tak:h večerov bi si želeli še več. Goinja Lendava. Možakar straši! Ta.ko so začeli šušljati otroci, Tam nekje da je, ima veliko belo brado in visok črn cilinder na glavi. Za stvar so se začeli zanimati ljudje. Žandarji so ga obiekali in dognali, da je ta možakar mlad revež, ki so ga imeli skritega v hiši. Nastal je halo! Priali so bratje in mati in ao zahtevali reveža nazaj. Težko je šlo, pa udati se je moral v usodo, odšel je z domačiirr. In ijud.je so začelf govoriti: Malii »hidveški škandal« ee je iz Sobote preselil k nam. Razlika da je eamo v tem, ker so tam morali gospodj-e iplačevati za piš.ke 6 Din, tu pa je revček jedel zastonj. Škoda, da je odpravljena v kulturnih državah Ijudska sodba, ker naše pošteno ljudstvo bi obsodilo in v bodoče kaj takega prepre&ilo. Poeebno še, ker so prizadete osehe v javni službd. Takih ljudi pač ne moremo spoštovati, ampak eamo želimo, da eo daleč, daleč od nas! Muzika vahl! Komaj duhovnik izgovori v cerkvi pri v&čern:cah »Amen«, že udarijo na oesti pred gostilno cigani svoj marš: kar k nam, ljudje iz cerkve, na muziko in plee! Kaj takega se v bodoče ne sme več zgoditi. Pustite poštene ljudi vsaj v cerkvi in okoli cerkve v nrru, oni ho-čejo mir, ker Boga so prišli v cerkev častit in ga prosit pomoči. Saj je dovolj, da nimamo celo noč mira, ko se derejo p,ijanci in muzika po cestah eem in tja. Črensovci. Dne 30. novambra nas je zaipustil g. kaplan Ivan Bejek, ki je bil premeščen kot provizor v Pečarovce, dekanija Sobota. Na predvečer, dne 29. novembra, smo se zbrali v šali (pevakd sobi) Stevilni prijatelji g. kaplana. Ta skromni večer je pokazal, kako ljudstvo, posebno pa še ljudstvo Slovenske krajine. ljubi in spoštuje dobre in delavne duhovnike. Ganljive poelovilne besede so izrekli gg. obč. predeodnik, predsednik Prosvetnega društva, g. župnik in g. šolski upravitelj Križman :z Dolnje Bistrice. Vsi govorniki eo povdarjali in hvalili veliko delavnost odhajajočega g. provizorja Bejeka. B 1 pa je to res mož dela, neuniioirno delaven predvsem v cerkvi. Vsestran-ko je bilo tudi njegovo udejetvovanje v kršč.: organizacijah. Bil je duša tukajšnjega Prosv.:| dmštva; z velikim uspehom je sam režiral ig-' re. V zadnjem času je imel izpo&ojen od Pro.ivetne zveze v Mariboru aparat za skioptične sl'ke ter je z njim brezplačno predaval po vaseh naše obši^ne župnije. Bil je steber našega dobrega cerkvenega pevskega zbora, ki mu je !a večer prepeval po>d vodstvom g. organista Žižeka. Marijini družbi je bil vodraik in svetovalec. Pri ercu mu je bilo naše katoliško časopisje, zlaeti »Slovenski gospodar«, za čigar razširjenje je najve^ storil. Bdl je tudi odličen katehet, za katerem plaka naša šolska mladina. Zgubila je velikega prijatelja in vzgojitelja, ki je znal biti strog in obenem očetovsko dober in pcžrtvo- alen. Koliko je razdelil podobic, sladkorja, »Lufic« na evoj račun, to vemio le mi, ki emo bili z g. Bejekom v ozki, prijateijski zvezi. G. provizorju Bejeku želimo na njegov&m novem elužbenem mestu obilno bo.žjega blagoslova! Črensovci. Prosvetno društvo je priredilo na piedvečer sv. Miklavža dn« 5. decembra »Miklavžev večer«. Zbralo se je mnogo otrok in ljudi, tako da je bila dwrana našega Donia nabito polna. Na sporedu je bila lepa mikla-vževa igr'ca in obdarovanje otrok. Ob tej piiliki je bilo obdarovanih mnogo otrok. Miklavž pa tudi ni pozabil g. župnika in pvedsednika »bfine, ker brez njunega dovoljenja gotovo ne bi smel priti k nam. Črensovci. P^osvetno društvo se zahvaljuje vsem cenjenim trgovcem, kakor: Kocetu, Za,par.ju, Klepcu, Žerdin Marti.nu, Žer-din Kaziniirju, Kramajju, Štimec Joeipu, gospej Bau^' erovi in g. Vaupotič Karolu za darove, ki ŁO jih nam darovali, da smo j.ih na Miklavževem večeru razdelili otrokom. Bog plačaj! — Odbor Prosvetnega društva. Euzma. O Božiču bomo imeli v naši pocIruZ? nic: cerkv&no opravilo. In da bi bilo tem lep? še, je naša šolska upravitelj.ica vze.Ia v roke' pevski zbor in prav pridno vadi božične pes-i' mi. Naši upraviteljici na tem meetu že vna^ prej zahvala, saj veliko žrtvuje, samo da bo ob praznikih tud: zunanja slovesnost tem sijajnejša. Mura je naplavila žensko truplo. Dne 25. no-; vembra so našli v strugi reke Mure pri gibin« skem brodu žensko truplo. Ženska je bila v vodi okrog eden meeec. Pri sebi ni im&la ničesar, po čemur bi se jo dalo epoznati, a kakor kažejo poizvedbe, je to bila Bauer Šlefanija, rojena leta 1909 v Deutschbach, pri&tojna v Eggenberg pri Gradcu, ki je dne 21. oktobra t. 1. skočila v Gradcu v samomorilne.m na.menu v reko Muro. Imenovana je bila po-koipana dne 26. niovembra na pokopališču v DolnjJ Bistrid.