ARHIVI XVII 1994
Poročila o delu društva in zborovanuh
131
Občni zbor dni Siva jc bil 2 marca 1994 v sejni dvoran, Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani Kongrcsni trg I v Ljubljani, Občnega zbora drnilva sc j« udeležilo 74 članov.
Podana sc bila poročila o dniilvenem delovanju v letu 1993, programi dela za leto 1P94 oziroma Sc dlje v prihodnost. Predstavljene so bile publikacije slovenskih arhivov kot tudi dnige objave članev društva. Nato so h le Sc volilve v društvene odbore in komisije Razrešeno je bilo prejšnje vodstvo in izvoljeno novo i' sestavi: predsednik mag. Milica Trebše Šlolfa, podpredsednik Ivan LovrcnČiČ, tajnik mag. Loj;; Tršan i blagajnik Mihaclr Knc>, Člani izvršnega odbora so: Metka Hukovšck Marija llernja M;.slcn, Lučka Ma ček Berrik, Lilijana Žnidaršič, Miroslav Novak, Tatjana šenk. Aleksandra Pavšič Miloš :.n Marjeta Vo-dopiv«e Manjka šc ¿lan z. Oddclkr. za zgodovino Fi'ozofske fakultete v Ljubljani, ki pa naj bi bil mcuovan naknadno.
Član. uredniškega odbora društvenega glasila Arhivi jo: glavni urednik dr. .lor.e Žontar odgovorni Matevž Košir in tehnični urednik Jože Snhadolnik Ostal! Člani so: nag. Bogdan Kolar, Irena Mrvič, Jurij Rosa, Marija llernja Mi.stcn. dr. Peter Pavel Klasine, mpg. Ivanka Ci/.elj Zaje, Maruša Zagradnh -n mag. Lojz Trš*n kot tajnik [I rušiva.
Člani uredniškega odbora cinišlvcnc publikacije Vir so: glavni in tehnični urednik dr France M. 1 'olinar in odgovorni urednik mag. Milica Trcbšc Šiolla kol predsednik društva. Ostala člana sla se: dr. Joži - Miinarič in Janez K.)pač,
Člani nadzornega odbora so: Saša Sciic. Majda Ko' ačce i' Kristina Koglol.
Člani častnega razsodiSea pa so: Metka GoinbaČ. mag, Borut llilcman m mag Darko Dnrovcc.
Gašper tirni<J
Novoizvoljeni izvrSni odbor jc ,mcl do konca leta devet sestankov, na katerih jc obravnaval predvsem arhivske zakonodajo, pridobivanje spončorj v, proslavljanje žliridi selleinicc naScgr. društva, vključile s pnznanji zaslužnim arhivskim deiavccm pripravam, na bid publikacije in slavnostno scio. Sorazmerno veliko časa pa jc bilo vloženega v pripravo posvetovanja Arhivskega d rušiva Slovenije v Radencih, ki jc bilo posvečeno problematiki gospodarskih arhhov. Posvetovanja sc jc udeležilo petinšestdeset članov, iz opravičenili razlogov m bilo dveh referentov u tujine ir. pu.fr i cd n Daseherja 17, Nemčije m dr. I''ranti.šk.i Šiichme iz. ČeSke, ki pa .sta poslala svoja referata, ki sin o ju tudi prebrali. Marija Hcrn;n Mrslen sc ic udeležila NiimSkih arhivskih dnevov v 'iicsdnii, skupaj s predsednico mag. Milico Trcbšc Stol To pa tudi Avstrijskih arhivskih dnevov v Brcgenzu.
Loiz Tršim
lf). posvetovanje Arhivskega dni šivu SRnjWiji Riidfiici 10 -11. 11. 1994
Glede na lo, da AJiivsko društvo Slovenije vsako leto zaupa organizacijo posvetovanja oziroma zborovanja arhivskih delavcev drugemu arhivu, je bilo letos posvetovanje v Radcnc.li ob soorgan'zaeiji Pokrajinskega arhiva Mar;bor. Od 10 do 12. novembra jc bila glavna tema 16 posvetovanja arhivske gradivo gos-potiarslva, tako kot ic bilo domenjeno na lanskem posvelovaniu v Novi Gorici Ds bi p/ merjali stanje v naših arhivih in arhivski znanosti s področja gospodarskih arhivov s tunno, ;mo povabili v goste d" Oltfricda Daschcrju 'z Ncmetjc .r Frnnliška Šuehmo iz Češke. Zborovanja se iz opravičljivih "zrokov r.isla udeležila. Sla pa pokazala resen naincn in poslala referata, ki smo ju v uvodnem deiu prebrali .n ju objavljamo v tej šlev.ik Arhivov. V tem deli, posvetovanja jc b;1 prebran luči referat dr. Jožeta 'Žo nt a rja Perspektive arhivskega ¿radivr gospodarskih fondov glede na novo zakon-idajo. O isti eni ic govoril tudi dr. Peter Pavel Klasine, vendar s posebnim poudar kom na trenuin problematik gospodarskih arhivov pri nas. Prvi dan ic bila še okrogla miza na teme glavnih referatov pod vodstvom Ivana Lovrcnčiča, zvečer pa družabni večer na Janževem Vrhu, Drugi dan jc dr Žarko Laza rev i i predaval o zadružništvu v Slovcni i v dob. kapial izma, Irena Lačen B^ncdičič in Nataša Budna pa sta podali pregled stanja in uporabe gradiva zadrug v AR S in ZAL. Zatem jc bila okrogla m /.a o popisovanju arhi-skegr gradiva gospodarskih fondov in problematiki enotnega Šifranta pod "od slvoin Marije Kos Popoldne sin mag. Vladimir Žumer in mag, Miran Novak podala svoje videnje problematike valorizacije doknmentarnjga gradiva gospodarskih pod'Ct, s poudarkom na novih nosilcih informacij ter na lo tematiko vodila okroglo mizo, Na popoldanskem plenarnem zasedanju so bili spiejeti naslednji sklepi:
1. Postopek sprejemanja nove arhivske zakonodaje jc prepočasen. V fa ^i denacionalizacije oziioma definiranja lastnikov bivše drnžbonc lastnine jc arhiv sko in dokumentarno gradivo zelo ogroženo.
1.a,	Arhivski1 inal.čna služba mora aktivno sodelovali pri oblikovanju zakonov, ki kakorkoli posegajo na področje varovanja arhivskega gradiva.
2.	Hkrati z novo arhr sko zakonodajo je nujno pripravil mdi pod-akonski akte, ki bodo urejali vprašanje arhivskega gradiva g>spodarskih organizacij, predvsem tistih, ki so ali bodo v državni lasti
3.	V faz. p-chodi. družbene v privatno lastnino jc potrebno zagotovili "pre.iodnc" oziroma "vmesne" arhive, ali oblikovali jasna izhod :5ča za hranjenje arhivskega in doKiimenlarnega gradiva v obliKi depozitov.
4	Ugotavljamo, da ni urejeno vprašanje financiranja dojavnosti ob "onsilnih" prevzemih in stečajih
5	Na državni ravni jc potrebno urediti vprašanje dokumentarnega gndiva (personalne mape osebni dohodki .) v odnosu do Zavoda za pokojninsko in
13?
Poročila o delu druStva in zborovanjih
ARHIVI XVII 1994
invalidsko zavarovanje ter vprašane, kdo ji. dolžan skrbeti za to kr.tcgorijo gradiva.
6.	Pri popisovanju arhivskega gradiva gospodarstva naj sc vnaprej prouči najprimernejša oblika obdelave glede na vrsto in vsebino gr:di"a.
7.	Ustanovi naj sc skupina arhivstov, ki sc bo ukvarjala z arhivskim gradivom gospodarstva, za kar je zadolžena matična služba.
8.	Valorizacija it. ugotavljanje ali evidentiranju klasičnega iii strojno ocrljivega arhivskega gradi» jg prednostna naloga slovenske arhivske tcor:je in prakse.
9 Potreben jc Stiidijsk. pristop pri reševanju odpriih vprašanj novih nosilccv informacij s področja arhivskega gradiva gospodarstva. Pri tem p." kaže »ipoštrvnti doseženo stoprjo znarja o valorizaciji klasičnih nosilcev informacij.
10. Vsa odorta teoretična in praktična vprašanja s pndroeja valorizacije in ohranjanja strojno berljivih dokumentov jc potrebno reševati ni podlagi liijili i/kuSenj, pri tem pa upošteval slovensko spc-ciiiko.
Zadnji dan, v n d bo to. jc Pokrajinski arhiv Maribor
organiziral Sc ekskurzijo po Pickmurju 7. obiskom
njihove pravkar odprte enote na lendavskem gradu.
/. ojz Tr.uin
Še (i Ki. posvetovanju Arhivskega društva Slovenije v Radencih
Spodai podpisani sva imeli "srečo'", da so naju na izvršnem odboru Arhivskega društva Slovenije dolo-č.it (v začetku aprila) za pripravo lem arhivskega posvetovanja in to zato, ker sc obe ukvaria"a (pc služben dolžnosti) 7. gospodarskimi fonui in obe službujeva v Ljubljani (ARS in ZAL). Tor da sk-.ipno število let najinih arhivskih izkušeni m doreglo niti številke pet in da _,e bila le ena od naju že kdaj na kakšnem arliivskcm posvetovanju, n1 b;l razlog, da naloge ne h mogli onraviti
Pa sva sc lol,h S precc, cntuziazma (očitno pre norimi idejami) in "Čustvenosti" (kot so nama pozneje oponeslij
N'sva želeli ponavlja-, starih napak (H Šušlar, Arhivski zborovanja ali kako vleči arhivski voz naprej, Arhivi, letnik XVI, št. 1-2, str. 138V Zato sva sklcn li: malo referatov, več okrogli.i miz in "živega" pogovora, konkretni rezultati pc b. naj bili posredovani vsaj matični službi in pri stoj nemn ministrstvu. Vodstvo arhivskega društva nain je podpiralo in obljubilo pomoč.
Z arhmstko Marijo Kos, ki sc ukvarja 7, gospodarstvom v kranjski enoti Zgodovinskega arhiva I.jubljana, smo v mesecu maju pod mentorstvom dr. Emc Urnek oblikovale teme vseh Ircli okroglih miz in glavnih referatov. Določili smo referente (Iri domaČe in dva tujca) in vodiiclic okroglih miz. Uujc referente
so predlagale avtoritete arhivistike, ki so poskrbele tudi za kontakt i ranje z n,imi.
Domača referenta (dr. Zontar 111 dr. Kiasinc) in oba tnica (Sladek in Daschcr) naj bi h I i pri predstavitvi glavne teme Perspektive arhi"skcga gradiva gospodarskih t on d o v glede na novo zakonodajo kratki in res 'cdrnati. Govorili nai V o p rili odnosi i in položaju gospodarskih arhivov v svojih državah in bi'i mogoče malo komparativni (dopolnjujoči). Voditelj okrogle mize nai b bil odločen, izkušen arhivist 7, gospodarskega področja.
Zato, da bi sc n vali no diskiuralo, sva skušali prisotne aktivirati in p. ¡praviti že prej. Poslali sva dopise v sen arh.vom z ustreznim pojasnilom in prošnjo za sodelovanje.
Vsi referenti so t ¡li tudi dobro obveščeni o tsmfili sva-i h referatov V Mariboru smo soorganizatorji posvetovanji! z dr Klasinccni podnbno prcdiskutirali želje za referat. Cc sva iskreni, sc nama jc zdelo, da hi on tilegni. bit šc najbolj j :drr.at in "pri stvari" o problemu gospodarskih arhivov.
Picdsednicn jc predlagala šc kakšnega gospodar-itveniKa al pravnika, ki bi "povedal kaj o arhivskem gradivu m gospodarskih arhivih z vidikr. gospodarske zakonodaje". Vse Iri smo sc sredi julija odpravile k prof dr. IlešiČu na Pra /no fakulteto m na Ministrstvo za gospodarske odnose s tujino li gospe laj farje vi. Profesor IlcšiČ mij bi kot strokovnjak za gospodarsko pravo predstavil tist: del gospodarskih zakonov, ki sc kakorkol nanaša na arhivsko gradivo oziroma na gospodarske arhive, Fajfarjeva pn, kako "morajo" tuja podjetja pri nas poskrbeti za svoje arhivsko gradivo.
Gospa jc takoj odpovcoaln sodelovanje, g. dr. Ilešič pa je sodelovanje obljubil. Njegova odpoved j c prišla s Iclcfaksnim sporočilom 10. II., tik pred pri-Četkoui posvetovanja.
Rok za oddajo referatov sc jc, potem ko sc jc posvetovanje preneslo z oktobr? na november, prestavil s konea avgusta na konce septembra.
Pi^ve referate smo dobili pioti koncu oktobra. Veliko referentov jc odpovedalo tik pred zdcjci, In pred-v dena /odiielji. a okrogle mize Nina Zupančič jc svojo odp.ived sporočila pravočasno, tako da jo je nadomestil Ivan Lovrcnčič, ravnateli ptujskega arhiva. Ceha Sladeka je zainenj-l rojak finclima, Daschcr je poslal referat, venda. jc odpovedal udeležbo, isto seje pozneje zbod lo 1 Šfinhmo, k odpovedim pa sc jc pridružil tudi dr Zontar, Dr Klasinc je poslal teze referata, k| sc v ničemer niso skladale 7. naslovom in našimi željan i. Edini, kije nalogo izpolnil zares profesionalne, brez zamud in tako, kot smo sc domenili, jc bil dr. Žarko F.nzarcvic z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljari Bilje eden redkih referentov, ki je svoi referat prcbial sam, čeprav je bil mišljen le za ir.tcrinezzo (da ne pozabimo, da smo arhivisti končno >;godovinarii) in je nazadnje verjetno šc najbolj pritegnil poslušalce
Kako jc potekalo posvetovanje veste vsi, ki ste sc ga udeležili. Od napovedanih slavnostnih govornikov, kulturnega ministia, županje mesta Maribora, pred str.vnika hotelu Radm r.i bilo nikogar. Za vse in Sc sam z.asc jc nalogo opravil direktor Pokrajinskega