DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI ..... i...— IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO V LJUBLJANI 1935 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO v'*v ■' -4'-"v V' ■.'• •* • ■... . : •• .. v/ : >,. • • • • .^v• .v-- • ■/ - - . . «-K ■ , ' • .;' '-’• ''v'v', J.'“'jfr«;“;'V■£’•■’€': . v' ;?• ’1: '' v 'v'"■: '■><£ . , ;n^VV{a;'Y; : . ; ' :>.;1 V- ' . DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1934/35 V LJUBLJANI 1935 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) t NJ. VEL. KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITELJ \ N J. Vlil.. KIIAIJ PETEK II. I. Organizacija drž. dvorazrednih trgovskih šol. A. Pravilniki. S šolskim letom 1932/33 je stopil v polnem obsegu v veljavo zakon o srednjih trgovskih šolah, ki je bil proglašen z ukazom Nj. Vel. kralja od 18. marca 1932, 1. Br. 8261/0 in objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije z dne 25. marca 1932, štev. 69/XXXY11I/188 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. marca 1932, kos 31/319. Minister za trgovino in industrijo je na podlagi tega zakona izdal te-le pravilnike: Z odlokom z dne 27. julija 1932, T. Br. 24287/N pravila o dopolnilnem izpitu absolventov državnih dvorazrednih trgovskih šol, ki želijo prestopiti z opravljenim završnim izpitom v tretji razred trgovskih akademij, objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije z dne 6. avgusta 1932, št. 179/LXXVI/519 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. avgusta 1932, kos 66/551. Z odlokom z dne 21. julija 1932, I. Br. 23.460/N pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovskih šolah, objavljena v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije z dne 1. avgusta 1932, štev. 174/LXXIV/502 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. avgusta 1932, kos 66/552. Z odlokom z dne 18. julija 1932, I. Br. 23020/N pravila šolskega sklada, objavljena v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije z dne 1. avgusta 1932, št. 174/LXXIV/503 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. avgusta 1932, kos 66/553. Z odlokom z dne 15. septembra 1932, I. Br. 30621/N občni načrt, učni program in metodična navodila za srednje trgovke šole. \L odlokom z dne 29. septembra 1932, I. Br. 32561/N pravilnik o dolžnostih učencev, njihovem vedenju, pohajanju šole in šolskih vaj, udeležbe pri dijaških društvih, opravičbi odsotnosti, kaznovanju in ostalem dehi in redu na srednjih trgovskih šolah; z odredbo z dne 1. novembra 1932, I. Br. 37136/N je ministrstvo pravilnik še izpopolnilo. Z odlokom z dne 29. septembra 1932, I. Br. 32540 N pravilnik o tiskanju letnega šolskega poročila. Z odlokom z dne 5. oktobra 1932, 1. Br. 33501/N pravilnik o letnem ocenjanju direktorja in učiteljev srednjih trgovskih šol. Z odlokom z dne 11. oktobra 1932, I. Br. 34401/N pravilnik o delovanju in dolžnostih direktorja, učiteljev, razrednikov, razrednega in celotnega učiteljskega zbora, šolskega tajnika in poslovodje in šolskega zdravnika. Z odlokom z dne 20. oktobra 1932, 1. Br. 35719/N pravilnik o opravljanju izpita za zvanje profesorja srednjih trgovskih šol. Z odlokom z dne 1. novembra 1932, 1. Br. 37.137/N odredbo o vzajemnem razmerju doma in šole. Z odlokom z dne 30. novembra 1932, I. Br. 36.102/N odredbo o praznikih in narodnih svečanostih na srednjih trgovskih šolah. Z odlokom z dne 10. januarja 1933, I. Br. 839/N pravilnik o ekskurzijah učencev državnih srednjih trgovskih šol. Z odlokom z dne 14. septembra 1932, I. Br. 30172/,N pravila za zajednico, za varčevanje in kredit. Z odlokom z dne 10. januarja 1933, I. Br. 838/N navodilo za proslavo praznika Sv. Save. Z odlokom z dne 22. novembra 1933, 1. Br. 43112/N pravilnik o završnem izpitu. Z odlokom z dne 6. februarja 1935, I. Br. 4378/N pravilnik o razrednih in dopolnilnih izpilih. Z odlokom z dne 15. februarja 1935, 1. Br. 5689/N pravilnik o porazdelitvi šolskih okolišev. B. Občni načrt za dvorazredne trgovske šole. Zap. štev. Predmet Razred Skupaj 1. II. 1 Nauk. o trgovini 3 3 2 Knjigovodstvo 3 5 8 3 Korespondenca 2 3 5 4 Trgovsko računstvo 4 3 7 5 Trgovsko in menično pravo — 2 2 6 Gospodarsko zemljepisje 2 3 5 7 Zgodovina trgovine, občna in nacijonalna . . . 2 2 4 8 Blagoznanstvo s tehnologijo 2 2 4 9 Slovenski jezik 3 3 6 10 Srbskohrvatski 'jezik 2 2 4 11 Nemški jezik 5 5 10 12 Lepopisje 2 — 2 13 Stenografija 2 2 4 14 Strojepisje — 2 2 Skupaj 32 34 66 C. Neobvezni predmeti. V šolskem letu i 934/35 so se poučevali na zave lu sledeči neobvezni predmeti: 1. Nemška konverzacija, ki jo je vodila Ana Schiffrer v dveh skupinah za vsak oddelek, po dve uri na teden za vsako skupino. 2. Strojepisje, ki ga je poučevala Marjeta Cundrč za oba oddelka prvega razreda v skupinah, po dve uri na teden za vsako skupino. 3. Nemška stenografija, ki jo je poučevala Maša Leske-Gorazd za oba oddelka drugega razreda v eni skupini po dve uri na teden. II. Profesorski zbor. A. Spremembe med šolskim letom 1934/35. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja Petra II. 1. Br. 45519/0 z dne 10. dec. 1934 je bil razveljavljen ukaz I. Br. 39846/0 z dne 31. oktobra 1933, s katerim je Marjeta Cundrč napredovala v peto položajno skupino z zvanjem nastavnica. 2. Z odlokom I. Nr. 9085/1 1934 z dne 3. januarja 1935 je priznala kralj, banska uprava dravske banovine Kranjcu M o 1 i s 1 a v u od 1. julija 1934 dalje plačo VIII. pol. skupine s 1. periodičnim poviškom. 3. Z ukazom Nj. Vel. kralja, I. Br. 2796/0 z dne 21. januarja 1935 je bil postavljen za profesorja Vil. pol. skupine na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani Kranjc Molislav, profesor VIIT. pol. skupine istega zavoda. 4. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine je bil dovoljen Rudolfu Iva n u , pripravniku, dopust od 15. do 31. marca 1935. 5. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije, I. Br. 12978/N z dne 9. aprila 1935 je bil R u d o 1 f Ivan, pripravnik, začasno dodeljen v službovanje kr. banski upravi dravske banovine. 6. Z odlokom l. No 4947/1 z dne 29. maja 1935 je priznala kr. banska uprava dravske banovine Cundrč Marjeti od 20. aprila 1935 dalje plačo VI. pol. skupine s 3. periodičnim poviškom. 7. Z odlokom I. No 4620/1 z dne 1. junija 1935 je priznala kr. banska uprava dravske banovine Gogali J o s i p u od 28. aprila 1935 dalje plačo V. pol. skupine s 1. periodičnim poviškom. 8. Z ukazom Nj. Vel. kralja Petra 11. 1. Br. 19391/0 z dne 23. maja 1935 je bil postavljen za direktorja IV. pol. skupine 2. stopnje na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani Gogala Josip, direktor V. pol. skupine istega zavoda. B. Stanje na koncu šolskega leta 1934/35. | Tek. štev. Ime Zvanje Skupina ! Službena doba 28. VI. 1935 Poučeval je (Jr na teden Razrednik Opomba 1. m. d. 1. Gogala Josip direktor IV/2 24 9 6 menič. in trg. pravo II. (2), 2 (2) od 1. IV. dalje še korespondenco 11. (3). 2. (3) trgovinstvo 1. (3). 1. (3) 4 16 — 2. Cundre Marjeta pred- metna učiteljica VI.-3 29 9 9 knjigovodstvo II. (5), 2. (5). 1. (3) trgovsko računstvo II. (3), 2 (3) od 1.4. dalje še knjigovodstvo 1. (3) 19 22 18 1 Varuhinja podporne zaloge 3 _ Dermastia Karel profesor V. 26 9 13 zemljepisje 1.(2), 1.(2). II (3),2. (3) zgodovino 1. (2), 1.(2), II. (2\ 2. (2) 1. Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke 4. Kranjc Jože profesor VII. 7 5 slovenščino 1.(3), 1.(3), II. (3), 2. (3) srbohrvaščino 1.(2), 1.(2), 11.(2),2. (2) od 1. IV. dalje še korespondenco 1. '2) 20 22 II. Varuh dijaške knjižnice 5. Leske- Gorazd Maša pred- metna učiteljica Vlil. 10 10 ’ stenografijo I.(2), 1.(2), II.(2),2.(2) strojepisje II. in 2. (18) lepopisje 1 (2) 18 — Varuhinja strojepisne zbirke 6. Namorš Leopold pred- metni učitelj VI. 22 9 14 trg. računstvo I- (4), 1. (4) blagoznanstvo 1.(2), 1.(2), 11. (2), 2, (2) lepopisje 1. (2) 18 — Varuh bla-goznanstve-ne zbirke 7. Rudolf Ivan pri- pravnik — 2 11 10 korespondenco 1.(2), 1.(2), II. (3), 2.(3) trgovinstvo 1. (3), 1. (3) knjigovodstvo 1. (3) od 1. IV. 1935 dalje je bil dodeljen Kr. banski upravi 19 — Varuh trgovinske zbirke 8. Schiffrer Ana profesor v. 24 9 19 nemščino 1.(5), 1.(5), II. (5), 2. (5) od 1. IV. dalje še korespondenco I. (2) 20 22 2 Varuhinja profesorske knjižnice Šolski sluga: Golmajer Jakob, služitelj 1/3. III. Šolski letopis za šolsko leto 1934/35. Popravni izpiti so se vršili v času od 28. do 31. avgusta 1935. Vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1934/35 se je vršilo dne 1., 2. in 3. septembra 1934. Završni izpit v septembrskem roku se je vršil: a) pismeno od 3. do 7. septembra 1934; b) ustmeno od IG. do 12. septembra 1934. Prva seja radi završnega izpita v septembrskem roku je bila dne 3. septembra 1934 ob pol 8. uri. Na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je direktor Josip Gogala udeležil cerkvene slovesnosti v stolnici. Druga seja radi završnega izpita v septembrskem roku je bila dne 10. septembra 1934 ob pol 8. uri. Zaključna seja radi završnega izpita v septembru je bila dne 12. septembra 1934 ob 10. uri. Otvoritvena konferenca za šolsko leto 1934/35 je bila dne 12. septembra ob pol 12. uri. Šolsko leto 1934/35 se je pričelo dne 13. septembra 1934 z otvoritveno sv. mašo ob 9. uri. Po službi božji so se zbrali učenci(ke) v svojih razredih, kjer so jim razredniki(ce) razložili zakon o srednjih trgovskih šolah, tolmačili disciplinarni red, razdelili prijave in objavili urnik. Redni pouk se je pričel 14. septembra 1934. Po naročilu kr. banske uprave se je zavod dne 16. sept. 1934 korporativno udeležil glavne proslave društva »Rdeči križ«. Dne 1«. okt. 1934 je direktor Jos. Gogala obšel vse razrede in obvestil učence(ke), da je Veliki vladar kralj Aleksander I. postal žrtev gnusnega atentata v Marseillu. Ta dan ni bilo šolskega pouka. Dne 10. okt. 1934 ob 11. uri so vsi nastavniki in služitelj položili službeno prisego novemu kralju Petru II. Dne 12. okt. 1934 ob 12. uri se je vršila žalna seja profesorskega zbora, na kateri je imel direktor Jos. Gogala žalni govor. Dne 13. okt. 1934 so imeli razredniki, vsak v svojem razredu, govore o prihodu Nj. Vel. kralja Petra 11. v domovino in prestolico. Dne 13. okt. 1934 ob 11. uri se je vršil v pravoslavni kapeli parastos za blagopokojnega kralja Aleksandra I., ki se ga je udeležil direktor jos. Gogala. Dne 14. okt. 1934 ob 10. uri se je vršila v protestantovski cerkvi žalna služba božja za blagopokojnega kralja Aleksandra I., katere se je udeležil direktor Jos. Gogala. Dne 16. okt. 1934 ob 10. uri je priredil zavod interno žalno spominsko svečanost za blagopokojnega kralja Aleksandra I. Dvorana je bila v črno odeta, pred kipom umorjenega kralja so gorele sveče. Komemorativni govor je imel pripravnik Rudolf Ivan. Na dan pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra 1., t. j. 18. okt. 1934 se je udeležil zavod z vsemi učenci(kami) in celokupnim profesorskim zborom sv. maše zadušnice v frančiškanski cerkvi ob 8. uri. Po službi božji sc jc ueencem(kam) prebral nagovor liana dr. Drago Marušiča: »Jugoslovanski mladini.« Nato se je zbral ves zavod z vsemi učenci(kami) in vsemi nastavniki na Kongresnem trgu, kjer se je izvršilo žalno cerkveno opravilo za blagopokojnega kralja Aleksandra I. Po cerkvenem opravilu se je zavod poklonil mlademu kralju Petru 11. Na »Jadranski dan«, t. j. 31. okt. 1934 je imela prof. Ana Schiffrer predavanje: »Kralj in naš Jadran«, ki je imelo značaj komemoracije. Na dan »Slave« naše mornarice, t. j. 31. okt. 1934 je imel prof. K. Der-mastia predavanje, kako so se tega dne leta 1918. dvignile jugoslovanske zastave na vojnih in trgovskih ladjah od Trsta do Kotora ter je navezal svoje predavanje na grozoviti atentat v Marseillu. Dne 24. okt. 1934 ob pol 16. uri se je vršil pod okriljem zajednice »Dom in šola« prvi roditeljski sestanek z dnevnim redom: 1. žalni govor predsednika v počaščenje spomina na blagopokojnega kralja Aleksandra I., 2. poročilo direktorja, 3. volitev upravnega in nadzornega odbora, 4. dajanje informacij o vedenju in uspehu učencev(k). Druga redna konferenca se je vršila dne 30. okt. 1934. Dne 31. okt. 1934 se je proslavil mednarodni praznik varčevanja. Priložnostna predavanja sta imela Cundrč Marjeta in Rudolf Ivan. Ob mesecu nasilne smrti Vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja 9. nov. 1934 se je zavod z vsem profesorskim zborom in vsemi učenci(kami) udeležil cerkvenega obreda v trnovski cerkvi. Po cerkvenem obredu so se zbrali vsi nastavniki in učenci(ke) v šolski dvorani, kjer je imela na-stavnica Cundrč Marjeta komemorativni govor. Dne 17. nov. 1934 si je celokupen profesorski zbor z vsemi učenci(kami) ogledal film o pogrebnih svečanostih blagopokojnega kralja Aleksandra I. Tretja redna konferenca se je vršila dne 28. nov. 1934. Praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev se je proslavil s sv. mašo. Po sv. maši se je vršila proslava v šolski dvorani s slavnostnim govorom, petjem in deklamacijami. Z odlokom Kr. banske uprave Vlil. No 6426/1 z due 7. dec. 1934 se je podaljšal prvi semester do 31. jan. 1935. Dne 21. dec. 1934 so si učenci(ke) pod nadzorstvom profesorjev ogledali film, ki predočuje življenje našega kralja Aleksandra 1. Božične počitnice so trajale od 22. dec. 1934 do vštetega 10. jan. 1935. Praznik Sv. Save se je proslavil dne 26. jan. 1935. Ob 12. uri so se zbrali vsi učenci(ke) in ves profesorski zbor v šolski dvorani, kjer je imela Leske-Gorazd Maša predavanje o Sv. Savi. Dne 27. jan. 1935 ob 10. uri so se pa deputacije učeucev in učeuk pod nadzorstvom Rudolfa Ivana udeležili Sve-tosavske proslave v telovadni dvorani »Narodnega doma«. Četrta redna konferenca se je vršila 31. jan. 1935. Zaključek prvega semestra je bil 31. jan. 1935. Praznik velikega Jugoslovana Jos. jur. Strossmayerja se je proslavil dne 5. febr. 1935. Ob 12. uri so se zbrali vsi učenci(ke) z vsem profesorskim zborom v šolski dvorani, kjer je imela prof. Ana Schiffrer slavnostni govor. Dne 14. febr. 1935 je bil zdravniški pregled II. razr. Dne 15. febr. 1935 je bil zdravniški pregled 1. razr. Due 16. febr. 1935 je bil zdravniški pregled I. razr. Dne 18. febr. (935 je bil zdravniški pregled 2. razr. Peta redna konferenca se je vršila dne 12. marca 1935. Drugi roditeljski sestanek se je vršil dne 13. m.irca 1935 z dnevnim redom: 1. nagovor predsednika zajednice »Dom in šola«, 2. poročilo direktorja Jos. Gogala, 3. poročilo o pouku nemščine prof. A. Schiffrer, 4. poročilo o stenografiji Leske-Gorazd Maša, 5. dajanje informacij o vedenju in uspehu. Zdravniški pregled nastavnikov in nastavnic sc je vršil dne 3. apr. 1935. Ob polletnici smrti Vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dne 9. apr. 1935 so imeli razredniki(ce) spominske govore vsak v svojem razredu. Tretji roditeljski sestanek se je vršil dne 11. aprila 1935 z dnevnim redom: razgovor o posebnih urah nemščine, strojepisja in nemške stenografije. Šesta redna konferenca se je vršila dne 16. apr. 1935. Velikonočne počitnice so trajale od 18. aprila do vštetega 6. maja 1935. Proslava materinskega dneva se je izvršila tako, da je dne 11. maja 1935 Kranjc Jože predaval v vseh razredih o materi in njeni ljubezni in da so v vseh razredih pisali slovenske šolske naloge o temi: Mati in materinska ljubezen. Dne 12. maja 1935 se je zavod z vsemi učenci in učenkami ter celokupnim profesorskim zborom udeležil mladinske manifestacije, ko je predsednik oblastnega odbora Jadranske straže pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer razdelil vsem podmladkom Jadranske straže na vseh ljubljanskih šolah zastave, katere je slovesno blagoslovil kanonik dr. Mili. Opeka. Blagoslovitvi in izročitvi zastave tuk. podmladku je prisostvoval kot boter g. Josip Olup, trgovec in občinski svetnik, ki je pri tej priliki daroval podmladku J. S. 2000 Din. Dne 24. maja 1935 ni bilo šolskega pouka radi praznika Sv. Cirila in Metoda. Dne 31. maja 1935 so bila zaključena predavanja v obeli oddelkih drugega razreda. Dne 31. maja 1935 je bila klasifikacijska konferenca za učence(ke) drugega razreda. Dne 31. maja 1935 je bila konferenca radi privatnega izpita. V času od 1. do 12. junija se je vršil privatni izpit. Dne 3. junija 1935 je imel izpraševalni odbor prvo sejo radi završnega izpita. V času od 4. do 8. junija se je vršil pismeni del završnega izpita. Dne 8. junija 1935 so bila zaključena predavanja v obeh oddelkih prvega razreda. Dne 8. junija 1935 je bila klasifikacijska konferenca za učence(ke) prvega razreda. Dne 12. junija 1935 je imel izpraševalni odbor drugo sejo radi završnega izpita. V času od 13. do 24. junija 1935 se je vršil ustni del završnega izpita. Dne 24. junija 1935 je bil kandidatom (inj am) razglašen uspeh završnega izpita. Dne 28. junija 1935 na Vidov dan, po službi božji so bila učencem(kam) razdeljena izpričevala in izvestja. IV. Šolske učne knjige. (Pomožne knjige so v oklepajih) Predmet 1. razred 11. razred Slovenski jezik Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razr. srednjih šol, I. del. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Kakor v I. razredu. Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Srbskohrvatski jezik I. R. Dimitrijevie-Grgur-Berič: Srpska čitanka za trgovačke škole. (Jederlinič N. Tomo: Treča srpska ili hrvatska čitanka.) Dr. Milko Rupel: Srbsko-hrvatska vadnica III. letnik. Kakor v I. razredu. Perič: Trgovačka korespon-dencija. Nemški jezik Adolf Tuma: Nemeckd čitanka pro školy obehodni. Willomitzcr-Tschinkel: Deutsche Sprachlehre. Skripta: sestavila Ana Schiffrer. Kakor v I. razredu. Weyde-Golberger: Korrespondenz und Kontorarbeiten. Skripta: sestavila Ana Schiffrer. Trgovsko računstvo (Albert Sič: Trgovsko računstvo.) Kakor v I. razredu. Korespon- denca Albert in Franjo Sič: Trgovska korespondenca. Kakor v I. razredu. Knjigovodstvo Skripta: sestavil Josip Gogala. Trgovinstvo Skripta: sestavil Jože Kranjc. Trgovsko in menično pravo Skripta: sestavil Josip Gogala. Geografija Skripta: sestavil Leop. Namorš. Dr. M. Šenoa: Geografski atlas. Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v I. razredu. Zgodovina Skripta: sestavil Anton Krošl. (Schubert-Dobrilovič Historij-sko-geografski atlas.) Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v I. razredu. Blago- znanstvo Fr. Verbič: Blagoznanstvo I. del. Fr. Verbič: Blagoznanstvo II. del. Stenografija Fr. Novak: Slovenska stenografija I. del. Fr. Novak: Zaznamek okrajšav koresp. pisma. Adolf Robida: Stenografska čitanka. Kakor v 1. razredu. Fr. Novak: Slovenska stenografija II. del, — (Jahne Czarney: Lehrbuch der Gabelsberger-Stenografie 1924.) V. Šolske naloge. a) Slovenske šolske naloge. I. 1. Na novo delo. 2. V miru cveti znanost. 3. Ep, zrcalo narodne zgodovine. 1. Po počitnicali. 2. V miru cveti znanost. 3. Bistvo socialnih pesmi. 1. Moje življenje. 2. V miru se razvija narodna kultura. 3. Uplivi protireformacije na razvoj slovenskega slovstva. razred: 4. Kaj najrajši berem? 5. Zgradba romana. 6. Kaj dolgujem materi. I. razred: 4. Najlepša knjiga. 5. Vstajenje. (>. Pismo materi. II. razred: 4. Pomen slovenskega gledališča. 5. Sonetni venec. 6. Mati in družina. 2. 1. Mladost, pomlad življenja. 2. V miru se razvija narodna kultura. 3. Od 1. 1584.—1784. razred: 4. Lenega čaka strgan rokav, pal beraška in prazen bokav. 5. Primičeva Julija. 6. Mati in otrok. b) Srbskohrvatske šolske naloge. I. razred: 1. Izmena reči, kralj, vladar, čovek. 2. Značaj čeka. 3. Zimsko veselje. 4. Korespondencija i trgovina. 5. Izmena prideva sa imenicama. 6. Težak (sadržaj). 1. razred: 1. Jesen n polju. 2. Izmena imenica u rečenici. 3. Značaj korespondenci j e. 4. Zimski dan. 5. Izmena prideva sa imenicama. 6. Veliki kamen i malo kamenje. II. razred: 1. Seoba starih Slovena. 2. Koresp.: Isporuka, poricanje, prigovor. 3. Koresp.: Pisma o plačan ju. 4. U radu je spas. 5. Koresp.: Opomene. 6. Cirkular, narudžba. 2. razred: 1. Rad svete brace. 2. Koresp.: Isporuka, poricanje, prigovor. 3. Koresp.: Plačan je sa novčanim pismom, popratno pismo i potvrda. 4. Lepota zime. 5. Koresp.: Opomene. 6. Koresp.: Cirkular, narudžba. c) Nemške šolske naloge. I. 1. Garten und Feld im Herbste. 2. Eine Landschaft. 3. Der Abend bei uns zuhause. 1. 1. Das Weizenfeld zur Zeit der Ernte. 2. Die Weide. 3. Unsere Familie. II. 1. Das Feld im Herbste. 2. Korresp.: Bahrsendung für eigene Rechnung. 3. Die Fahrt unseres tapferen Königs Aleksander T. des Einigers in den Tod. 4. Korresp.: Bahrzahlung für fremde Rechnung. 2. 1. Meine Ferien. 2. Korresp.: Bahrsendung für eigene Rechnung. 3. Unser König Aleksander I. der Einiger. 4. Korresp.: Bahrzahlung für fremde Rechnung. razred: 4. Die Krippe. 5. Die Gäste der Buche. 6. Vom Aschermittwoch bis Ostern. razred: 4. Hausrecht. 5. Prinz Karneval. 6. Vom Aschermittwoch bis Ostern. razred: 5. Die sieben Raben. 6. Korresp.: Trasierung für fremde Rechnung. 7. Der Wechsel. 8. Korresp.: Remittierung für fremde Rechnung. razred: 5. Die Frau Sorge. 6. Korresp.: Trasierung für fremde Rechnung. 7. Prinz Karneval. 8. Ko rresp.: Remittierung für fremde Rechnung. VI. Knjižnice in zbirke učil. A. Učiteljska knjižnica. Varuh Schiffrer Ana. Na koncu šolskega leta 1933/34 je bilo........................ 725 knjig. Prirastek v šolskem letu 1934/35 27 knjig. Skupaj . . 752 knjig. V teku šolskega leta 1934/35 se je zmanjšalo število del za . . . — knjig. Stanje koncem šolskega leta 1934/35 ........................... 752 knjig. B. Dijaška knjižnica. Varuh Kranjc Jože. Na koncu šolskega leta 1933/34 je bilo...........................4(i() knjig. Prirastek v šolskem letu 1934/35 55 knjig. Skupaj . . 515 knjig. V teku šolskega leta 1934/35 se je izločilo.........................— knjig. Stanje koncem šolskega leta 1934/35 515 knjig. C. Podporna zaloga. Varuh Cundre Marjeta. Na koncu šolskega leta 1933/34 je bilo.......................... 545 knjig. Prirastek v šolskem letu 1934/35 ............................... 43 knjig. Skupaj . . 588 knjig. V letu šolskega leta 1934/35 se je izločilo........... . ■ ■ 5 knjig. Stanje koncem šolskega leta 1934/35 . . . 583 knjig. Č. Zemljepisno zgodovinska zbirka. Varuh Dermastia Karel. Zemljepisna zbirka: 54 zemljevidov, 65 diagramov, slik in m< gospodarski zemljepis, astronomijo, kartografijo in meteorologijo. Zgodovinska zbirka: 5 zemljevidov. D. Blagoznanstvena zbirka. Varuh Namorš Leopold. Vzorci, modeli in zbirke za anorgansko blago.......................310 Vzorci, modeli in zbirke za organsko blago.........................207 Skupaj . . 517 Mikroskop 1, projekcijski aparat 1, filmi 50, preparacijski mikroskop 1, mikroskopski preparati 17, slike 68. E. Geometrijska zbirka. Varuh Namorš Leopold. 22 različnih likov. F. Strojepisna zbirka. Varuh Leske-Gorazd Maša. 5 Remington pisalnih strojev, 3 Underwood, 4 Adler, 3 Oliver, 2 Imperial, 1 Ideal, 1 Jost; skupaj 19 pisalnih strojev. 1 razmnoževalni stroj, 1 računski stroj. VII. Zajednica „Dom in šola“. Na občnem zboru dne 24. oktobra 1934 je bila izvoljena sledeča uprava: 1. Upravni odbor: Predsednik dr. Josip Dermastia, vladni svetnik v p., tajnik Leske-Gorazd Maša, predmetna učiteljica, blagajnik Alojzij Brecelj, višji stražnik v p., odbornika: Cvenkel Slavica, posestnica, in Na-namorš Leopold, predmetni učitelj. 2. Nadzorstvo: Predsednik Gogala Josip, direktor, tajnik Leopold Primožič, višji pis. oficial, odborniki: Toni Franc, mesar, Tori Meda, soproga trg. zastopnika, Schiffrer Ana, profesorica. Zajednica je priredila tekom šolskega leta tri roditeljske sestanke, in sicer: prvi, dne 24. okt. 1934 z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo direktorja; drugi, dne 13. marca 1935 z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo direktorja, 3. poročilo Schiffrer Ane o pouku nemščine, 4. poročilo Leske-Gorazd Maše o pouku stenografije; tretji, dne 11. aprila 1935 z dnevnim redom: razgovor o posebnih urah za nemščino, strojepisje in nemško stenografijo, na katerem sta poročala predsednik in direktor ter so vsi navzoči soglasno sprejeli resolucijo: 1. da se izreče direktorju in vsem profesorjem zahvala za njihov trud in požrtvovalnost, 2. da se vrši poseben pouk nemščine, strojepisja in nemške stenografije tudi v nadalje tako kakor do sedaj. Koncem vsakega roditeljskega sestanka so razredniki (ce) dajali (e) informacije o vedenju in uspehu učencev (k). Upravni odbor je imel dve seji, nadzorstvo pa dve. Dne 24. maja 1935 se je vršil 111. občni zbor, na katerem je predsednik dr. Josip Dermastia podal poročilo upravnega odbora. Blagajnik Alojzij Brecelj je poročal o denarnem poslovanju zajednice. Blagajna izkazuje 5243'30 Din. V imenu nadzorstva je poročal direktor Jos. Gogala, ki je ugotovil da je denarno poslovanje zajednice v najlepšem redu. Predlagal je razrešnico upravnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: 1. upravni odbor: Predsednik dr. Josip Dermastija, vladni svetnik v p., tajnik Leske-Gorazd Maša, predmetna učiteljica, blagajnik Alojzij Brecelj, višji stražnik v p., odbornika: Cvenkel Slavica, posestnica, in Namorš Leopold, predmetni učitelj. 2. nadzorstvo: Predsednik Josip Gogala, direktor, tajnik Leopold Primožič, višji pis. oficial, odborniki: Jerica Zemljanova, ravnateljica »Mladike«, Schiffrer Ana, profesorica, Franc Toni, mesar. Računski zaključek za poslovno leto 1934/35. a) Dohodki : 1. Prenos iz leta 1933/34 .......................................Din 3585._ 2. Članarina rednih in ustanovnih članov.........................Din 2030._ 3. Članarina podpornih članov....................................Din 1314.80 Din 6929.80 b) Izdatki: 1. Administrativni stroški Din 170.— 2. Podpore učencem (kam) Din 1516.50 Din 1686.50 Imovina koncem šolskega leta 1934/35 Din 5243.30 VIII. Dijaška udruženja. A. Podmladek Jadranske straže. PJS ima moških 58, ženskih 101, skupaj 159 članov. Prvi občni zbor se je vršil dne 10. novembra 1934 in je bil izvoljen ves lanski odbor in še po en poverjenik za vsak razred in sicer: za I. razred Gantar Tončka, za 1. razred Dermastija Lidija, za II. razred Cimerman Franc, za 2. razred Čaks Krista. O priliki občnega zbora je predavala profesorica A. Schiffrer o našem Jadranu in o pomenu Jadranske straže ter je orisala potovanja po Dalmaciji od Sušaka do Ulčinja. PJS je priredil 4. maja v Trgovskem domu akademijo s plesom, ki je bila zelo dobro obiskana. Starši učencev (k) so zelo bogato založili buffet, pa tudi v denarju so žrtvovali znatne zneske. Za 574480 Din 6481-80 Izdatki: administrativni.............................D in 88-— podpore................................... „ 4550-— „ 4638 — Stanje imovine koncem š. I. 1934/35 .............................Din 184380 B. Podmladek Ferialnega Saveza. Poverjenik: Namorš Leopold. Na občnem zboru 81. podružnice, ki se je vršil dne 11. oktobra 1934, je bil izvoljen tale odbor: Predsednik Podboršek Vili, tajnica Velikonja Marica, blagajničarka Jeras Nina ter odbornika Banko Marjan in Škrabar Zinka. Do 31. maja je bilo vpisanih 33 članov. Vplačevanje članarine se je uvedlo s položnicami poštne hranilnice na račun št. 13.277. Ta način plačevanja se je prav dobro obnesel, zato bomo tudi v bodoče ta sistem obdržali. Našo podružnico je na kongresu na Bledu zastopal Podboršek Vili. Vsa pojasnila med počitnicami daje Banko Marjan, Šmartinska c. 3. Imoviua koncem š. 1. 1934/35 znaša Din 202'50. C. Podmladek Rdečega križa. II e d n o članstvo PRK je letos nekoliko nazadc valo, vendar pa so ostali dijaki in dijakinje podpirali delovanje PKR materialno in moralno. Včlanjenih je bilo: 16 dijakov in 36 dijakinj, tako, tla sta bila na šoli dva pododbora: fantovski, ki ga je vodil Leop. Namorš in dekliški, ki ga je vodil tajnik šolskega odbora prof. Kranjc. Delovanje podmladka je bilo zelo živahno. Podmladek je priredil Miklavžev večer s posebno zborno deklamacij o, sodeloval je s svojimi elani in clanicatni pri raznih proslavah z deklamacijami, recitacijami, petjem in svojim govornim zborom, nastopil je tudi na skupni proslavi vseh podmladkov ljubljanskih šol v »Unionu« z govorno deklamacijo, višek pa je dosegel s svojo dramatsko družino, ki je 4. aprila priredila predstavo »Županova Micka«, katere čisti dobiček se je uporabil za poklonitev dijakov zavoda na Oplencu, ki se je izvršila na dan 24. junija t. 1. Šolski odbor so tvorili vsi člani profesor, zbora, predsednik je bil direktor Jos. Gogala. V bodoče bo podmladek še poglobil svoje delovanje in bo razvil svoje delo tudi v splošno izpodbujevalno smer in bo nudil članstvu možnost, da pri predavanjih, sestankih in izletih razširi svoje obzorje. Delo mu je posebno olajšano z novo preorganizacijo EK, ki daje podmladku možnost, da je v stalnem stiku z banovinskim vodstvom. Kačunski zaključek: Stanje imovine koncem š. I. 1933/34 .............................Din 610'— Dohodki v š. 1. 1934/35 .................................. „ 217530 Din 2785 30 Izdatki: administrativni......................Din 10'— podpore.................................. 1569'— oddaja banovinskemu odboru ... „ 208'— „ 1787'_ Imovina koncem šol. leta 1934/35 ....................Din 998-30 Č. Zajednica za varčevanje in kredit „Ekonom“. Zakon o srednjih trgovskih šolah predvideva v členu 44., da se osnuje na vsaki srednji trgovski šoli zajednica za varčevanje in kredit, ki ima namen, privaditi učence varčevanju in jim nuditi priliko za praktično uporabo strokovnega trgovskega znanja. Pravila za zajednico so bila sestavljena na podlagi pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo I. br. 30.172/N z dne 14. septembra 1932 in so bila odobrena od kr. banske uprave dravske banovine z odlokom Vlil. No. 3994/1 z dne 6. julija 1933. Dne 12. junija 1934 se je vršil utqnovni občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča uprava: vodja profesor Rudolf Ivan, predsednik Avguštin Jožef, eksekutiva: Cesar Jožef, Mihelčič Frančiška, Debevec Alojzij, Klun Ciril; delegata: Podboršek Vilko, Perme Hedvika; revizorja: Olup Zvonimir, Čaks Kristina. Začetkom šolskega leta 1934/35 sta bila kooptirana dva delegata in sicer Banko Marjan in Cvenkel Slavica. »Ekonom« je prevzel začetkom leta 1934/35 zalogo papirja, tiskovin, skript in drugih šolskih potrebščin. Ker ni imel gotovine, da bi zalogo plačal, si je izposodil denar pri posameznih zavodovih fondih ter sestavil začetkom šolskega leta sledečo bilanco: AKTIVA Bilanca 1. septembra 1934 PASIVA 1 Tiskovine 1.702 88 1 Dom in šola .... 3.685 2 Knjigovodski papir . . 5.610 90 2 Jadranska straža. . . 1.217 — 3 Skripta 10.165 — 3 Šolski sklad .... 3.907 40 / 4 Rdeči križ 610 / 5 Upniki 4.107 — / 6 Avtorji skript .... Čisto premoženje 3.000 952 38 17.478 78 17.478 78 Med šolskim letom je »Ekonom« preskrboval učence(ke) s šolskimi potrebščinami, ki jih je kupoval pri ljubljanskih tvrdkah. Po odredbi vodje profesorja se je vodilo knjigovodstvo po enostavnem načinu, da se učenci najprej tega načina praktično priuče, v naslednjem poslovnem letu se bo pa vpeljal dvostavni način knjigovodstva. Dne 3. junija 1935 se je vršil občni zbor. Ker je bil vodja profesor Rudolf Ivan med letom začasno dodeljen kr. banski upravi, je vse poslovanje »Ekonoma« zaostalo. Zato je v imenu odbora podal direktor Jos. Gogala pregledno poročilo o delovanju zajednice in občni zbor je vzel poročilo na znanje. aktiva Bilanca 15. maja 1935 pasiva 1 Tiskovine 2.581 15 1 Dom in šola .... 1.772 _ 2 Knjigovodski papir . . 1 922 29 2 Šolski sklad .... 3.907 40 3 Skripta 6.790 — 3 Rdeči križ 610 — 4 Gotovina 143 90 4 Avtorji skript .... 3.000 — Čisto premoženje . . 2.147 94 11.437 34 11.437 34 Na občnem zboru dne 3. junija 1935 je bil izvoljen nov odbor za poslovno leto 1935/36. Predsednik: Banko Marjan, eksekutiva: Humar Franc, Jurca Lado, Cvenkel Slavica in Gantar Antonija; delegata: Ravnikar Ivan in Dermastia Lidija; revizorja: Mihelič Ivan in Kunej Marija. Mesti dveh delegatov sta ostali prazni in se bosta popolnili začetkom šolskega leta 1935/36 v smislu § 14. pravil. IX. Šolski sklad. V smislu člena 42. zakona o srednjih trgovskih šolah in tozadevnega pravilnika ministrstva trgovine in industrije I. br. 23.020/N z dne 18. jul. 1932 je ustanovljen na tukajšnjem zavodu šolski sklad, ki ima namen, da se iz njegovih sredstev podpirajo siromašni učenci(ke), se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice in se dajejo podpore za dijaška potovanj a. Šolski sklad je imel v solskem letu 19.54/35 naslednjo upravo: predsednik direktor Gogala Josip, blagajnik prof. Dermastia Karel, tajnica Cundre Marjeta. K šolskemu skladu so pristopili kot redni člani vsi tukajšnji učenci(ke), ki so plačevali skozi 9 mesecev po 1 Din mesečno. V začetku šolskega leta 1934/35 je znašalo število članov šolskega sklada 169, koncem leta pa je bilo 159 članov. Računski zaključek za šolsko lelo 1934/35. a) Dohodki: 1. Prenos salda iz šolskega leta 1933/34 .......................Din 3887.40 2. Članarina v šolskem letu 1934/35 ............................Din 1314. - 3. Razni dohodki................................................Din 84. - 4. Vplačila privatistov.........................................Din 60.— 5. Obresti iz leta 1934 ........................................Din —.80 Din 5346.20 b) Izdatki: 1. Za administrativne stroške...................................Din 10.— 2. Za ekskurzije................................................Din 320.40 Din 330.40 c) Rekapitulacija: Dohodki.........................................................Din 5346.20 Izdatki ........................................................Din 330.40 Imovina koncem šolskega leta 1934/35 ...........................Din 5015.80 X. Ekskurzije. Ob času velikonočnih počitnic so se nekateri tuk. učenci in učenke udeležili poklonitvene ekskurzije na Oplenac. Odpeljali so se dne 24. apr. 1935 ter vrnili dne 28. aprila 1935. Prvi mešani razred si je ogledal dne 17. maja 1935 Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Prvi dekliški razred si je ogledal dne 14. maja 1935 Mestno plinarno v Ljubljani. Drugi mešani razred si je ogledal dne 15. maja 1935 Mestno klavnico v Ljubljani, dne 27. maja 1935 pa Tobačno tovarno v Ljubljani. Drugi dekliški razred si ,je ogledal tlne 21. maja 1935 Kolinsko tovarno v Ljubljani, dne 29. maja 1935 pa kisamo »Produkta«, Stožice pri Ljubljani. Ravnateljstvo se vsem p. n. podjetjem najlepše zahvaljuje za njihovo prijazno naklonjenost in se priporoča v bodoče. Učenci obeh oddelkov prvega razreda so si ogledali dne 4. junija 1935 XV. Ljubljanski velesejem. Vse ekskurzije je vodil nastavnik Leopold Namorš. XI. Zdravstveno stanje učencev(k). Po poročilu Drž. šolske poliklinike v Ljubljani so bolovali učenci(-ke) tuk. zavoda na sledečih boleznih: Bolezni i. meš. razred 1. dekl. razred II. meš. razred 11. dekl. razred Skupaj SKUPAJ M Ž M Ž Ž M Ž Tuberkuloza v I. št 7 2 7 5 7 14 21 Infekcijske bolezni 4 — — 1 — 1 5 1 6 Kirurgične holezni 1 — 4 6 — 9 7 6 13 Krvne bolezni Očesne bolezni 5 — 8 6 — 8 11 16 27 Ušesne bolezni 1 — — — — 6 1 6 7 Živčne bolezni 1 — 1 1 Bolezni srca in krvnega obtoka . . Bolezni dihalnih organov .... 9 1 3 4 — 6 13 10 23 Bolezni prebavnih organov . . . 1 — — — — 3 1 3 4 Žlezne bolezni — — — 1 — 1 1 1 2 Kožne bolezni 2 — 1 — — 4 2 5 7 Bolezni kosti in mišic 2 — — — — — 2 — 2 Konstitnci'jonalne bolezni .... Bolezni zob 3 — 1 — — 3 3 4 7 Ostale bolezni 1 — 4 4 — 13 5 17 22 Skupaj . . 36 3 28 22 — 53 58 84 142 XII. Klasifikacija učencev(k). Imena odličnih so debelo, prav dobrih razprto, dobrih običijno, zadostnih pa ležeče tiskana. A. Klasifikacija na koncu š. 1.1934/35. I. mešani razred. Razrednik prof. 1. Andersch Ferdinand, RačišlorJ 2. Banko Marjan, Ljubljana Benčina Janez, Bukovica 4. Humar Franc, Graz 5. Jurca Vladimir, Gornja Radgona 6. Majcen Ignacij, Mokronog 7. Majdič Drago, Kranj 8. Mihelič Ivan, Kot 9. Polajnar Alojzij, Šmihel Popravni 1. Albrecht Franc, Rakek 2. Babnik Vincenc, Tomačevo 3. Curk Viljem, Zadar 4. Fincinger Slavko, Perovo 5. Globokar Stanislav, Rojan (). Kast elic Al o. jzij, Klanec 7. Modic Ivan, Ivanje selo 8. Pance Ivan, Vič Izdelali 1. Nartnik Jernej, Polhov gradeč Karel Dermastia. 10. Ravnikar Ivan, Ljubljana 11. Simčič Karel, Ljubljana 12. Sešek Anton, Ljubljana 13. Šušteršič Franc, Bolnice 14. Verbinc Franc, Udmat 15. Vintar Milan, Črmošnjice 16. Gantar Antonija, Nova vas 17. Križnar Alojzija, Šenčur IS. Lesjak Hilda, Maribor izpit imajo: 9. Pucihar Alojzij, Veliki Vrh 10. Rožman Jožef, Artiče 11. I rele Edvard, Ljubljana 12. Vode Ferdinand, Spodnji Brnki 13. Centa Ivana, Ljubljana 14. Jelenc Marija, Velike Lašče 15. Peterca Ivana, Koseze niso: 3. Zrimec Stanislav, Grad 4. Verdnik Ana, Kamnik 2. Potokar Franc, Podlipoglav Nerazredovan je ostal: I. Breskvar Anton, Sp. Hrušica I. dekliški razred. Razrednica p red m. /. Babnik Stanislava, Glince pri Št. Vidu 2. Cvenkel Slavica, Ljubljana 3. Dermastia Lidija, Ljubljana 4. Dolinar Frančiška, Šenčur 5. Držaj Frančiška, Dragovanja vas 6. Gros Ana, Srednja vas 7. Habjan Marija, Podboršt učit. Marjeta Cundrč. 8. Hlebčar Angela, Srednja vas 9. Jenko Ivana, Vaše 10. Jeretina Ivana, Raholče 11. Kobe Božena, Novo mesto 12. K r ii š i č Stanislava, G r o - s u p 1 j e, 13. Kunej Marija, Kranjska gora 14. Kunstelj Elizabeta, Gorje 15. Lavrič Irmina, Novo mesto 16. Lenče Božena, Ljubljana 17. Locker Edeltraut, Ljubljana 18. Lunder Marija, Dol. Podpoljaue 19. Nastran Vida, Homec 20. Pipan Marija, Vižmarje 21. Poberaj Danica, Ljubljana 22. Potokar Helena, Ljubljana 2:5. Pretnar Eleonora, Stari dvor Popravni 1. Briški Angela, Vtis-Fara 2. Čop Irma, Borovlje 3. Demšar Marija, Železniki 4. Ivančič Nada, Kobarid 5. Jeras Nina, Brixen 6. Likar Vanda, Števerjan 24. Rotar Amalija, Glince-Vič 25. Seebaeher Karolina, Ljubljana 26. Singer Gertruda, Vukovar 27. Stanovnik Ivana, Horjul 28. Sterle Anica, Ljubljana 29. Štalec Frančiška, Dolenja vas 30. Velikonja Marija, Gjerersko 31. Vrtačnik Hilda, Ljubljana 32. Žigon Nada, Volčji grad izpit imajo: 7. Lovšin Angela, Goriča vas 8. Robežnik Draga, Vič 9. Stropnik Renata, Zagreb 10. Skrabar Terezija, Škofja Loka 11. Štupica Mihaela, Vir 12. Trilar Neža, Virmaše I/.delala ni: I. Čeliliar Ladislava, Skedenj II. mešan Razrednik pro 1. Cesar Jožef, Ljubljana 2. Cetinski Matija, Nova sela pri Kočevju 3. Cimerman Franc, Ljubljana 4. Debevec Alojzij, Moste 5. Ebber Branko, Ljubljana 6. Jenčič Milan, Mengeš 7. Jurčič Bojan, Ljubljana 8. Klun Ciril, Ribnica 9. Kurnik Viktor, Trebnje 10. Marguč Silvester, Škofja Loka 11. O lup Zvonimir, Ljubljana 12. Podboršek Viljem, München 13. Pogačar Franc, Ljubljana 14. Rugelj Maks, Ljubljana Popravni iz] 1. Avguštin Jožef, Gorenja vas 2. Jeločnik Marjan, Št. Vid nad Ljubljano 3. Jerin Stanislav, Spandau Izdelali 1. Primožič Janez, Radovljica 2. Zuccato Vincenc, Trnovo pri II. Bistrici i razred. . Jože Kranjc. 15. Štucin Stanislav, Ljubljana 16. Šušteršič Jože, Mengeš 17. Weber Miro, Ljubljana 18. Zorman Janez, Metlika 19. Zulovec Franc, Vevče 20. Brecelj Cita, Pola 21. Cimolini Majda, Ljubljana 22. Dodič Angela, Ljubljana 23. Merhar Romana, Prigorica pri Ribnici 24. Perhavec Ana, Divača 25. Potočnik Berta, Innsbruck 26. Rijavec Marija, Divača 27. Smrkolj Ivanka, Vič >it imajo: 4. Krušeč Alojzij, Tacen 5. Stadler Franc, Ljubljana 6. Cukale Ivanka, Vrhnika 7. Peterka Marija, Količevo niso: 3. Volbang Irma, Wien. 2. dekliški razred. Razrednica prof. 1. Bricelj Ana, Moste 2. Butinar Marija, Ljubljana 3. Cesar Milena, Postojna 4. Cvahte Vida, Gaberje -pri Celju 5. Č a ik s Krista, Wie n 6. D i n t i n j a n a Sonja, Trst 7. Dobravec Stana, Spodnji Dolič 8. Drolc Vera, Sv. Jurij ob Tabonui 9. Gorenc Silva, Grbin pri Litiji 10. Groboljšek Marija, Serjuše pri Moravčah 11. ‘Jeglič Alojzija Tabor pri Naklem 12. Jereb Tilka, GMnee-Vič 13. Kaiser Ivanka, Ljubljana 14. Kante Andreja, Moste 15. Kranjc Marija, Reka 16 Likar Vilma, Bad Hall Ana Schiffrer. 17. Lovrenčič Marija, Podnart 18. Lužar Rozalija, Žalna 19. Mehle Angela, Ponova vas 20. Mihelčič Fr a učiš k a , Domžale 21. Misson Melanija, Ljubljana 22. Oblak Ana, Škofja Loka 2.5. Perme Hedvika, Kot-Podioje 24. Peterlin Dana, Ribnica 25. Peterlin Mira, Ljubljana 2(>. Potočnik Marija, Škofja Loka 27. Simončič Antonija, Škofja Loka 28. Smolinsky Marija, Gunclje 29. Smerkolj Stanislava, Ljubljana 30. Štrukelj Marija. Rob 31. Umnik Marija, Šenčur pri Kranju 32. Zagorec Jožica, Ljubljana Popravni izpit imajo: 1. Keržič Antonija, Klanjec 2. Pušavec Ljudmila, Laboviče 3. Rus Marija, Žirje 4. Steklasa Marija, Kamnik Izdelali nista: L Cirman Leopoldina, Ajdovščina | 2. Skaberne Špela, Ljubljana B. Klasifikacija učencev(k), ki so polagali popravni izpit v avgustu 1934. a) Izpit so napravili: I. mešani razred: 10. Primožič Janez 11. Rugelj Maks 12. Stadler Franc 13. Štucin Stanislav 14. Weber Miroslav 15. Zuccato Vincenc 16. Cukale Ivanka 17. Vol bang Irma 1. Cimerman Franc 2. Dakskobler Oskar 3. Ebber Branko 4. Jenčič Milan 5. Jerin Stanislav (>. Jurčič Bojan 7. Krušeč Alojzij 8. Mravljak Bogdan 9. Olup Zvonimir t. dekliški razred. 1. Budnar Marija 2. Cimolini Majda 3. Perhavec Ana 4. Poläch Gabrijela 5. Pušanec Ljudmila 6. Rus Marija 7. Simončič Antonija 8. Smolinsky Marija 9. Steklasa Mari ja 10. Skaberne Špela 11. Zagorec Jožica 1. Dragar Bogomir 2. Drnovšek Josip 4. Klemenc Franc 3. Gantar Ciril II. mešani razred. 5. Lumbar Zvonimir 6. Marčan Janez 7. Vitamvas Ferdinand 2. dekliški razred. 1. Bajda Stanislava 2. Bukovič Viljemina 3. Dolinar Ivana 4. Jekovec Gabrijela 1. Babič Srečko 2. Dolenec Ciril 5. Jernejčič Ana 6. Kupic Marija 7. Perme Julija 8. Ravuš Vida Privatni učenci za I. razred. 3. Fras Ferdinand C. Završni izpit v septembrskem roku 1933/34. a) Izpitni odbor. Predsednik: Gogala Josip, direktor. Podpredsednik: Dermastia Karel, profesor. Člani: za slovenski jezik: Kranjc Jože, profesor, za nemški jezik: Schiffrer Ana, profesor, za trg. računstvo: Cundrč Marjeta, predm. učiteljica, za trg. zemljepisje: Dermastia Karel, profesor, za blagoznanstvo in tehnologijo: Namorš Leopold, predm. učitelj, za knjigovodstvo: Cundrč Marjeta, predm. učiteljica, za korespondenco: Rudolf Ivan, pripravnik. b) Pismeni izpit. Pismeni izpit se je vršil 3., 4., 5., 6. in 7. sept. 1934. Kandidati so dobili te-le naloge: 1. Iz slovenščine. Delo, vir blagostanja. 2. Iz nemščine. Prevod iz nemščine v slovenščino: Adressensninnilimg von Tür zu Tiir. Eine Firma, die den Vertrieb von Öfen mit Ölfeuerung betreibt, fand heraus, dass 26% der Interessenten für ihre Fabrikate durch Adressensammler beschafft wurden. Und so sandte sie denn Leute aus, um Kunden zu finden. 17% der Adressen würden von Wiederverkäufern und 15% von zufriedenen Kunden geliefert. Durch Schaufensterausstattungen und Ausstellung erhielt die Firma 13% der Adressen, und 10% wurden durch Reklame herangeschafft. Durch Architekten und Bauunternehmer erhielt die Firma 7% ihrer Adressen und der Rest wurde ihr durch verschiedene Mitarbeiter zugeführt. Wichtig an dieser Feststellung ist die Tatsache, dass y4 aller Adressen durch Besuche und Nachfragen von Tür zu Tür ermittelt worden ist. Wenn man irgendeine Spezialität beispielsweise für Automobile oder für Geschäftseinrichtungen oder für andere Zwecke verkauft, dann ist dafür der Vertrieb eines Kataloges oder eine Zeitungsreklame nicht ausreichend. In solchem Falle muss man von Haus zu Haus, [von Tür zu Tür und von Mund zu Mund um Käufer werben. Die Erfahrung lehrt, dass durch diese Art mehr Verkäufe erzielt werden als durch alle anderen Reklamemittel zusammengenommen. Prevod iz slovenščine v nemščino: Na Vaše pismo z dne 12. t. m. Vam naznanjam, da sem rad pripravljen stopiti z Vami v trgovsko zvezo. Tudi Vam dovolim zahtevani kredit do 20.000 Din, a le proti dvomesečnemu akceptu. Če ste s tem zadovoljni, Vam takoj pošljem najnovejše vzorce sukna za bodočo sezijo in Vam stavim najnižje cene. Pri blagu, kupljenem per kasa, Vam dovolim 5% rabata in 1% skonta. Pričakujem Vašega odgovora ter beležim z odličnim spoštovanjem. 3. Iz računstva. I. Francoski kontokor. s prestavkami. Mes. koledar., obr. 6^4 % :5^%, 2°/oo prov., str. Din 4$.—.... Dospetek Dospetek dec. 31. Saldo Din 6.850'75 januar 26. Din 5.470'— februar 2. „ 13.750-75 marec 29. „ 7.625 75 marec 16. „ 9.708-25 april 3. „ 12.609-— april 29. „ 6 541"— maj 15. „ 10.720-50 maj 7. ,, 10.865 50 julij 8. „ 6.80025 junij 16. „ 7.023 25 junij 4. 5.275'- junij 8. „ 5.408-75 junij 11. 9.603-75 avgust 10. „ 11.429-— julij 22. „ 3.865 — 2. Kdaj zapade prodajna faktura, ki je izdana 7. sept. — Stroški Din 425.50, meseci koledar.: Din 16.580'50 za 30. julij. „ 7.985 25 „ 21. september. „ 14.065 50 „ 2. oktober. „ 1.0860'— „ 15. oktober. 3. 7. septembra prodam menico za 29. oktober. V gotovini sc mi izplača Din 6795.75; 1% diskont. Na kateri znesek se glasi ta menica? 4. 4. marca kupim na borzi 2 °/00 pov. Din 25.000.—- 7% inv. pos. ä 76.25; 15 kosov vojne škode ä 356'50; 12 kosov delnic a 137 50. a) Koliko Din plačam za te vrednostne papirje? b) Kolika je rentabiliteta inv. posojila, vojne škode in delnic? Dividenda je 1250. 4. Iz knjigovodstva. Sestavite bilanco pri d. d. Italijansko knjigovodstvo. Glavna knjiga d. d. izkazuje 31. decembra sledeče vknjižbe: Din P Din P Rn. kapitala 2,000.000 „ blagajne 435.381 64 — — „ dolžnikov 1,100.192 24 — — „ rimes 449.616 99 — — „ poštne hran 502 734 47 — — „ dividend za 1. 1932 — — 280 — „ trat — — 51.904 82 „ upnikov — — 284 715 63 „ premičnin 22 400 — — — „ rezerv, zaklada — — 24.500 — „ plač 18.000 — — — „ stroškov 10 836 12 — — „ obresti — — 126.490 44 „ provizije — — 51.240 57 2 539.131 46 2,539 131 46 Rimese: za 14. II. Din 230.425'50 \ _0/ ,. . 3. Ul. 219.191-49/7/"d,skon‘ Trate: za 12. II. „ 25.000'— „ 29. I. „ 26.904.82 } 7% di diskont Pri premičninah je upoštevati 12% otlpis. 10. marca se vrši občni zbor. Dobiček se razdeli: 5% dividenda na 5000 delnic ä Din 400.—; Din 25.000.— za tantjeme; 60% rezervnemu skladu, ostanek se prenese na račun dobička in izgube za 1. 1934. (Sestaviti je bilanco in napraviti vknjižbe za razdelitev dobička.) 5. Iz korespondence. Karel Prelog, Ljubljana, obvešča dne 6. septembra t. I. tvrdko Koritko & Ko, Kranj, da ji je naročeno blago odposlal tovorno po železnici zavarovano za pravočasno dostavo v skupnem iznosu Diji 13.758'50 val. per 3 mesece. Dne 10. septembra potrjuje tvrdka Koritko & Ko prejem blaga in re-mitira v delno plačilo svojega dolga menico za Din 8000.— Va 6. december n/F. J. Goričar, Ljubljana. Za ostanek fakturnega iznosa prosi Preloga, da trasira menico n/Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Kranju, v breme njegovega računa. Dne 13. septembra t. 1. potrjuje Prelog prejem rimese in sporoča, da je povzel n/Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Kranju trato v iznosu Din 5.758'50 Va 6. december o/lastni. Pismu prilaga menico in prosi za akcept. (Napiši polega pisma tudi menico!) Dne 15. septembra ponudi Karel Prelog, Ljubljana tvrdki Koritko & Ko, Kranj, 100 komadov volnenih puloverjev v raznih modnih barvah po Din 95.— za komad plačljivih takoj. V ponudbi povdarja Prelog, da je ponudba izredno ugodna, ker se mu je posrečilo nakupiti večjo partijo volnenih izdelkov od tovarne, ki je zašla v plačilne težkoče. Običajna cena za take izdelke znaša danes Din 135.— Blaga ima le še neznatne količine na razpolago, zato prosi za nujno odločitev. Dne 16. septembra odgovarja tvrdka Koritko & Ko, Kranj, da je s sličnim blagom sicer dobro založena, vendar bi ponudbo sprejela, če ji Prelog dovoli pri isti ceni plačilo Va en mesec po prejemu blaga. Predi og odgovarja dne 18. septembra, da se z ozirom na živahni medsebojni trgovski promet izjemoma zadovoljuje s stavljenim predlogom, prosi pa za takojšnje naročilo, ker mu po 22. t. m. ne bo mogoče ozirati se na eventualna naročila. Obenem sporoča, da se bo njegov potnik g. Zalaznik oglasil 20. t. m. osebno pri tvrdki in prosi, da se naročilo kar njemu izroči. c) Ustni izpit Ustni izpit sc je vršil dne 10., 11. in 12. septembra 1934. K ustnemu izpitu so bili pripuščeni: 8 kandidatov in 7 kandidatinj, ki so polagali celotni izpit ter 5 kandidatov in 2 kandidatinji, ki so bili v junijskem roku 1934 odklonjeni za 3 mesece. C. Klasifikacija učencev(k), ki so polagali za vršni izpit v septembrskem roku 1934 Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Dragar Bogomir I. dec. 1914 Ljubljana Viktor, vodovodni monter, Ljubljana zadosten 2 Drnovšek Jožef 19. fcibr. 1916 Zagorje Ivan, trgovec, Zagorje dober 3 Gantar Ciril 22. febr. 1913 Št. Jernej Ivan, šol. upravitelj v. p., Dev. Mar. v Polju zadosten 4 Klemenc Franc 25. jan. 1916 Rakek Ivan, železničar, Rakek zadosten 5 Kobe Julij 24. apr. 1914 Novo mesto Julij, trgovec, Novo mesto dober 6 Lumbar Zvonimir 1. jan. 1912 Ljubljana Gabrijela, vdova po mag. slugi, Ljubljana zadosten 7 Merčan Janez 25. jun. 1915 Razdrto Alojzij, železničar, Ljubljana zadosten 8 Vitam vas Ferdinand 25. sept. 1914 Ljubljana Marija, zasebnica, Šmartno pri Litiji zadosten 9 Bajda Stanislava 7. maj 1917 Stepanja vas Peter, posestnik, Stepanju vas zadosten 10 Bukovič Viljemina .10. jan. 1917 Ljubljana lliucint, brezp. uradnik, Ljubljana zadosten 11 Dolinar Ivica 10. dec. 1916 Ljubljana Franc, pekovski mojster, Ljubljana dober 12 Jekovec Gabrijela 18. marec 1918 Zg. šiška Ivanu, vpok. tob. del. Ljubljana dober 13 Kupic Marija 5. maj 1915 Ljubljana Josip, posestnik, Ljubljana dober 14 Perme Julija 14. jan. 1914 Ponova vas Jožef, posestnik, Ponova vas zadosten 15 Ravuš Vida 15. jun. 1917 ' Vič Marija, delavka, Vič zadosten 16 Kastelic Stanislav 13. jun. 1914 Vel. Vrh Jakob, lesni trgovec, Vel. Vrh pri Šmarju zadosten 17 Kodre Marjan 15. nov. 1913 Žalec Olga, vdova živinozdruv-nika, Ljubljana zadosten 18 Masnec Josip 19. jun. 1914 Ljubljana Jožef, drž. uradnik v p., Ljubljana zadosten 19 Podkrajšek Rudolf 24. apr. 1911 Ljubljana Uršula, vdov. mag. ekon., Ljubljana zadosten 20 Teršan Mirko 22. nov. 1917 Ljubljana Mirko, prov. potnik, Ljubljana zadosten 21 Breceljnik Olga I. okt. 1916 Ljubljana Anton, strojevodja, Ljubljana zadosten 22 Stransky Elfrida 7. febr. 1918 Tržič Robert, pred. vodja, Tržič zadosten D. Završni izpit v junijskem roku š. 1.1934/35. a) Ministrski razpis. Ministrstvo trgovine in industrije je z rešenjem I. Br. 15.120/N z dne 2. maja 1935 odobrilo predlagani razpored završnega izpita v junijskem roku 1935. Z istim rešenjem je ministrstvo trgoviue in industrije imenovalo za vršilca dolžnosti ministrskega odposlanca pri završnem izpitu direktorja zavoda Josipa Gogala. h) Izpitni odbor. Predsednik: Gogala Josip, direktor. Podpredsednik: Dermastija Karel, profesor. Člani: za slovenščino: Kranjc Jože, profesor; „ nemščino: Schiffrer Ana, profesor; „ trg. računstvo: Cundrč Marjeta, predm. učiteljica; „ knjigovodstvo: Cundrč Marjeta, predm. učiteljica; „ korespondenco: Gogala Josip, direktor; „ trg. zemljepisje: Dermastia Karel, profesor; „ blagoznanstvo in tehnologijo: Namorš Leopold, predm. učitelj. c) Pismeni izpit. Pismeni izpit se je vršil dne 4., 5., 6., 7, in 8. junija 1935. 1. Iz slovenščine. Drava, čigava je? Soča, čigava je? Jih bomo varvali Kdo jih če pit? (Valentin Vodnik.) 2. Iz knjigovodstva. Poizkusna bilanca pri javni trg. družbi z dne 30. nov. 1935. DEBET KREDIT Rn. kapitala družabnika A 40 000 „ kapitala družabnika 1? — — 50.000 — „ blagajne 28.370 50 10.418 25 „ rim es 12.000 — 8 675 — blaga 46.420 50 20.629 75 „ dolžnikov 18 620 — 13 000 — „ Poštne hranilnice 8 925 — 8 000 — .. dvomljivih 15.200 — — — „ stroškov 2 420 — — — „ zasebni družabnika A 8 000 — — — „ zasebni družabnika B 7.000 — — — „ premičnin 16.260 — — — „ upnikov 7.420 50 15 500 — „ popustov in diskontov 3.961 50 8.375 — 174.598 174.598 Dec. 1. A. Novaku, tu prodamo blaga za Din 3725-50 proti gotovini z 2l/2% skontom. „ 3. I. Virantu, Logatec, dovolimo pri fakturi z dne 28. novembra Din 175'— popusta. „ 5. I. Poljaku, Lesce, prodamo blaga za Din 3415'50 Va 1 mesec. „ 6. J. Selan, Javornik, je plačal pri Poštni hranilnici Din 3426'50 po odbitku 3!/2 % skonta. Izpisek računa. „ 9. Kupimo pisalni stroj za Din 8500'—. „ 12. Za razsvetljavo plačamo Din 156'50. „ 14. Pri I. Jelačinu, tu, kupimo blaga za Din 5680-— proti a/ za 14. febr. „ 16. Družabnik A dvigne za priv. porabo Din 2000*—. B Din 3000'—. „ 17. Pri Poštni hranilnici dvignemo s čekom Din 3000‘—. „ 20. N. N., Sušak, nam pošlje blaga za Din 10.750'— Va 2 mes. Za to- vornino in druge stroške plačamo Din 295‘25. „ 27. Vnovčimo rimeso za Din 3325'—. „ 29. Izpisek Poštne hranilnice izkazuje stroškov Din 12'50. „ 30. Za razne male troške plačamo Din 150'—, za plače izdamo Din 1200'—. 6% obresti od dvigov družabnika A so Din 156'25, od dvigov družabnika B Din 142'75. OcI deležev se računajo 6% obresti za 1 leto. Dobiček se razdeli po deležih in jih zviša. Pri dvomljivih terjatvah je upoštevati 40% odpis, pri premičninah 10% odpis. Trata za 14. februar 6!/2% diskont. Vrednost blaga v zalogi je Din 55.275'—. 31. decembra je treba sestavili bilanco. (Italijansko knjigovodstvo.) (Dnevnik, blagajniška knjiga in glavna knjiga.) '5. Iz nemščine. a) Prevod iz nemščine v slovenščino. Das Vaterland. ...O Mensch, du hast ein Vaterland, ein heiliges Land, ein geliebstes Land, eine Erde, wonach deine Sehnsucht ewig trachtet. Wo dir Gottes Sonne zuerst schien, wo dir die Sterne des Hi mmels zuerst leuchteten, wo seine Blitze dir zuerst seine Allmacht offenbarten und seine Sturmwinde dir mit heiligen Schrecken durch die Seele brausten, da ist deine Liebe, da ist dein Vaterland. Wo das erste Menschenauge sich liebend über deine Wiege neigte, wo deine Mutter dich zuerst mit Freuden auf dem Schol?e trug und dein Vater dir die Lehren der Weisheit ins Herz grub, da ist deine Liebe, da ist dein Vaterland. Und seien es kahle Felsen und öde Inseln, und wohnte Arbeit und Mühe dort mit dir, du mußt das Land ewig lieb haben; denn du bist ein Mensch und sollst nicht vergessen, sondern behalten in deinem Herzen. Dieses Vaterland ist das edelste Gut, das ein guter Mensch auf Erden besitzt und zu besitzen begehrt. b) Prevod iz slovenščine v nemščino. Ker že dalje časa pogrešam Vaših naročil, mi bo zelo ljubo, ako se najina trgovska zveza zopet obnovi. Pravkar sem prejel večjo množino prvovrstne kave Java; od te Vam ponudim 20 bal po Din 4400'— za 50 kg loco moje skladišče. Fakturo poravnate, kakor navadno, s štirimesečnim akceptom ali gotovini tekom 30 dni z 2% skontom. Obenem Vam pošiljam vzorec in upam, da me čimpreje počastite z naročilom, ki ga bom točno izvršil. S spoštovanjem. 4. Iz korespondence. 1. Dne 1. maja 1935 odide Janko Hočevar, poslovodja podjetja za uvoz in izvoz v Ljubljani, v Prago, da stopi v zvezo s praškimi izvozniškimi tvrdkami. Drž. hipotekarna banka glavna podružnica v Ljubljani, mu izda 1. maja kreditno pismo na Uvozno banko v Pragi za Kč 40.000-—, ki so izplačljive proti predložitvi potnega lista. Akreditiv je veljaven do konca junija 1935. Vse stroške nosi izdajatelj akreditiva. 2. Istega dne obvesti Drž. hipotekarna banka podružnica v Ljubljani z aviznim pismom Uvozno banko v Pragi, da je Janku Hočevarju izdala akreditiv in navede vse potrebno, kar obsega avizno pismo. Pismu priloži spe-cimen podpisa. 3. Dne 3. maja 1935 obvesti Anton Ogorelec, Škofljica, Mestno hranilnico v Ljubljani, da je izdal nanjo ček. št. 326 za Din 25.000-!— v korist Andreja Dolničarja in prosi, da ček izplača v breme njegovega računa ordinario ter ga o tem obvesti. 4. Dne 5. maja 1935 konsignira Leopold Vesel, Zagreb, Ivanu Bončarju v Ljubljani L. V. št. 703/27 25 vreč »Patia riža« I-a. btto=ntto 2500 kg po Din 8’50 za kg plačljivo v 4 mesecih ter naznanja, da je poslal blago po železnici sporovozno. Upa, da bo Bončar blago hitro in dobro prodal, ter ga prosi, da ga o prodaji večkrat obvešča. 5. Dne 15. junija 1935 pošlje Bončar račun o prodaji: Yii. 8. sept. 5 vreč št. 703/707 btto—ntto 500 kg po Din 8 50; Va. 14. sept. 10 vreč št. 708/717 bito—ntto 1000 kg po Din 9'— z 2% skonta; Va. 17. sept. 4 vreče št. 718/721 btto—ntto 400 kg po Din 8-75 z 2% skonta; Va. 14. okt. 6 vreč št. 722/727 btto—ntto 600 kg po Din 8’05; Stroški: prevoz Din 340'—, 3% provizije, i% delkredere. Bončar prizna Vesela za iznos prodajne fakture s povprečnim dospet-kom. DEBET Saldo eski klk. : mes. kol 5. Iz računstva. edar., obr. 6V2 % :5>/>%, 2 0/oo Prov., str. Din 48 ... Dospetek Dospetek KREDIT dec. 31. Din 7.850 — januar 7. Din 9.40725 januar 17. 10.324-50 februar 10. „ 10.500'— februar 16. 5.600’— marec 28. 7 304'75 april 14. 4.275 50 maj 16. 758'50 junij 9. 11.370’— junij 25. 9.550 — avgust 4. 2.470"— julij 16. 2.370 — avgust 12. 5.790'— avgust 26. 5.000’— julij 27. 3.86050 Napravite obrestni in diskontni list in prenesite obr. 3°/0„ prov v kontokorent. str Din 28 ...? 2. Koliko plačam za čeke, ki jih kupim 3. jun. Kč 2305’— ček na Prago a 184'52 M 1725-— ček na Berlin a 1769 95 95,8,6 ček na London a 214'06 3. Ljubljana diskontira 7. februarja 5V2% disk. Din 5726'50 za 24. III. a/Ljubljana, „ 7835 25 „ 1. IV. „ 788975 „ 16. IV. „ 8500 — „ 20. IV. 4. 4. aprila dobim fakturo: 125 kosov a M 065 85 kosov a M 1 ‘25; 33 1/3 % rabat, odprava in drugi stroški M 2-50 Va 3 mesece. Carine in drugih stroškov plačam Din 955"—; koliko je lastna cena za 1 kos? M je Din 18'—. Stroške razdelite po vrednosti v % na posamezne vrste blaga. č) Ustni izpit. Ustni izpit sc je vršil dne 13., 14., 15., 17., 18., 19., 21. in 22. junija 1935. d) Število kandidatov(inj) II. mešani razred 2. ženski Skupaj M Ž razred Število kandidatov (in j), ki so sc javili k završnemu izpita v junijskem roku 1934 za polaganje izpita prvikrat .... 26 11 37 74 K izpitu je bilo pripuščenih 19 8 32 59 Med izpitom jili je izstopilo — — — Izpit so napravili: z odličnim uspehom — — — s prav dobrim uspehom 1 — 6 7 z dobrim uspehom 7 6 13 26 z zadostnim uspehom 5 2 11 18 Izpričevala o zavržnem izpitu so prejeli (e) 13 8 30 51 Odklonjeni so bili za tri mesece 6 — 2 8 za celo leto — — — — 19 8 32 59 E. Klasifikacija učencev(k), ki so polagali završni izpit v junijskem roku 1935. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Cesar Jožef 28. jul. 1919 Ljubljana Jožef, trgovski sotrudnik, Ljubljana zadosten 2 Cetinski Matija 20. dec. 1917 Nova sela Anton, trgovec, Nova sela pri Kočevju dober 3 Cimerman Franc 20. avg. 1916 Ljubljana Franc, vrtnar, Ljubljana zadosten 4 Debevec Alojzij 15. jan. 1918 Moste Ivan, uslužbenec elektr. cest. železn., Ljubljana zadosten 5 Ebber Branko 28. avg. 1917 Ljubljana Eligij, trgovec, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 6 Jenčič Milan 9. okt. 1917 Mengeš Marija, trgovka, Mengeš odklonjen za 3 mesece 7 Jurčič Bojan 2. apr. 1919 Ljubljana Simon, trgovec, Ljubljana zadosten 8 Klun Ciril 27. jul. 1918 Ribnica Ivan, lesni trgovec, Ribnica zadosten 9 Kurnik Viktor 24. okt. 1916 Trebnje Gizela, zasebnica, Ljublana dober 10 Marguč Silvester 31. dec. 1915 Škofja Loka Anton, lastnik pogr. zavoda, Škofja Loka dober 11 Olup Zvonimir 30. /junij 1915 Ljubljana Josip, trgovec in tovarnar, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 12 Podboršek Viljem 4. dec. 1917 München Friderik, trgovec, Bičevje prav dober 13 Pogačar Franc 4. nov. 1919 Zg. šiška Anton, trgovec. Zg. Šiška zadosten 14 Rugelj Maks 15. okt. 1915 Ljubljana Anton, zvaničnik, Ljubljana zadosten 15 Štucin Stanislav 2. nov. 1915 Ljubljana Jakob, jetn. paznik, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 16 Šušteršič Jožef 4. okt. 1918 Mengeš Angela, trgovka, Mengeš dober 17 Weber Miro 17. sept. 1916 Ljubljana Neža, služkinja, Ljubljana dober 18 Zorman Janez 15. sept. 1916 Metlika Franc, zvaničnik, Metlika odklonjen za 3 mesece 19 Zulovec Franc 9. apr. 1916 Ilir. Bistrica Jakob, strojnik, Vevče zadosten 20 Brecel j Cita 4. dec. 1916 Pulj Alojzij, viš. stražnik v p., Ljubljana zadosten 21 Cimolini Majda 8. jun. 1918 Ljubljana Rudolf, stavbenik, Ljubljana dober 22 Dodič Angela 26. avg. 1916 Ljubljana Avgust, železn. v. p., Ljubljana dober Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 23 Merhar Romana 11. fcbr. C) 17 Prigorica Franc, gostilničar, Prigorica pri Ribnici zadosten 24 Perhavec Ana 2:5. marec 1018 Divača Ivana, vdova po žel. spr., Kamnik dober 25 Potočnik Berta 19. nov. 1916 Innsbruck l'Cliks, krojač, Dugaves dober 26 Rijavec Marija :((). avg. 1917 Divača Jožefa, zasebnica, Divača dober 27 Smrkolj Ivanka 27. febr. 1919 Vič Pavel, posestnik, Vič dober 28 Bricelj Ana 26. jul. 1918 Moste Franc, črkoslikar, Moste zadosten 29 Butinar Marija 24. okt. 1919 Ljubljana Ivan, višji sodni olicijal, Zg. šiška zadosten 30 Cesar Milena 16. avg. 1919 Postojna Josip, sodni uradnik, Postoj na dober 31 Cvahte Vida 9. marec 1917 Celje Anton, davčni kontrolor, Celje dober 32 Čaks Krista 30. okt. 1917 Dunaj Roza, del. tob. tov. v p., Ljubljana prav dober 33 Dintinjana Sonja 10. avg. 1917 Trst Mihael, pol. stražnik, Moste prav dober 34 Dobravec Stana 24. okt. 1917 Sp. Dolič Dr. Ivan, odvetnik, Radovljica zadosten 35 Drolc Vera 17. okt. 1915 Sv. Jurij ob Tab. Božidar, organist, Sv. Jurij ob Taboru dober 36 Gorenc Silva 26. nov. 1916 Grbin pri Litiji Andrej, čevljar in gost., Litija zadosten 37 Groboljšek Marija avg. 1918 Serj uče Franc, poštni služit., Moste zadosten 38 Jeglič Alojzija 12. jun. 1917 Podbrezje Jernej, posestnik, Podbrezje dober 39 Jereb Tilka 5. marec 1919 Glince Matija, trgovec, Glince dober 40 Kaiser Ivanka 29. jan. 1919 Ljubljana Anton, delavec, Rožna dolina odklonjena za 3 mesece 41 Kante Andrej 27. sept. 1918 Moste Tzitlor, skladiščnik, Moste dober 42 Kranjc Marija 17. jul. 1917 Reka Marija Štefe, zasebnica, Ljubljana dober 43 Likar Vilma 26. okt. 1917 Bad-IIall Pavla, služkinja, Abbazia dober 44 Lovrenčič Marija 7. apr. 1919 Podnart Dr. Joža, profesor, Ljubljana dober 45 Lužar Rozalija 30. jan. 1918 Žalna Ivan, žel. delavec, Žalna dober 46 Mehle Angela 20. avg. 1915 Ponova vas Franc, posestnik, Ponova vas zadosten Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeli 47 Mihelčič Frančiška 24. dec. 1917 Domžale Franc, mlinar, Trzin prav dober 48 Misson Melanija 17. jun. 1916 Ljubljana Josip, stavbenik, Ljubljana dober 49 Oblak Ana 10. avg. 1917 Škofja Loka Ana, zasebnica, Škofja Loka zadosten 50 Perme Hedvika 14. okl. 1916 Pod roj e Pavel, posestnik, Šmartno pri Litij i prav dober 51 Peterlin Dana 28. dec. 1917 Ribnica Filip, trgovec, Ribnica odklonjena za 3 mesece 52 Peterlin Mira 3. avg. 1919 Ljubljana Miro, hotelir, Kranj zadosten 53 Potočnik Marija 10. nov. 1918 Škofja Loka Janez, trgovec, Škofja Loka prav dober 54 Simončič Antonija 8. okl. 1919 Škof ja Loka Andrej, mlinar, Škofja Loka zadosten 55 Smolinsky Marija 13. jul. 1919 Gunclje Mirko, orožnik v p., Zg. šiška dober 56 Smerkolj Stanislava 30. apr. 1916 Lukovica Ivan, trgovec, Lukovica zadosten 57 Štrukelj Marija 13. jun. 1916 Rob Ivan, šol. upravitelj, Ljubljana prav dober 58 Umnik Marija 12. sept. 1916 Šenčur Anton, posestnik, Šenčur pri Kranju dober 59 Zagorec Jožica 21. febr. 1918 Ljubljana Ana, gostilničarka, Ljubljana zadosten XIII. Klasifikacija privatnih učencev. Z odlokom Kr. banske uprave YTTT. No. 3199/1, z dne 18. maja 1935 je bil pripuščen k privatnemu izpitu čez I. razred Martinec Ivan, ki je dovršil meščansko šolo z završnim izpitom na I. deški meščanski šoli v Ljubljani. Pismeni izpit se je vršil dne 1., 3., 4., 5., 6. in 7. junija 1935. Ustni izpit se je vršil dne 11. in 12. junija 1935. Popravni izpit ima: Martinec Ivan, Ljubljana. XIV. Statistika učencev(k). Razred 1. 1. II. 2. OKupaj M Ž Ž M Ž Ž M Ž Sk 1. Število. V začetku šolskega leta 34 8 49 27 12 39 61 108 169 Naknadno vpisanih — — — — — — — — — Vseh vpisanih 34 8 49 27 12 39 61 108 169 Od vpisanih je bilo novincev 31 8 45 25 10 39 56 102 158 ponavljalcev 3 — 4 2 2 — 5 6 11 34 8 49 27 12 39 61 108 169 Šolo so zapustili radi opustitve šolanja 3 1 4 1 1 4 6 10 radi prestopa na drugo šolo . . . — — — — 1 — — 1 1 Zavod je torej zapustilo 3 1 4 1 1 1 4 7 11 Število učencev (k) na koncu leta . . 31 7 45 26 11 38 57 101 158 2. Starost. 14 let 1 1 1 1 2 15 „ 6 4 16 2 4 8 24 32 16 8 2 20 5 3 8 13 33 46 17 6 1 3 2 2 12 8 18 26 18 4 — 3 6 6 11 10 20 30 1<> 6 2 8 — 3 14 5 19 20 — — 3 — — 3 — 3 21 — — 22 „ — — — SKUPAJ . . 31 7 45 26 11 38 57 101 158 3. Narodnost. Jugoslovani 31 7 43 26 11 38 57 99 156 Cehi — 1 — — — — 1 1 1 Italijani — — 1 — — 1 SKUPAJ . . 31 7 45 26 11 38 77 101 158 4. Veroizpoved. Rimsko katoliška 31 7 43 26 11 38 57 99 1 1 156 1 1 Evangelska — — 1 — — Zidovska — — 1 SKUPAJ . . 31 7 45 76 11 38 57 101 158 ' 5. Bivališče staršev. v Ljubljani......................... v srezu Ljubljana okolica . . . v drugih krajih Dravske banovine v drugih banovinah................... v tujih državah...................... Razred M 5 12 14 17 10 15 1 2 M 13 6 7 Skupaj M Ž Sk 18 18 21 31 23 40 3 4 49 41 61 3 4 SKUPAJ 31 45 26 11 38 57 101 158 6. Poklie staršev. Uradniki (drž. ban. obč.) . , Služitelji (drž. ban. obč.) . , Upokojenci..................... Privatni uslužbenci .... Zasebniki...................... i a) posestniki . . Kmetje < b) najemniki . . \ c) dninarji . . . T , .... C a) podjetniki . Industrije«. . > , . , , in obrtniki | b) uradn' 111 (lclov V c) delavci . . ( a) samostojni trgovc Trgovci J b) potniki in zastopn v c) trg. pomočniki . „ , , . t a) izvrš. poklica Svobodni ,> . . poklici 1 b) l),sarn- osobJ° ^ c) delavci .. . . Brezposelni..................... 6 2 6 4 15 10 12 1 1 15 10 13 3 5 18 20 3 2 9 2 21 12 19 3 9 33 30 3 2 21 2 1 1 1 SKUPAJ 31 45 26 11 38 57 101 158 7. Uspeli učencev(k) Odličen ....................... Prav dober .................... Dober ......................... Zadosten....................... Nezadosten ....... Popravni izpit imajo . . . Razredni izpit imajo . . . 3 17 12 2 4 6 28 5 17 1 4 43 28 5 21 4 49 56 10 38 1 SK UPAJ 31 Pravico šolanja izgube 45 26 38 57 101 158 XV. Naredba o začetku š. 1. 1935/36. A. Popravni in razredni izpiti. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili od 27. do 31. avgusta 1935 v vrstnem redu, ki bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je treba predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta in jih kolkovati z Din 5'— in z Din 10"—. Prošnje za razredne izpite je treba ravno tako predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta in jih kolkovati z Din 5-—, Dijak, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne more opravičiti, ni dovršil razreda. Dijak pa, ki dokaže z zdravniškim izpričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme položiti najkasneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. B. Vpisovanje. Vpisovanje sc bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in ki nimajo več nego 17 let. Učenci(ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, sc ne morejo vpisati v trgovsko šolo kot redni(e) učenci(ke). Učenci(ke), ki imajo pri vpisovanju več kot 17, toda manj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave. V trgovsko šolo se sprejemajo pred vsem učcnci(ke) iz okrožja šole. Šele za temi, če je še prostor na razpolago, se smejo vpisati učenci (ke) iz drugih krajev. Okrožje ljubljanske trgovske šole obsega sledeče sreze: Ljubljana, Ljubljana-okolica, Logatec, Novo mesto, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško. Naknadni vpis v trgovsko šolo dovoljuje direktor do 20. septembra, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa na jdal je do 10. oktobra. Po tem roku se ne more nihče več vpisati. K vpisovanju za prvi letnik mora prinesti vsakdo: 1. rojstni list, 2. šolsko izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o završnem izpitu meščanske šole, 3. prošnjo za sprejem, kolkovano z Din 5•—, 4. takso za prijavo Din 50'-— in za zdravstveni fond Din 20'—, 5. šolnino kakor je objavljeno spodaj. Ostalo je objavljeno na razglasni deski. Ker bo v šolskem letu samo en oddelek deškega in en oddelek dekliškega prvega razreda, se bo sprejelo nanovo samo 40 učencev in 40 učenk. Seznam sprejetih bo razglašen dne 5. septembra ob 12. uri. K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti: 1. prijavo, kolkovano z Din 50'—, 2. izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 3. šolnino, kakor za vpis v prvi razred, 4. takso za zdravstveni fond Din 20 . Ostalo jc objav- ljeno na razglasni deski. — Prijave se dobe pri šolskem slugi po Din 0-o0. Kdor pride iz druge trgovske šole, mora imeti na izpričevali! pravilno odobritev direktorja zavoda, od koder prihaja učenec(ka). C. Šolnina. Na podlagi § 17. finančnega zakona z dne 28. marca 1934; št. 42.700/11, ki je bil objavljen v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«, kos 34. z dne 28. aprila 1934, se plačuje za obisk dvorazrednih trgovskih šol šolnina, katere višina je zavisna od predpisanega neposrednega davka, ki ga plačujejo starši (oče in mati) in učenec(ka), če mu (ji) je davek predpisan. Šolnina znaša za tistega, kdor plača: nad Din 300-—• do Din 1.000 — Din 150 — nad Din 1.000 — do Din 3.000— . . . . . Din 200'— nad Din 3.000"—- do Din 5.000'— Din 250 — nad Din 5.000-— do Din 10.000'— Din 400 — nad Din 10.000-—- do Din 20.000'— Din 600'— nad Din 20.000-— do Din 50.000— . . . . . Din 900 — nad Din 50.000-— Din 1.400 — Ako šolajo starši več otrok, plačujejo za tistega, ki spada v najvišjo skupino, popolno šolnino, za ostale otroke pa le polovico šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence(ke), katerih starši plačujejo manj nego 300 Din neposrednega davka na leto. Na podlagi pravilnika o pobiranju šolnine z dne 30. aprila 1932, št. 32.849, se plačuje šolnina v gotovini. Vsak učenec(ka) oz. oseba, ki prijavlja učenca(ko) za vpis, mora prinesti k vpisovanju potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko neposrednega davka plačujejo starši (oče in mati) in učenec(ka), če mu (ji) je davek predpisan. Potrdilo mora biti kolkovano z Din 20'—, prepis potrdila pa z Din 10'—. Za državne in samoupravne (banovinske in občinske) uslužbence, ki ne plačujejo drugih davkov razen od plače, izdaja potrdila državni ali samoupravni urad, kjer prejemajo starši plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek še v kakšni drugi davčni obliki, mora predložiti tudi potrdilo po prejšnjem odstavku. Šolnina se odmerja po skupni vsoti davka. Da izdajo posamezna oblastva davčna potrdila, je treba napraviti pismeno prošnjo, ki se kolkuje z Din 5'—. Č. Privatni izpiti. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno ob ostalih zakonskih pogojih samo na državnih trgovskih šolah osebam, starejšim nego 19 let: a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah; b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile prej redni učenci srednje trgovske šole, a so redno šolanje prekinile. Privatni učenci morajo pred opravljanjem izpita plačati trikratno šolnino. O opravljanju privatnih izpitov je izdalo ministrstvo trgovine in industrije poseben pravilnik z dne 21. julija 1932: 1. br. 23.460/N, ki je objavljen v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«, kos št. 66, z dne 20. avgusta 1932. D. Završni izpit v septembrskem roku. Popravljanje završnih izpitov za tiste, ki so bili junijskem roku odklonjeni za 3 mesece, in celotni završni izpit za tiste, ki so položili v avgustu letni popravni izpit, se ho pričel dne 2. sept. 1935. Tedaj se imajo vsi zbrati ob 8. uri v sobi II. razreda. Pismeni izpit se bo vršil dne 2., 3., 4.. 5. in 7. septembra 1935, ustni izpit pa se bo pričel 10. septembra. Tedaj se imajo zbrati vsi kandidati (nje) ob 8. uri v sobi II. razreda. Prošnje za popravljanje in polaganje završnega izpita v septembrskem roku se morajo predložiti ravnateljstvu do 1. septembra 1935. E. Pričetek šolskega leta 1935/36. Redni pouk se bo pričel 13. septembra 1935 s s v. m a š o to b 9. u r i v Kri ž a n k a h. Po službi božji se z b e r o učenci (učenke) v svojih razredih. F. Vrednost izpričevala o završnem izpitu. Člen 5. zakona o srednjih trgovskih šolah določa, da imajo dvorazredne trgovske šole veljavo šestih razredov gimnazije, iz česar sledi, da je izpričevalo o završnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli enako vredno, kakor izpričevalo o dovršenem šestem razredu gimnazije. Na podlagi S 19. obrtnega zakona z dne 5. nov. 1931 in pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br. J3.850/N, z dne 21. aprila 1934- velja izpričevalo o završnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta in daje, če so izpolnjeni obči zakoniti pogoji, pravico pričeti in samostojno izvrševati trgovinski obrt brez predidoče učne in pomočniške dobe. G. Ugodnosti absolventov drž. dvorazrednih trgovskih šol glede vojaškega službovanja po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929, Dj. štev. 36.400, Službeni list štev. 2 z dne 8. januarja 1932. § 32. Rok službe v stalnem kadru se skrajšuje rekrutom dijakom z nepopolno srednjo šolo, ki dovrše najmanj šest razredov gimnazije ali realke ali tema enakih šol (semkaj spadajo drž. dvorazredne trgovske šole), na devet mesecev, če opravijo v tem roku izpit za rezervnega narednika. Rekrut dijak, ki opravi ta izpit, se prevede v čin rezervnega pod-narednika, ki se odpusti iz kadra. Kdor tega izpita ne opravi, služi 14 mesecev, rekrut dijak član Sokola kraljevine Jugoslavije pa 45 dni manj. § 95. Rezervni podčastnik sme postati dijak rekrut, ki opravi izpit za rezervnega narednika. Taki dijaki morajo redno prihodnjega leta, izjemoma pa najkasneje v treh letih po odslužitvi roka v stalnem kadru opraviti dvomesečno vežbo, po kateri se povišajo, če se ocenijo na vežbi povoljno, v čin rezervnega narednika. § 96. Rezervni častnik sme postati rezervni narednik, ki je prebil v tem činu skupaj najmanj štiri leta, prehodno prebil dvomesečno vežbo ter bil ocenjen po izobrazbi, sposobnostih in ponašanju, da zasluži biti pri-puščen k izpitu za čin rezervnega podporočnika. Naštete ugodnosti imajo tisti absolventi drž. dvorazrednih trgovskih šol, ki so pred vstopom na trgovsko šolo dovršili štiri razrede gimnazije ali štiri razrede meščanske šole in so položili završni izpit. XV. Zadružna šola. A. Organizacijske določbe za zadružno šolo. § 1. Zadružna šola (zimski zadružni tečaj) na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. § 2. Poletni tečaj zadružne šole traja od 15. oktobra do Velike noči vsakega šolskega leta. § 3. Zadružno šolo vodi direktor Drž. dvorazredne trgovske šole, poučujejo pa na nji nastavniki imenovane šole in v praksi delujoči pomožni učitelji. § 4. Udeležniki zadružne šole so redni in izredni. Redni so dolžni prihajati k pouku vseh predmetov; ob koncu tečaja prejmejo posebna sposobnostmi izpričevala. Izredni udeležniki so oni, ki prihajajo k pouku le posameznih predmetov; ti prejmejo za predmet, ki so ga obiskovali, le udeležno potrdilo brez reda. § 5. Pogoj za sprejem v šolo je dopolnjeno 16. leto starosti in dovršena osnovna šola. § 6. Za sprejem mora plačati udeležnik 20 Din vstopnine, ne plača pa nobene šolnine. B. Učiteljski zbor leta 1934/35. K/J Učil ur na teden